Pacifsat: Kam naj grem, gospod doktor, d« ozdravim žclodoc in uredim prebavo? Zdravnik: V Rogaško Slatino! Zahtevajtf prospekte! Eolje za vinograde in za sadno drevje, kakor vsake vista lezan los prcdaja ali zamenja za dobro vlao Fianjo Gniišek, Maribor, Razlagova nlica 25. 3S3 Carma na galiao. FiRaRČRi minister je z veljavRostjo od 23. marca zRižal miRimalno stopRJo uvozne cariRe na galico od 12 na 9 zlatih dinarjev za 100 kilogramov. To zRižaR;ie, ki ostaRe v veljavi do konca juRija tega leta, znaša na 1 kg modre galice 33 par, laRi pa je ZRašalo 66 par. CeRa modre galice jc letos že itak nekolilco višja Rego Iani, to pa še bo bolj vplivalo na podražitev tega za viRogradRike rujro potrebRega sredstva. Sreski kmetijskl odbor v Ljutomaru je lmel svojo prvo sejo dne 30. marca tega leta predpoldRe v telovadRici meščaRske šole v Ljutomeru. ČlaRi so bili polRoštevilRo zbraRi. Svoje zastopRike v odbor so poslale: Kmetijska podružRica v Ljutomeru, Sadjarsko iR vrtRarsko druStvo v LjubljaRi, ZadruŽRa zveza v LjubljaRi 1r Zadružna zveza v CeIju. Sreski RaCelRik g. dr. TrsteRijak je 9 pomembRim Ragovorom otvoril sejo ter izrazil žaljo, da bi bilo delo te rovo ustaRovljeRe kmetijske korporaclje kar Rajbolj uspe§Ro. Za RačelRika je bil soglasRO izvoljeR g. Rajh Jakob, posestnik v Ljutomeru, za namestRlka pa v smislu kmetijskega zakoRa g. Lančič, posestRik v GorRj! RadgoRi. Sreski kmetijski refereRt g. Zupanc je podal izčrpRO poročilo za pospeševanje poediRih kmetijskih paROg v srezu ter stavil predloge za delovRi program, katoro je odbor vzel na zRaRJc. Odbor jo sklenil, da občinski kmctijski odbori prispevajo 75 odstotkov iz občinskih skladov v sreski kmetijski sklad, ka teri izkazuie fiO.000 Din predvidenih dohodkov ln ravno toliko Izdatkov. DelovaRjo sre3kega kmetijskega odbora bo imelo le z LzdatRo podporo kraIjevske baRske upravo zaželjen uspeb. V baRovinski kmetijski odbor so se izvolili: RačelRik odbora g. Rajh iz Ljutomera iR g. Zernljič Jakob iz Radinc, RamestRikoRi pa g. Špindler Lovro la Moravec. Odmr je sklenil, kraljevskl banski upravi staviti predstavko, RaJ se zakoR spremeRi v toliko, "da občina prispevajo v krnetijj.ski sklad po svoji davČRi moči iR Re po višiRi proračunskih izdatkov, ker so s tem prizadet8 preveč davčRO šibke občiRe. Nadaljo je tudi skl«Ril zaprositi kraljevsko bansko upravo, Raj vrR8 pobrane prispevke za živiRorejski foRd sreskemu kmetijskemu odboru, v bodoče pa Raj sresko Račelstvo pošilja 50 odstotkov teh prispcvkov direktRo sreskemu kmetij« skemu odboru. Driska pri telctih. Kakor je sploŠRO znaRo, dobijo nekatera teleta nekoliko tedflov stara, drisko, radi katere pogiRejo. Marsikateremu živiRorejjcu so prigodi, da eo Rajlepša telcta dobila drisko in so pocepala ali pa jih je bil primoran prodati za zelo mizerao ceno. Pri tem se je seveda poslužil vsemogočih receptov, toda zelo redko s prida uspehom. Navzlic RajbrižnejšeRiu oskrbovanju se redko posreči to bolezeR po želji odpraviti. Slučaj mo ja pripeljal Rekoč k nekemu kmetu, ki ml je nasvetoval proti telečji driski dokpj eROstavRO, zato pa prav učinkovito sredstvo, namreč raaRdelJRe na mleku kuhaRe. Daal priporočila sam še Risera preizkusil, sem ga veRdar svetoval nekaterim kmetom, in glej, onl so s tem ceRim zdravilom dosegli v resnici uspehe. Tr kmetje so si moi Rasvet zapisali globoko v spomiR. PripomRim, da se maRdeljni morajo kubati na sladkem mleku (okoli enega litra), biti pa morajo zdrobljeRi. Ta zmes mora dobro prevreti ter se naposled ohladiti do te mere, da ima topliRO enako tnleku, ki jra tele pije iz viraeRa. To se da končRo teietu popiti. Kakor so izkušiija pokaza!e, bolana žival ozclravi. Sako spcsnanio mokrotao zsmljo? Mokrotno zemljo spričujejo razne rastline, kakor: preslica, ptičja trava in nalačina, na loki pa vsiljivi rnah. in mačji rep. Ali je ali ni potrebno iz dotičnega dela senožeti oclpeljati vodo, se prepričaš na sledeči način: Izkoplji en meter globoko jamo ter jo pusti en dan popolnorna na miru. Ako se pojavi voda, in če stoji le za par centirnetrov na clnu, v tem slučaju še nl potrebno vode odvajati. Ako pa se je nabralo vode do polovice jame (torej pol metra), je priporočljivo s& takoj lotiti odpeljave, zlasti še, ako se nahaja tara blizu njiva. Če pa je nateklo vode za polno jamo, znači to, da je zemlja tam zelo mokra in jo 30 treba temeljito izsušiti. kako dsseči; da Eaia bcdo kokoši dsbela in težka jajca nesle. V mnogih pokrajinah neso kokoSi tudi pozimi neobieajno debela ter do 85 gramov težka jajca, katera vsebujejo često .dva rumenjaka. To je mogoče doseči s posebnim krmilom, ki se ga piireja na Bledeči način: Posušene gobe v prašek zdrcbljene pomešajmo s stolčenimi luskinami od lanenega semena in sicer v razliki tri dele k.dvema deloma (tri (lele gob, dva dela luskin). K temu še 'dodajmo dva dela zdrobljenega želoda ter umesimo vse v testo, od tega dajajmo kokošim parkrat na dan v velikosti grahovega ali bobovega zrna. Slovenska Bistrica. Na pobudo Vinarskega društva v Marjboru sa je sestal pripravljalni odbor, ki si je nadel nalogo, ki bo obsegala Bodiii okraj Slovenska Bistrica, to je poštne rajone Slov. Bistrica. Zg. Polskava, Pragersko, Pcljčane in Makole. Po veliki večini je bistriški okraj vinoroden, v katorem se nahahaja znano in renomirauo pohorsko vinogorje. Omeniti je tu Ritiznoj s svojimi najimenitnejfiimi sortnimi vini, Kovačje s priznanimi vini, Visolane, Gabernik, Tinsko goro itd. — Omembe vredne pa so tudi gorice v Vrlioljah Klečah, posebno pa v Makolah, kjer je lanski ;vinski izdelek izboren. Pri vsem tem lepem in 'dobrem je pa tudi pri nas vin3ka kriza občutna in položaj vinogradnikov vedno slabši. Treba bo več roklame za naša vina, posebno pažnjo bo obračati potrebni obnovl našib. vi- nogradov. Vinarsko podružnico, ki se ustanavlja, čaka veliko vsestranskega dela. Ustanovna skupačina se bo vršila v nedeljo dne 27. aprila 1930 ob 10. uri dopoldne v tukajšnji meščanski šoli. Na vas vnotih in naprednih vinogradnikih pa je ležeče, da bo ustanovna skupščina, na kateri predava urednik »Naših goric« g. Žmavc, čimbolje obiskana. Št. Jaaž prl Veleaju. Nedelja, dne 6. aprila je bila pri nas v znamenju gospodarske izobrazbe. Prec!poldne je predaval v društvenih prostorih Franc Strahovnik, naš podpredsednik in absclvent kmetijske šole, o sadjarstvu sploh in o najvažnejših opravilih, ki se morajo opraviti v mesecu aprilu. Cepljenje je pokazal na praktičnih zgledih, za kar so se sadjarji najbolj zanimali. Da bi se krcsr naše podružnice vodno bolj širil in nam naš podpredsednik, od katsrega J3 tudi izšla pobuda z.i ustanovilev podružniee, Se večkrat na sestankih predaval o za nas tako važni panogi kmetijstva, je vseh naših vnotih sadjarjev srčna želja in prošnja. Popoldan ja bilo zelo dobro obiskano predavanje v prostorih g. Delakorda o svinjereji in svinjskih boleznih. =— Prodaval je živinozdravnik g. Josip Kožel iz Šoštanja. Hvaležni smo g. predavatelju za razne praktične migljaje. V vedno večji strokovni izobrazbi je rešitev in na.predek kmetijstva. Sv. Jedert nad Lsgkam. Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega druStva je priredila v nedaljo dne 30. marca predavanje o sadjarstvu, ki je prav dobro uspelo. Predaval je g. Franc Vardjan, učitclj kmelijske šole v St. Juriju, ki je na podlagi svojih bogatih izkušcnj dal sadjarjera mnogo dobrih nasvotov. Iz vrta podružnice so se letos oddala vsa drevesca po znatno znižanih cenah, vrt sa je na novo razširil in posadil s preko 4000 kom. sadikami. V dobi štirih let bo dana možnost posaditi celo okolico s cenenimi in doma vzgojenimi sadnimi drevesci. Priporoča se vsem posestnikom, da v lastnem interesu pristopijo kot člani k podružnici. - N&bava crssioza za banovinske ln okrajne (občisska )ceste v maribozshom oZiiajn. Mariborski okrajni cesti odbor razpisuje za sredo, dne 23. aprila ob devetih dopoldne v uradnih prostorih okrajnega cestnega odbora v Mariboru, Koro.ška cesta štev. 26'II. ustno licitacijo za nabavo gramoza za ceste v mariborskem okraju. Letos bo mariborski okrajni cestni odbor dal na ceste večje množine gramoza, osobito tam, kjer so ceste vsled zelo velike uporabe ali vremenskih in krajevnih neprilik postale slabe, da se tako stanje naših eest zboljša. Opozarjamo pa, da državni cesti Sl. Bistrica—Maribor—Št. llj in Blaribor—Ptuj na spadata v dclokrog okrajnega cestncga ocibora. Pač pa sta prešli letos cesti Lajtersberg—' Sv. Lenart in Maribor—Dravograd v upravo cestn&ga odbora. Želeti ja, da fci se licitacfje udeležili lastniki gramoznih jam, kakor tudi vozniki iz vseh občin. Tu se jim nudi prilika, da si poiščejo lep zaslužsk in na drugi stranl koristijo našemu prometu. Vse one, ki želijo, da bi s"9 naše ceste temeijilopopi-avile in obdržale '7 dobi^em stanju, prosimo, da podi;ii"ajo hvalevredno delo okrajnega cestnega odbora s tem, da opozorijo lastnike gramoznih jom in še posebej kmetske in di-ugo voznike po vseh občinah, da se udeležijo v sredo po Veliki noči, dne 23. aprila licitacije gramoza. Natančnejši pogoji glede dobave so dobijo prl občinsldh uradili in v pisarni okrajnega cnst* nega odbora v Mariboru, Koroška cesta š!ev. 26. Naj si vsi, ki nameravajo licitirati dobavo gramoza, pravočasno oskrbijo poi^sbna potr< dila pri občinskih uradih. Licitacija se pričnt točno ob devetih. Po deveti uri je zabranjan vsak pristop zamudnikov k licitaciji. Gospod* župana se prosi, da obvestijo voznike in last* nike gramoznih jam na licitacijo in pogoja» Leta 1928. so se pravila Mestno hranilnice, ki so bila v spodtiko vsej rcsnl javnosti spremenila tako, da voli vea upravni odbor Mestne hranilnice mariborski občinski svet po proporcu. S tsm volilnim redom je postala hranilnica pravzaprav občinski denarni zavod, ker fma občina, ki jamči za hranilne vloge, popoln upliv na vodstvo hranilnice. Sedajni upravni odbor je prevzel vodstvo zavoda 20. maja 1928. Novo ravnateljstvo in upravni odbor sta delala z vso vnemo in v občudovanja vredaem soglasju za procvit zavoda, ki ee j« v dobrem poldrugem letu pod novim vodstvom nepričakovano in hitro razvil. Ljudstvo ima veliko zaupanje v zavod, odkar je pod novo upravo. To nam dokazuje porast hranilnih vlog. Hranilne vloge so tako naglo rastle, da «o pod novo upravo od 20. maja 1928 flo 31. decembra 1929 poskofiile od Dia 78,803.700.21 na Din 118,208.666.07, torej «o poskočile za Din 39,404.965.86 ali za 50%. Novih posojil je dala hranilnica v preteklem letu Din 47,101.664.—. Ravnateljstvo je imelo v letu 1929 v celem 85 sej, na katerih je sproti rešilo nad 1300 prošenj za posojila In sicer po večini ugodno. Vsak prošnjik je dobil poeojilo, če je bilo isto dobro zavarovano. Kajveč posojil se je dovolilo prošnjikom, ki so si zidali in še zidajo lastne hišice, da bodo imeli svoj dom. Za hraDilnice zakon ne predpisuje nobenih fevizij. Ravnateljstvo pa je kljub temu skleoilo v svoji seji dne 21. marca 1930, da fla zavcd po strokovnjakn dobro revidirati. To revizijo ]e izvršil nadrevizor Zadružne Zveze g. Vlado Pušenjak. — Našel je zavod v popolnem redu in piše T revizijskem poročilu z dne 30. marca 1930 med drugim: »Od 20. maja 1928, odkar je prevzela vodstvo zavoda sedajna uprava, se more ugotoviti velik napredek zavoda. — Poslovanje se vrši skrbno in vestno, pri podeljevanju kreditov se zclo previdno postopa. Hranilnica je imela vedno dovolj denarnili sredstev na razpolago, da je lahko vedno zadostila svojim obveznostim in podeljevala kredite vsem kredita potrebnim in kredita vrednim prosilcem. Ravnateljstvo in upravni odbor sta se zlasti trudila, da postavita zavod na zdravo, solidno podlago. Po- žrtvovalno, nesebično delo upravnih organav zasluži palivalo, tem upravnim organom gre zasluga, da bo postala Mestna hranilnica zopet denarni zavod, na katerega bo lahko mesto Maribor ponosno.« Ccne in sctmsBf a poroffla. Marlboiskl trg. Na mariborski trg v soboto, dne 12. aprila so pripeljali Speharjl na 48 vozeh 112 zaklanih svinj. Meso so prodajali po 15 do 80 Din, speh pa po 17 do 20 Din. Krompirja je bllo 34 voz po 0.50—1.25; čebula 2.50 do 3, zeljnata glava 1 do 6, česen 16 Din. Seno 65 do 75, otava 85 do 90, slama 50 do 65 Din. Pšenica 2.50, rž 2, Ječmen 2, oves 1.25, kruza 1.75 do 2, ajda 2 proso 2.50, fižol 2.50 do 3 Din. Kokoš 45 do 55, piščanci 45 do 70, puran 100 do 120 Din. Kislo zelje 4,- kisla repa 2 Din. Ja: bolka 3.50 do 12, suhe slive 10 do 12 Din. Mleko 2.50 do 3, smetana 12 do 14, surovo maslo 40, med 14 do 20 Din. Marihcrsko sejmsko poročJlo. Na svinjski sejem dne 11. aprila tega leta je bilo pripeljanih 341 svinj; cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5 do 6 tednov stari komad od Din 100 do 170; 7 do 9 tednov stari od Din 200 do 2G0; 3 do 4 mesece stari od Din 300 do 400; 5 do 7 mesecev stari od Din 440 do 540; 8 do 10 mesecev stari od Din 680 do 900; eno leto stari od Din 1000 do 2000. En kg žive teže od Din 11 do 13: en kg mrtve teže od Din 16 do 17. Prodanih je bilo 212 komadov. Mariborsko sejmsko poročilo. Prignanih je bilo 25 konj, 26 bikov, 150 volov, 309 krav in 8 telet; skupaj 518 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu dne 8. aprila 1930 so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od Din 8.50 do 9; poldebeli voli od Din 8 do 8.50; plemenski voli od Din 7 do 8; biki za klanje od Din 9.50 do 10; klavne krave debele od Din 8 do 10; plemenske krave od Din 7 do R krave za klobasarje od Din 5 do 6; mlada ži vina od Din 7 do 8.25. Prodanih je bilo 285 komadov, od teh za izvoz v Avstrijo 38 kom. Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso I vrste 1 kg od Din 18 do 20; volovsko meso II. vrste od Din 16 do 18. Meso od bikov, krav in telic od Din 10 do 14. Telečje meso I. vrste oi Din 20 do 25; telečje meso II. vrste od Din 16 do 18. Svinjsko meso sveže 1 kg od Din 15 do 28.