Aplikacija Primorski mobile sedaj na razpolago tudi za telefone z operacijskim sistemom Android Snamijo izGooglove I ^Otxi^lepfay spletne trgovine! - KONCERT DALMATINSKE GLASBE Primorski št. 130 (20.758) leto LXIX. Eternit in Ilva, nekaj se le premika Dušan Udovič V zadnjih dveh dneh smo priče dvem pomembnim dogodkom, po katerih je možno sklepati, da se v odnosu do okolja in s tem povezanim zdravjem ljudi v državi vendarle nekaj premika. Najprej stroga obsodba turinskega pri-zivnega sodišča, ki je švicarskemu milijarderju naprtilo osemnajst let zapora in odredilo izplačanje odškodnin zaradi brezvestnega ravnanja z azbestom. Nič ne bo moglo priklicati k življenju stotin delavcev tovarne Eternit in prebiv-lacev kraja Casale Monferrato, žrtev azbestoze, vendar je stroga obsodba odločno opozorilo, da posledic vpliva škodljivih snovi na zdravje ljudi ne gre podcenjevati. Še posebno ne v imenu profita, kot se, žal, vse prepogosto dogaja. Prav tako je pomembna poteza vlade, da za tarantski jeklarski gigant Ilva imenuje ko-misarsko upravo. S tem država nase prevzema odgovornost, da bodo končno spoštovani okoljevarstveni predpisi, na katere se je lastništvo jeklarne doslej dobesedno požvižgalo in s tem povzročilo celotnemu okolju pokrajine Taranto škodo pošastnih dimenzij. Dogodki so znani, saj smo o njih večkrat pisali. Ilva je desetletja ustvarjala lastnikom velike profite ne da bi po predpisih prenavljala tehnologijo. Oblasti so medtem na raznih ravneh zapirale eno ali obe očesi, namesto pravil je gospodarila korupcija. Vsakokrat, ko je kdo zaradi neznosnega onesnaževanja dvignil glas, da bi opozoril na problem, je bil na dnevnem redu izgovor, da obrata ni mogoče zapreti, ker daje kruh preko dvajset tisoč zaposlenim in njihovim družinam. Lastniki obrata so leta uspeli izmazati s kolkovanimi papirji, dokler ni zadevo vzelo v roke sodišče in lansko leto odredilo zaplembo tovarne. Nastal je paradoksalen položaj. Delavci so kljub okolj-ski katastrofi, ki jo je povzročala Ilva, branili svoja delovna mesta, a sodstvo ni moglo spregledati dejstva, da lastniki tovarne nikoli niso začeli z obljubljenim sanacijskim načrtom. Medtem je koncern zaradi blokade zašel na mejo propada. Če bi se bitka še nekaj časa nadaljevala na sodiščih, bi bilo Ilve konec, tega pa si opešano italijansko gospodarstvo v tem trenutku ne bi moglo dovoliti. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 [ čeval parlament, tako da bi bi no in si ne bi nihče polnil žepo sedaj strožje, sicer pa je veliko meznikov. Vse bi se dalo še bol trolo in transparenco. Potrebno rat. Ko govorimo o stroških po ljeni, sami pa sta se lahko prepr lačah. Veliko preveč. Kdor tipk javni sektor je neurejen - jam pak ne tukaj. Problem so majh Kaj pa ostali prihodki? Plača poslanca se suče o pa tudi prispevek za bivanje, t in s katerimi plačujem najemn no, račune za elektriko, plin, v da zraven. Teh stroškov nam ni da bi bilo prav, ko bi morali up pogoje za parlamentarno poko / rimskem življenju in politiki maro Blažina Moja stranka: Demokratska stranka Moja vloga v njej: član vsedržavne skupščine V politiki od leta: poklicno od leta 2003, prostovoljno od leta 1972 Moj vzornik/ca: Enrico Berlinguer in Rita Levi-Montalcini Moj avto: golf Moji hobiji: branje knjig in razne rekreativne dejavnosti (vedno manj zaradi pomanjkanja časa) Najljubša knjiga: nimam samo ene, odvisno pač od obdobja, recimo L'albergo delle donne tristi - Marcela Serrano Najljubša pesem: Lady Jane (Rolling Stones) Najljubši film: Out of Africa z Meryl Streep Najljubši mediji: TG3, Primorski dnevnik, Corriere della Sera Najljubša spletna stran: Repubblica.it Najljubše počitnice: kampiranje v Funtani (Istra) Najljubša barva: vijoličasta Najljubša jed: ribji karpačo Najljubša pijača: bela kraška in briška vina Moj bar - gostilna: Bar X v Trstu in gostilna Guštin v Zgoniku Moj življenjski moto: Pomagaj si sam! oklic: trenutno oslanka, sicer ravnateljica i Ad Formann (mirovanje vnega razmer-ravico do vrnitve) m delu? Jvio Semolič in Alenka Vazzi. n vzdržuje stike glede sloven-nskih ministrstvih in s Slovenjih in stikih z javnostjo, prire-> rekoč moje »public relations«. krat tedensko pomaga pri ure-lni mreži Facebook. Vse je dvo-Sicer pa delam veliko tudi sai na spletni strani daljše infor-v zbornici, enkrat mesečno pa sa mi, saj je splet zame tudi ar- i parlamentarcev idno delovno pogodbo (ki ne najemnino tržaškega urada, ) pobud oz. najem dvorane za-ni 3.690 evri, ki jih poslanska ikemu poslancu. Stroške v bio vsoto prejemal, tudi če stro-i imel sodelavcev. Pred dvema nile in sedaj moraš upravičiti moraš denar vrniti. Po mojem erno, ko bi naše sodelavce pla-lo dejansko vse dokumentira-v s tem denarjem. Kontrole so > odvisno od poštenosti posa-lj racionalizirati, za večjo kon-pa bi bilo spremeniti ves apa-olitike, smo glavna tarča izvo-ričali, koliko osebja je v teh pa-ka, prejema naše plače. Ves ta ramo, da je osebja malo, am-ne občine. krog 5.000 evrov, prejemamo .i. diario, ki znaša 3.500 evrov ino za stanovanje v Rimu, hra-odo, čistilnico in vse kar spa-i treba dokazati, čeprav mislim, ravičiti tudi te. Spremenili so jnino, t.i. vitalizio, ki ti je v pre- Avla Poslanske zbornice (levo) in »Il Transatlantico« (zgoraj) umberto battaglia teklosti pripadala a priori, ne glede na starost, pa čeprav si delal le eno leto. Sedaj si do nje upravičen le, če dopolniš 65 let starosti, če opraviš vsaj en cel mandat, predvsem pa sedaj prejmeš pokojnino na podlagi plačanih prispevkov. Pravilnik določa tudi vsoto, ki jo moramo mesečno nameniti za pokojnino (okr. 780 evrov) in zdravstveno zavarovanje (okr. 520 evrov). Nato prejemamo okrog 3.000 evrov letno za telefonske račune, s katerimi imam precej stroškov, kakih 300 evrov na dva meseca, plačujem pa tudi naročnino za I-pad. Tu so še prevozi - nekoč so bili vsi zastonj, sedaj pa imamo plačane le prevoze Trst- Rim in obratno ter potovanja, ki spadajo v politično delo. Če je skupščina stranke na primer v Milanu, mi mora skupina izdati potrdilo, da je bilo potovanje delovne narave, drugače stroškov ne povrnejo. Plačane pa imam tudi potne stroške na relaciji dom-letališče, letališče-služba in obratno. Če k temu prištejemo še ostale stroške na teritoriju, kilometrine, parkiranje na letališču in podobne malenkosti, se takoj nabere drugih tisoč evrov. Stranki vsak mesec dam 1.500 evrov, za volilno kampanjo pa je moral vsak poslanec Demokratske stranke iz svojega žepa odšteli več tisoč evrov, tako da bomo nekaj mesecev v bistvu delali zastonj. Ko narediš dva računa, ugotoviš, da se deželnim svetnikom godi bolje ...manj stresa, manj vsakotedenskega premikanja. »Če bi takoj razumeli, da smo izgubili volitve, volivcem ne bi vlivali upanja v spremembe« Kaj nudi poslanska zbornica svojim poslancem? V palači so bar, menza oz. restavracija, kjer so cene zmerne (sicer ne več kot nekoč), trgovina s tobačnimi izdelki, knjigarna, ambulanta in prva pomoč ter frizerski salon ...a samo za moške. Vsak poslanec ima svoj poštni predal in urad ter prejme vso potrebno opremo, od računalnika in tiskalnika do papirja, map in peres. Na razpolago imamo servis za informatiko, kjer ti uredijo računalnik in I-pad, da je vse kompa-tibilno. Vsi postopki pa so zelo zamudni: če se ti kaj pokvari, moraš vložiti prošnjo in nato čakati. Material je točno odmerjen vsakomur, če ti kaj zmanjka, moraš spet izpolniti formular, ga poslati in čakati. Administrativno-birokratski postopki so nevzdržni, na vseh ravneh. V senatu je bilo veliko bolj enostavno, manj nas je bilo. Vidite razlike tudi v načinu dela? V poslanski zbornici se mi vse zdi bolj strokovno. Tako delo uradov kot tudi naša skupina, ki nam nudi veliko strokovno pomoč, od materiala, obvestil do raznoraznih raziskav. Kako sprejema oddaljenost vaša družina? Mislim, da je to nelahka preizkušnja za družinske odnose, predvsem za mlajše družine, ki ne živijo v Rimu. Tega nam seveda ni predpisal zdravnik, gre za izbire posameznikov. Moj mož se je že vdal, občasno še vedno zagodrnja, predvsem ko mu sporočim, da moram stran tudi ob sobotah in nedeljah. Tudi zato, ker je vse na njegovi grbi, mislim predvsem na družinska bremena, recimo na stare starše. Otroka sta k sreči že velika, žal mi pa je, ker imam premalo časa na razpolago za vnukinjo, kateri bi se v normalnih pogojih rada bolj posvetila. Kakšno je vaše osebno rimsko življenje? Časa žal nimam veliko, lani sem bila trikrat v kinu in enkrat v gledališču. Običajno gremo enkrat tedensko s kolegi na večerjo. Še vedno se družim z bivšimi kolegicami iz senata, ki so bile vse spet izvoljene. V zbornici je danes veliko mladih, tako da sodim med starejše, počasi pa se spoznavamo. Veliko drugega pa se res ne da delati. Kaj pa raje kupujete, v Trstu ali Rimu? Tega je itak malo, vsekakor se za nakupovanje najraje podam v Videm. Sicer pa velja, da je v Rimu izbira nedvomno bolj bogata. Samo trikrat sem ostala v Rimu čez vikend, kot turist, tako da sem si ogledala, kar je v prestolnici najpomembnejšega. Gledališka ponudba je prav tako zelo pestra, vendar mi je v bistvu nemogoče programirati ogled predstav. Večere večkrat preživljam v uradu ali doma. Sicer pa zelo cenim rimsko kuhinjo, predvsem, ko si lahko »v miru« privoščiš večerjo. Kosila so namreč zelo hitra - solata, krožnik sadja z jogurtom - zvečer potrebuješ sprostitev. Večkrat pa so večerje žal nadaljevanje delovnih sestankov. In to se dogaja tudi doma, saj s prijatelji ali sorodniki govorimo o politiki, ker bi vsi radi vedeli, kako je bilo ta teden, kaj se dogaja v Rimu. O usodi Demokratske stranke Ze večkrat sem za Primorski dnevnik povedala, da smo marsikaj zgrešili. Do primarnih volitev ni bilo večjih težav, potem pa je bila volilna kampanja premalo odločna, skoraj medla, kakor da bi se Bersani izpel že v kampanji za primarne volitve. Verjetno tudi nismo znali razbrati nagnjenj ljudi in volivcev. Po eni strani smo dobili zaušnico Gibanja 5 zvezd: podcenjevali smo jih in nismo bili dovolj pozorni do obnove politike in reforme volilnega zakona. Skratka, sami smo dovolili, da je prišlo do takega rezultata. Po drugi strani pa nihče ni pričakoval, da bo Berlusconi tako rekoč vstal od mrtvih. A posteriori so vsi pripravljeni kritizirati, češ, da bi Demokratska stranka zmagala, če ne bi podprla Montijeve tehnične vlade in bi šli na volišča, ko je propadla Berlusconijeva vlada. Sicer pa je to odločitev vodila skrb za državo in njene koristi, ne pa za strankine. Prav tako nismo objektivno ocenili volilnega rezultata. Šlo je namreč dejansko za poraz. Izgubili smo preveč časa z iskanjem poti iz zagate in večine. Tudi v tej fazi je bil Bersa-ni precej neroden, predvsem v odnosu do Gibanja 5 zvezd. Sicer mislim, da bi bila vlada z Grillovimi pristaši precej nemogoča. Sama bi sicer ločevala med volivci, parlamentarci in tistimi, ki dejansko vodijo gibanje: mislim, da je med njimi velik razkorak, ki je vsak dan jasnejši. Tako v komisiji kot v avli se namreč z njimi lahko sodeluje. Ne nazadnje so glasovali za dekret o matičnih celicah Balduzzi, glede vrnitve dolgov javni upravi pa so se vzdržali. Kdor je izvoljen, ima pač določeno odgovornost, tisti pa, ki jih vodijo, želijo le uničiti vse obstoječe in potem morebiti na novo graditi. Mislim, da je težko graditi, če nekaj uničiš. In istočasno mislim, da bi se kljub vsemu dalo marsikaj izboljšati. Ko bi oni sprejeli Ber-sanijevo ponudbo osmih točk, bi lahko prišlo do drugačne vlade. Kasneje so imeli še eno priložnost, ko smo glasovali za predsednika republike. Romano Prodi je bil tudi eden njihovih kandidatov. Ko bi takrat želeli sodelovati z nami in res spremeniti Italijo, bi se lahko odločili zanj. Iz vsega tega pa ni bilo nič in Lettova vlada je neizbežno zlo. Terminska, začasna vlada v službi države, ki mora poskrbeti predvsem za dve stvari - za nekaj nujnih ukrepov za razvoj gospodarstva in proti prekernemu delu mladih. Ko bi se po Berlusconijevem padcu odločili za volitve, ne bi s tem volilnim zakonom nič dosegli, saj so za zaupnico v avli pomembne številke. Bersani bi potreboval tudi glasove Gibanja ... Mislite, da bo tej vladi uspelo spremeniti volilni zakon? Mislim, da je to absolutna prioriteta, s tem zakonom ne smemo na volitve. Narediti moramo korenito reformo, ki bo zaobjela tudi ustavne reforme in italijanski sistem. Vsekakor pa bomo do julija sprejeli t.i. »norma di salvaguardia«: če ne bomo pripravili novega volilnega zakona, bomo ponovno uvedli prejšnjega, se pravi mattarellum, ki prav tako ni brez napak. Kaj bo z Demokratsko stranko? V stranki je danes precej živahna razprava, veliko je nedorečenosti, veliko protestov in negodovanja zaradi vlade, ki smo ji vedno nasprotovali. Če bi takoj razumeli, da smo iz- gubili volitve, svojim volivcem ne bi vlivali upanja v spremembe. Ko pa smo jim dali to upanje in se je tudi to razblinilo, je bilo razočaranje še večje. Na podlagi razprav, ki smo jih imeli tudi na krajevni ravni, ugotavljamo, da naše volivce in člane veliko bolj kot izvolitev Lettove vlade boli obnašanje parlamentarcev med izvolitvijo predsednika republike. To vlado opravičujejo, saj bi bile volitve nesmiselne, 101 volivca, ki je izdal Prodija, pa ne. Čutijo se opeharjeni. Sama mislim, da je stranka slabo vodila zadevo Prodi - Marini. Medtem ko je bilo za Marinija nasprotovanje javno izpovedano, za Prodija ni bilo tako. Nekateri so ga metaforično zabodli v hrbet in istočasno tudi Bersanija. Še vedno ugibamo, kdo so bili; po mojem mnenju je šlo za posamezne skupinice, ki so bile nezadovoljne z vodstvom. In dosegle so to, da so še bolj ošibile stranko. »Premier Letta je zelo pripravljen, predvsem glede gospodarstva in Evrope: dejansko prava oseba na pravem mestu« Zakaj ni bilo enotnosti okrog kandidata Rodotaja? Kar se je zgodilo s Prodijem in Marinijem, bi se tudi z Rodotajem: stranka bi se razbila. Njegovo ime je ne bi poenotilo, tudi zaradi stališč, ki jih je zagovarjal na svojih prejšnjih funkcijah in jih predvsem katoliški del ne sprejema. Četudi bi ga torej mi podprli, ne bi bil izvoljen. Drugi razlog pa gre iskati tudi v izsiljevanju, ki je bilo za stranko nesprejemljivo. Ko so prišle na dan številke, s katerimi so bili kandidati Gibanja 5 zvezd uvrščeni v lestvico ... je postalo očitno, da je marsikateri naš kandidat na volitvah prejel več glasov kot Rodota. Kakšno prihodnost napovedujete stranki? Pred nami je kongresna faza. Najprej moramo razumeti, kakšno identiteto naj ima ta stranka, ker dejansko niha in ni vedno jasno, kaj smo in kaj hočemo narediti. Bolj odločni moramo biti in bolj enotni. V tem obdobju je bilo preveč razprave v časopisju, premalo pa v strankinih organih. Preveč streljanja in premalo podpore skupnim ciljem. Vprašanje je, ali nam bo to uspelo. Država potrebuje stranko, ki bi bila re-formistična in evropska. Mi smo v bistvu edini, ki imamo organizirano življenje, neko mrežo, ki je drugi nimajo. Verjetno potrebujemo pravo osebo, ki bi znala vse to voditi. Tajnik pa ni nujno tudi kandidat za predsednika vlade. Kdo bi lahko bil vaš idealni tajnik? Ne bi vedela, pomembnejše so vsebine. Kandidat bo moral predstaviti neko strategijo, globalno gledanje na stvari. Isto velja za vlado. Ko bi Letta dobro opravil svoje delo, ne izključujem, da bi lahko ostal na njenem čelu. Zdi se mi uravnovešen in zelo pripravljen, predvsem kar se gospodarskih tem tiče, pa tudi veliko ve o Evropi, kar se mi zdi zelo pomembno. Dejansko prava oseba na pravem mestu. Kakšen vtis ste si ustvarili o predsednici poslanske zbornice Lauri Boldrini? Nedvomno gre za izredno osebnost, ki je zelo občutljiva za določene teme, na primer revščino, ženske. Verjetno pa ji primanjkuje nekaj izkušenj za tako zahtevno vlogo kot je vodenje poslanske zbornice, malo trde roke. Saj to ni trg, pač pa inštitucija z določenimi pravili, ki jih mora predsednik uveljaviti. Zato, da uveljavi ugled inštitucije. Mislim, da so znanje in izkušnje potrebni tudi v politiki. Nihče ne postane nekdo iz niča, potreben je nek proces. Pred časom sem bila v Ljubljani in z mano je prišel tudi podpredsednik poslanske zbornice Luigi Di Maio, predstavnik Gibanja 5 zvezd in že nekaj let »v zamudi« z diplomo iz prava. Se pravi, da ni še nikoli delal in nikoli ni bil nikjer ... Razumem potrebo po prenovi, po pomlajevanju, po odprtosti, vendar smatram, da je potrebna meritokracija. V politiki generacijska zamenjava ni sinonim za boljšo kakovost. Stari politiki so imeli namreč nezanemarljivo znanje. Še vedno velja opraviti daljšo, postopno pot, ki gre skozi delovanje v različnih upravah in sovpada s postopno rastjo. Iz dneva v dan si ne moreš izmisliti nobenega poklica. DZP doo-PRAE srl 2013 ©Vse pravice pridržane 1 2 Sreda, 5. junija 2013 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu gorica - Načrtno popivanje v kratkem času se širi med mladimi Prvič se opijejo pri dvanajstem letu »Binge drinking« se uveljavlja tudi v goriški pokrajini. Direktor goriškega oddelka za zasvojenosti SERT Giu-liano Zorzut opozarja, da se med mladimi zelo hitro širi načrtno popivanje v kratkem času, ki je bilo v preteklosti razširjeno v anglosaških in skandinavskih državah. S severa se »binge drinking« širi proti jugu, pred kakimi desetimi leti je načrtno popivanje doseglo goriško pokrajino. »Alkohol se nevarno širi med mladimi; niža se povprečna starost njegovih uživalcev. Nekateri se prvič opijejo že pri dvanajstih, trinajstih letih starosti,« pravi Zorzut in pojasnjuje, da se je način uživanja alkohola zelo spremenil. »Nekoč je alkohol spremljal kosila in večerje, mogoče kak praznik, danes se je način uživanja alkohola zelo spremenil. Mladi zaužijejo večjo količino alkohola v zelo kratkem času; mogoče med tednom alkoholnih pijač niti ne pokusijo, potem pa se med vikendom opijejo. Zaradi tega jih ne moremo obravnavati kot alkoholike, tudi sami se ne zavedajo nevarnosti, ki se jim izpostavljajo,« pravi Zorzut. Po njegovih besedah mladi zelo pogosto uživajo alkohol skupaj z benzodiazepini, pomirjevali, kar še poveča nevarnost zastrupitve. Zorzut pojasnjuje, da je ben-zodiazepine zelo lahko dobiti, čeprav je treba zanje imeti zdravnikov recept. »Včasih predpišejo pomirjevala mladim kar družinski zdravniki, drugače jih kupijo v lekarnah, ne da bi predstavili recepta,« pravi Zorzut in pojasnjuje, da so učinki mešanice med alkoholom in pomirjevali zelo nevarni. Mladi včasih postanejo nerazsodni, nasilni, ne zavedajo se svojih dejanj; če sedejo za volan, so še toliko bolj nevarni. Na oddelku SERT opažajo, da tudi vse več odraslih posega po prekomernih količinah alkohola v zelo kratkem času. »Novim oblikam popivanja se zo-perstavljamo z informativnimi kampanjami, vendar je naša naloga zelo težka, ker so v ozadju pojava spremembe v življenjskih navadah,« pojasnjuje Zorzut in poudarja, da je med informativnimi kampanjami posebno pomembna pobuda Overnight, med katero nagovorijo mlade o nevarnosti prekomernega uživanja alkohola na nočnih avtobusih. Zorzut napoveduje, da bodo v kratkem gorica - Overnight Iz Sesljana se nočni avtobus seli v Gradež »Če hočemo mlade uspešno opozarjati na nevarnosti prekomernega uživanja alkohola, se moramo odpraviti, kamor se mladi zbirajo. Med lanskim poletjem smo opazili, da je bilo v se-sljanskem zalivu manj mladih kot v prejšnjih letih. To je bila posledica odločitve diskoteke Cantera, da ne toči alkoholnih pijač mladoletnikom in da jih hkrati ne pusti niti v notranjost lokala. Zaradi tega so mladi kaj kmalu dobili nove kraje druženja; kar nekaj se jih je lani zbiralo v Gradežu, zato pa se letos nočni avtobusi iz projekta Overnight selijo iz Sesljana v mesto v laguni.« Tako pojasnjuje pokrajinska odbornica Bianca Della Pietra, ki je včeraj skupaj z ostalimi soprireditelji predstavila letošnji projekt Overnight. »Iz pogovorov z vodstvom pokrajinskega prevoznega podjetja smo ugotovili, da vozi pod večer v Gradež več avtobusov, tako da bo- mo v okviru Overnighta poskrbeli le za povratne vožnje, saj so drugače mladi morali čakati na postaji do 5.50 zjutraj. Nočni avtobusi bodo tako iz Gradeža startali ob 1.30 in ob 3. uri, z njimi pa se bodo mladi varno pripeljali v Tržič in Gorico,« pojasnjuje Della Pietrova in napoveduje, da bodo nočni avtobusi na voljo ob sobotah med 13. julijem in 10. avgustom ter za veliki šmaren. Da bi mlade spodbujali k čim bolj zdravim oblikam zabave, bodo na avtobusih delili nagrade med tistimi, ki bodo ob zaključku večera »napihali« najnižjo stopnjo alkohola. Zmagovalci bodo prejeli bone za ljubljanski zrezek v gostilni Gianni v Gorici, brezplačne vstopnice za Kinemax in druge nagrade. Dodatne informacije o pobudi Overnight z urniki nočnega avtobusa bodo v prihodnjih dneh objavili na spletni strani goriške pokrajine. gorica Policisti redno obiskujejo slovenske šole S predavanji izvedencev za zasvojenost in zastopnikov sil javnega reda mlade opozarjajo na nevarnosti, ki jih predstavljajo alkohol in druge opojne substance, hkrati pa med višješolci promovirajo zdrav življenjski slog, saj so prepričani, da za zabavo ni potrebno uživati opojnih substanc. Po besedah ravnateljice slovenskih višjih srednjih šol iz Gorice Mihaele Pirih je treba alkoholu in drugim oblikam zasvojenosti posvečati čim večjo pozornost, saj je treba mlade seznaniti z vsemi pastmi, ki se skrivajo za prekomernim uživanjem opojnih substanc. »Alarmantnih podatkov o tem, da bi dijaki v velikem obsegu posegali po alkoholu nimam, ne glede na to moramo biti vseskozi pozorni na pojav,« je prepričana Pirihova, ki pojasnjuje, da dobijo med višješolskim študijem vsi dijaki vse potrebne informacije o nevarnostih, ki jih s sabo prinaša prekomerno uživanje alkohola. Višješolski center vsako leto obiščejo policisti oz. finančni stražniki, ki višješolcem razložijo kazenske posledice uživanja opojnih substanc, pri čemer posebno pozornost posvetijo vožnji pod vplivom alkohola. »Informacije o škodljivosti prekomernega uživanja alkohola za zdravje pa dobijo dijaki med poukom zdravstvene vzgoje,« pravi ravnateljica in ugotavlja, da je samo z informacijami težko nekomu spremeniti življenje, zato pa je toliko bolj pomembno, da mladi pridobijo zdrave življenjske navade in da se počutijo zadovoljni sami s sabo. sprožili informativno kampanjo, s katero bodo posebno pozornost namenili tržiškemu mestnemu okrožju, kjer se »binge drinking« širi z večjo hitrostjo kot v severnem delu pokrajine in v Gorici. Zorzut poudarja, da morajo mlade poučiti o škodljivosti zlorabe alkohola najprej starši. »Znotraj svojih družin morajo mladi dobiti pravi zgled, zato pa je toliko bolj pomembno, da tudi starši ne pretiravajo z uživanjem alkohola,« poudarja direktor goriškega oddelka za zasvojenosti SERT Giuliano Zorzut. (dr) tržič - Po najdbi kosti v bazenu termoelektrarne Skrunitev trupla Ramon Polentarutti je nazadnje živel ravno v hiši osumljenega Roberta Garimbertija Lastnik hiše in dvorišča v Ulici Car-ducci vTržiču, ki je bila včeraj in v ponedeljek predmet preiskave forenzikov, 48-letni Roberto Garimberti je osumljen skrunitve trupla 40-letnega Ramona Po-lentaruttija, za katerim se je izgubila vsaka sled aprila leta 2011. Njegova mati je takrat prijavila izginotje, takoj zatem so se policisti lotili njegovega iskanja, vendar so bila vsa njihova prizadevanja zaman. Družina je najela celo detektiva, tudi on pa je bil pri iskanju Polentaruttijevih sledi neuspešen. Novembra lanskega leta se je preiskava premaknila z mrtve točke; ta- gorica - Palača pokrajine Obnova bo trajala sedem mesecev več Zaradi pakta stabilnosti ni denarja za podjetje Zaradi restriktivnih določil pakta stabilnosti goriška pokrajine ne more plačati gradbenega podjetja, ki obnavlja pokrajinsko palačo na Korzu Verdi v Gorici. Zaradi tega je pokrajinski odbor na predlog predsednika pokrajine Enrica Gherghette sprejel sklep, s katerim je vnesel nekaj sprememb v pogodbo z izvajalcem del, ki bo imel sedem mesecev časa več za zaključek obnove pokrajinske palače. S pokrajine pojasnjujejo, da zaradi pakta stabilnosti niso mogli poravnati svojih obveznosti do gradbenega podjetja, s katerim so se pa uspeli dogovoriti, da bo vsekakor nadaljevalo s posegom, čeprav bo imelo za njegov zaključek na voljo 210 dni več. Obnova pokrajinske palače se je začela novembra leta 2011; za obnovitveni poseg ima pokrajina na voljo 5,4 milijona evrov. Ravno včeraj so odprli glavni vhod v pokrajinsko palačo, po katerem je mogoče priti v pokrajinsko sejno dvorano, v dvorano pokrajinskega odbora in še v nekatere urade. gorica - Karabinjerji 161 aretacij in 708 prijav V zadnjem letu so karabinjerji aretirali 161 ljudi, prijavili pa so jih 708. Obračun opravljenega dela je pokrajinski poveljnik karabinjerjev Giuseppe Arcidiacono opravil ob 199. prazniku ustanovitve prvega karabinjerskega oddelka. V zadnjih dvanajstih mesecih so karabinjerji opravili 110.000 ur poostrenega nadzora; preverili so identiteto 76.000 tisoč ljudi, za pregled so ustavili 58.000 vozil. Skupno so obravnavali 145 nesreč, od katerih 81 s poškodbami udeležencev in 5 smrtnih. Zaradi vožnje pod vplivom alkohola so odvzeli 112 vozniških dovoljenj. Oddelek NAS je prijavil 23 oseb in zasegel 8 javnih lokalov, oddelek NOE pa je zasegel blago, ki je skupno vredno 10 milijonov evrov. Karabinjerji inšpektorata za delo so opravili 655 pregledov gradbišč, prijavili so 150 oseb, kar je veliko več kot lani, ko je bilo prijav 44; skupno so karabinjerji inšpektorata za delo naložili 353 glob, vrednih 153.000 evrov. krat so med čiščenjem bazenov termoelektrarne A2A našli vrečo s človeškimi kostmi. Šlo je za ključnico, nekaj reber in lopatico. Kosti so v bazene prišle z vodo, ki jo za hlajenje termoelektrarne črpajo iz kanala Valentinis. Plastična vreča je bila že polna lukenj, tako da je voda sprala kosti, na katerih je bilo zaradi tega zelo težko opraviti DNK analizo. Forenziki so kljub temu ugotovili, da kosti pripadajo Ramo-nu Polentaruttiju. Na podlagi te ugotovitve so se v ponedeljek policisti odpravili na dom 48-letnega Roberta Garimberti-ja, kjer je pogrešanec živel do svojega izginotja. Med ponedeljkovo preiskavo so forenziki iskali sledi Polentaruttijevega izginotja, včeraj pa se je iz goriškega sodišča izvedelo, da je Garimberi osumljen skrunitve Polentaruttijevega trupla. Preiskovalci še ugotavljajo, zakaj je Polenta-rutti umrl in v kakšni obliki je Garimber-ti vpleten v njegovo smrt in v izginotje njegovega trupla. Tako kot Garimberti ima tudi Po-lentarutti dokaj burno preteklost. Oktobra leta 2005 so ga policisti aretirali, potem ko je z drugimi tremi osebami fizično napadel stanovalce nezakonito vseljenega stanovanja palače Mazzoli v Ulici San Giovanni Bosco. Poleg Polentaruttija so takrat policisti aretirali še 28-letnega Tržičana Davideja Rocca, 32-letnega Tržičana Fran-cesca Del Pizza in 49-letno Patrizio Fabrici. Četverica je nameravala s silo izgnati iz stanovanja njegove stanovalce, da bi se namesto njih vselila v hišo. Polentaruttija je nekaj tednov pred nasilnim pohodom z nožem zabodel takrat 39-letni Giovanni De Pascale. Do spora med njima naj bi prišlo zaradi mamil; tako Polentarutti kot De Pascale sta bila v preteklosti že prijavljena pravici zaradi razpečevanja drog. Po-lentarutti je sprva trdil, da mu je rane po telesu povzročil padec na steklene razbitine. Osebje službe 118 pa je takoj ugotovilo, da mu je rane prizadejal nož. Garimbertijeva hiša v Ulici Carducci bonaventura / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 5. junija 2013 13 doberdob - Deseti praznik staršev in otrok romjanskega vrtca in šole Priliv novih ljudi Nastopajoči v prazničnem programu na Gradini gorica - Zbirajo prijave za vpis Slovikova programa za študente in dijake Z današnjim dnem je odprt razpis za vpis na Multidisciplinarni program za kakovostno kadrovsko rast, ki ga izvaja Slovenski izobraževalni konzorcij (Slo-vik). To je dvo- ali triletni ciklični obdi-plomski študijski program: vsak ciklus traja po eno šolsko leto, celotni ciklus programa pa se zaključi v dveh letih (full time opcija) ali v treh letih (part time opcija). Organizirane oblike študijskega dela, predvidene po programu, so predavanja, seminarji, delavnice, obiski podjetij in druge oblike dela, poleg tega je predvideno obiskovanje mednarodne poletne šole in delovna praksa. Za leto 2013-2014 je na voljo petnajst prostih vpisnih mest v vseh treh letnikih skupaj. Rok za prijavo za vpis v prvi letnik in potrditev vpisa v drugi in tretji letnik bo zapadel do 15. septembra; do 25. septembra bo razgovor s kandidati za vpis v prvi letnik, vpis bo nato možen do 30. septembra, 11. oktobra pa bo začetek dejavnosti. Vpisnina znaša 150 evrov (+DDV) za full time opcijo oz. 170 evrov (+DDV) za part time opcijo, šolnina znaša 3.500 evrov. V letu 2013-2014 bo petnajst študentov oproščenih plačevanja šolnine. Slovik je obenem objavil razpis za vpis na obšolski študijski program Ekstra, ki je namenjen dijakom. Po programu so predvidene popoldanske delavnice, predavanja na šolah, krajši seminarji, učne izmenjave, poletne šole, tečaji in druge oblike dela. V novem šolskem letu bodo izvedli naslednje sklope delavnic: podjetništvo za dijake, nastopanje v javnosti (pred tablo, na maturi ...) in uvod v poslovno komunikacijo (epošta, power point, življenjepis .). Vsak dijak lahko izbere enega ali več sklopov. Prostih vpisnih mest za posamezni sklop je petnajst v Gorici in ravno toliko v Trstu. Dijaki, ki so že obiskovali program, morajo vpis potrditi do 15. septembra, rok za dijake, ki se prvič prijavljajo k vpisu, pa bo zapadel 25. septembra. Vpisnina znaša 35 evrov (+DDV) za vsak posamezni sklop oz. 90 evrov (+DDV) v primeru, da se dijak prijavi na vse tri sklope. Dijaki, ki obiskujejo slovenske višje srednje šole v Italiji, so upravičeni do štipendije; vpisnina zanje znaša 30 evrov (+DDV) za posamezni sklop in 70 evrov (+DDV) za vse tri sklope delavnic. Razpis in vpisni pogoji za oba Slo-vikova programa so objavljeni na spletni strani www.slovik.org, kjer so na voljo tudi vse informacije in pojasnila, za dodatne informacije pa naj interesenti pišejo na naslov info@slovik.org. Dan veselja, kakor so pri Združenju staršev otrok slovenskega vrtca in osnovne šole v Romjanu poimenovali tradicionalni pomladanski praznik, se je v nedeljo, obdarjeno z lepim vremenom, začel z otroškim ex-temporejem, zaključil pa s torto, ki jo je krasila številka 10. Bil je deseti Dan veselja, ki je na Gradino privabil več sto ljudi - organizatorji so jih našteli okrog tristo. Ugotavljali so tudi, da se udeleženci praznovanja iz leta v leto spreminjajo: nosilci društvenega delovanja ostajajo isti, velik pa je priliv novih ljudi, ki se udeležujejo dejavnosti, kar je odličen razlog za veselje. Popoldanski ex-tempore je potekal na prosto temo, mali likovniki - zlasti iz vrtca -pa so še najraje upodabljali naravno okolje in živali. V kulturnem programu, ki je sledil, so nastopili mešani pevski zbor Starši Ensemble in glasbeno vokalna skupina Romjanski mu-zikanti, otroški pevski zborček združenja in še skupina kitaristov. V goste so letos prišle plesne skupine društva Vipava s Peči, ki jim je mentorica Jelka Bogatec in ki so sredi splošnega navdušenja ponudile v nedeljo tri točke v različnih starostnih sestavah. Za plesalkami je zaigrala še glasbena skupina Alga. V zaključnem delu je ploskanje publike spremljalo nagrajevanje udeležencev ex-temporeja. Člana žirije Bruna Calligaris in Pietro Girot-to sta tako porazdelila nagrade: med otroki iz vrtca so pokal prejeli Soraya Tosolini (prvo mesto), Giulia Quarantotto (drugo) in Sara Romano (tretje), za osnovno šolo Bianca Venu-ti (prvo mesto), Eugenio Loro (drugo) in Mara Roda (tre^e), za nižjo srednjo šolo pa Enrico Piasentier (prvo mesto), Simone Piccot-ti (drugo) in Daisy Cancian (tre^e). Preden je konec kulturnega programa zapečatil nastop Starši Ensemble, so podelili še diplome udeležencem začetniškega in nadaljevalnega tečaja slovenščine, ki ju za starše prireja rom-jansko združenje in sta med oktobrom in aprilom potekala na šoli v Romjanu. romjan - Prevoz Avtobusa nočejo Kljub prazničnemu razpoloženju je bilo v nedeljo na Gradini zaznati veliko zaskrbljenost zaradi odločitve ronške občine, da ne bo več zagotavljala šolabusa, ki bi romjanske otroke vozil v doberdobsko nižjo srednjo šolo. Udeleženci Dneva veselja v pogovorih niso mogli mimo problema, ki mu še ne vidijo rešitve. Starši so zato sestavili pismo, v katerem zavračajo občinsko odločitev, da bo otroke po novem prevažal avtobus podjetja APT, ki mu bodo na že utečeni progi dodali dve postaji. Pod pismo se je podpisalo kakih štirideset staršev otrok, ki bodo s prihodnjim šolskim letom prvič sedli v nižješolske klopi ter učencev drugega in tretjega razreda. Predvidoma danes ga bodo izročili občinski uprav. Pismo je reakcija na obrazce, ki so jih prejeli in iz katerih izhaja, da bo prevoz do šole zagotavljal le avtobus APT. Ta izbira je neustrezna in nesprejemljiva, trdijo starši. Prevoz ni prilagojen urnikom šole: avtobus bo pripeljal otroke v Doberdob ob 7.21, pouk pa se začenja ob 7.45. Neprimerno je dalje, da se bodo otroci od 10. do 14. leta starosti vozili na istem avtobusu s študenti in delavci. Vrh tega bi storitev, ki ne odgovarja potrebam nikogar, stala vsako družino 90 evrov več. Starši zato zahtevajo alternativno rešitev. gorica Mladina v središču Vzgojni projekt Dijaškega doma Dijaški dom bumbaca V Dijaškem domu Simon Gregorčič v Svetogorski ulici v Gorici bodo danes ob 18. uri staršem in udeležencem predstavili projekt Mladi v središču (»I giovani al centro«), ki ga izvajajo v letošnjem letu in ki ga finančno podpira dežela Furlanija-Julijska krajina. V okviru vzgojnega projekta se bo skupina desetih do petnajstih fantov in deklet, starih petnajst in šestnajst let, v dvotedenskem programu soočala na temo zdravega načina življenja in preventive različnih odvisnosti. Mladi bodo obiskali več društev in organizacij prostovoljnega dela, mladinska središča in združenja; med delavnico bodo izdelali video spot, s katerim bodo spodbujali mlade k zdravemu življenjskemu slogu, hkrati bodo opozarjali na nevarnosti, ki jih s sabo prinašajo kajenje, uživanje alkohola in opojnih substanc, zasvojenost z računalniškimi igricami. Udeleženci bodo opravili tudi tečaj kajaka, s katerim bodo spoznali lepote aktivnega načina življenja in druženja; med dvotedenskim bivanjem bodo pripravili tudi javni dogodek (koncert, športni turnir ...), pri čemer se bodo soočili z osnovami »project managementa«; dodatne informacije so na voljo na telefonski številki 0481599495 ali preko naslova elektronske pošte info@dijaskidom.it. sovodnje - Zaključna akademija Glasbene matice Nagrade za dosežke Želijo si redne dejavnosti komornih skupin - Petdesetletnico ustanovitve bodo jutri obeležili z »Nokturnom« Z nagradami za opravljeno delo in dosežke, najlepšimi voščili za zaslužene počitnice in seveda z glasbo so gojenci goriške Glasbene matice (GM) praznovali konec šolskega leta na zaključni akademiji v Kulturnem domu v Sovodnjah. Na reviji solistov, ki jo je podprl vlad Urad vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, je predsednica GM Nataša Paulin pohvalila profesorje in učence za vloženi trud, ki je v zadnjih letih omogočil kvalitetno in številčno rast. Izrazila je tudi željo, da bi se goriška šola poleg solistov lahko ponašala z redno dejavnostjo komornih skupin, ki so tako koristne za umetniško rast, nazadnje je pohvale nadgradila s spodbudo k napredovanju, ki ga učenci lahko dosežejo z vztrajnostjo in trudom. Ravnatelj Bogdan Kralj je imel prijetno nalogo, da je podelil priznanja profesorskega zbora za uspehe na tekmovanjih in za posebno akti- Skupina nagrajenih z ravnateljem (zgoraj) in pianistka med ponedeljkovim nastopom (desno) bumbaca vno glasbeno udejstvovanje, ki so jih prejeli pevki Marta Donnini in Alessia Peressini, pianisti Vida Gallo, Mateja Jarc, Elisa Terrana, Katarina Visintin, Tina Jarc in Daniel Liut, harmonikarja Johana Radojevič in Luka Rado-jevič. Nekateri nagrajenci so zaigrali na akademiji, skupaj z drugimi učenci različnih starosti iz oddelkov za klavir (Rada Vižintin, Ana Košuta, Petra Godnič, Tamara Podveršič), kitaro (Zala Košiček, Tina Balta, Denis Zorn, Aljaž Mavrič Zavnik), violino (Lea Skočaj, De- jan Bacicchi), violončelo (Ana Košuta, Emil Antonutti) in flavto (Štefanija Šuc). Štiriročno je zaigral tudi klavirski duo Jazz&Folk (Gia-como Zotti, Samuele Vittorio Ferletti). Akademija ni zaključek pomladanskih dejavnosti goriške Glasbene matice, ki bo v okviru praznovanja petdesetletnice ustanovitve priredila jutri, 6. junija, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici večer sugestivnih, glasbenih in pesniških nočnih impresij z naslovom »Nokturno«. (rop) 1 4 Sreda, 5. junija 2013 GORIŠKI PROSTOR gorica - Čezmejni shod partizanskih združenj Decima Mas, Forza nuova, Alba dorata - neofašizem v« • - ■• • se nevarno širi tudi pri nas Na goriškem županstvu vsako leto počastijo vojake fašistične enote Decima Mas, v Vidmu imajo zelo številčno sekcijo skrajno desničarske stranke Forza nuova, konec lanskega leta so v Trstu ustanovili italijansko inačico neonacistične, kse-nofobne in protisemitske stranke Alba dorata. V pokrajinskem vodstvu VZPI-AN-PI so prepričani, da je treba tudi v naših krajih pozorno spremljati nevarno širjenje neofašističnih gibanj. »Če se ne bomo uprli njihovemu širjenju, tvegamo, da bomo v kratkem v evropskem parlamentu imeli eno četrtino skrajno desničarskih poslancev, ki so vsej prej kot evropsko naravnani,« poudarja pokrajinski predsednik VZPI-ANPI Paolo Padovan, ki je včeraj v goriškem KB Centru predstavil potek čezmejnega srečanja partizanskih združenj na temo Kriza vrednot in neofašizem v Evropi; potekalo bo v soboto, 8. junija, ob 9. uri v konferenčni hali Tržaške univerze v Ulici Alviano v Gorici. Po uvodnih pozdravih bodo ob 9.30 spregovorili tajnik sekcije VZPI-ANPI iz Belgije Roberto Gal-tieri, član ZZB NOB Ciril Zlobec in Ivan Fumič iz hrvaške zveze antifašističnih borcev; po razpravi bodo OB 12. uri srečanje sklenili predsednica Zveze koroških partizanov Katja Sturm-Schnabl, predsednik hrvaške zveze antifašističnih borcev Ratko Marinič, predsednik ZZB NOB Janez Stanovnik in predsednik VZPI-AN-PI Carlo Smuraglia. Da se neofašistična nestrpnost nevarno širi tudi v naših krajih, opažata tudi predsednik goriške sekcije VZPI-AN-PI Mirko Primožič in član pokrajinskega vodstva VZPI-ANPI Mario Lavrenčič. »Pomazani dvojezični smerokazi, napis Pahor kapo na pročelju tržaškega Kulturnega doma, gre za številne znake nestrpnosti, ki jih ne gre podcenjevati,« je prepričan Lavrenčič, medtem ko Primožič ugotavlja, da skušajo v Gorici prikrivati preteklost. »Zadnji dve leti sta potekali ceremoniji ob 25. aprilu na Travniku; dvig italijanske zastave je trajal vsega skupaj deset minut, nagovorov ni bilo. Pred leti je goriška občina svoje vence položila pred spomenik internirancem pri že- Čiščenje pomazane trijezične prometne table marca lani lezniški postaji, na glavnem pokopališču, v Podgori in v Ločniku, v zadnjih letih ni več tako,« poudarja Primožič. Sobotno srečanje partizanskih združenj se bo začelo z moškim pevskim zborom Jezero, ki bo pod vodstvom Zulejke Devetak zapel dve pesmi; ob koncu sre- čanja bodo izglasovali skupni dokument, ki ga bodo nato poslali predsednikom 28 držav Evropske unije (med njimi bo tudi Hrvaška), predsednikom vlad in parlamentov, predsednikoma evropske komisije in parlamenta ter načelnikom poslanskih skupin v evropskem parlamentu. (dr) ronke - Občina proti divjemu odlaganju odpadkov Na bojni nogi Ronška občinska uprava napoveduje vrsto ukrepov proti divjemu odlaganju odpadkov, za spodbujanje recikliranja in za krepitev ekološke zavesti med občani. Leta 2011 so v Ronkah namenili recikliranju 66 odstotkov odpadkov, lani so presegli 68 odstotkov, v prihodnjih letih želijo ta dosežek še izboljšati, zato pa namenjajo boju proti odpadkom posebno pozornost. »S prispevki za občine, ki so se odlikovale pri recikliranju odpadkov, nameravamo pripraviti projekt za uporabo bio-razgradljivih plenic. Hkrati želimo večjo pozornost nameniti recikliranju odpadnih embalaž, ljudi pa želimo spodbuditi k pitju vode iz pipe,« napoveduje ronška občinska odbornica Elena Cettul in razlaga, da bodo del denarja, namenjenega nakupu otroških igral, uporabili za nakup in posaditev novih dreves. »Prepričani smo, da so pobude okoljske vzgoje zelo pomembne; z njimi nagovarjamo odrasle in še zlasti otroke, ki so na vprašanja varovanja okolja še posebno dovzetni,« pravi odbornica in pojasnjuje, da so letos v sodelovanju z oko-ljevarstvenim združenjem Legambiente in z gozdno stražo priredili pravi praznik dreves, med katerim so otrokom pojasnili, kako so pomembna drevesa za življenje. S svojimi listi iz ozračja odstranjujejo ogljikov dioksid, s koreninami preprečujejo nastajanje zemeljskih usadov, v svojih krošnjah nudijo zatočišče številnim živalskim vrstam. »Osnovnošolski otroci so s pomočjo prostovoljcev iz zveze Legambiente in gozdnih straž posadili okrog petdeset dreves v zelenici v središču mesta. Za udeležence je bila ta izkušnja izredno pomembna, saj so razumeli, kako pomembno je varovati naravno okolje,« dodaja Elena Cettul, ki hkrati, s kančkom zagrenjenosti, ugotavlja, da še vsi nimajo prave okoljske zavesti. O tem se je mogoče prepričati na primer med vožnjo iz Selc proti Doberdobu, saj je rob tamkajšnjega cestišča posejan z najrazličnejšimi odpadki. Zveza Legambiente v okviru svojih čistilnih akcij vsako leto očisti obcestne jarke, v katerih se pa vedno znova nabirajo odpadki. Ronška občina je območje nadzorovala tudi s pomočjo svojih mestnih redarjev, vendar se na ta način težave ne dokončno rešijo. Ljudje morajo namreč pridobiti okoljsko zavest, predvsem pa morajo razumeti, da predstavlja čiščenje divjih odlagališča za posamezne občine zelo velik in še predvsem povsem nepotreben strošek, saj je po vseh mestih in vaseh poskrbljeno za odvaža-nje vseh vrst odpadkov. Vreče, polne steklenic, ob praznem zabojniku bonaventura gorica m v v ■ • Lašcak in D'Aronco, arhitekta Goriški arhitekt Diego Kuzmin in docentka na Tržaški univerzi Diana Ba-rillari bosta danes ob 17. uri v dvorani Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ulici predavala o dvornih arhitektih Antonu Laščaku in Raimondu DAron-cu, ki sta gradila v Kairu (Laščak) in Carigradu (DAronco). Priložnost za odkrivanje vzporednic med njima bo ponudilo združenje Italia Nostra v sodelovanju z visoko šolo za podiplomski študij inženirstva in arhitekture pri Tržaški univerzi. Goričan Anton Laščak (1856-1946) je bil zaposlen na dvoru v Kairu, medtem ko je bil Guminčan Rai-mondo DAronco (1857-1932) v službi carigrajskega dvora. V njunem delu je zato zaznati plodovite vplive sredozemskega Vzhoda. Kuzmin bo obdelal Laščakovo zapuščino v Egiptu, Turčiji, Grčiji in Italiji, poseben poudarek pa bo seveda namenil njegovi vili na Rafutu. Laščak (zgoraj) in D'Aronco (spodaj) nova gorica - Smrt Franja Batagelja Družina pokojnika proti zdravnikoma brda Turistični potencial vinarstva Triletni čezmejni projekt Viso, ki je z delovanjem pričel oktobra lani, je namenjen ovrednotenju obmejnih potencialov trajnostnega vinogradništva v verigi od pridelovalca do potrošnika med Italijo in Slovenijo. Eden glavnih ciljev projekta je okrepitev konkurenčnosti vinarsko-vinogradniških sistemov in podeželskega čezmejnega turizma. Na obeh straneh meje se z vinarstvom in vinogradništvom ukvarjajo majhne ali srednje velike kmetije, ki so večinoma v družinski lasti. Del kmetij se je usmeril v proizvodnjo visoko kakovostnih in dobičkonosnih vin, ki so komercialno uspešna na mednarodnih trgih. Z namenom izboljšanja kakovosti je čezmejno vinogradništvo uspelo pridobiti javna in privatna sredstva za investicije v napredne genetske, genomske in fiziološke raziskave vinske trte. Pridobljeno znanje pa je bilo postopoma vključeno v proizvodno verigo od pridelovalca do potrošnika. Proces spreminjanja masovne proizvodnje v proizvodnjo višje kakovosti, ki naj bi povečala vrednost lokalnih značilnosti, pa je dolgotrajen in potrebuje prilagoditve in raznolikost pridelovalnih sistemov, ki bodo omogočali konkurenčnost na tujih trgih. Čezmejni projekt Viso je namenjen prav temu; financiran je v okviru programa sodelovanja Slovenija-Italija med letoma 2007 in 2013 v višini 700.000 evrov. Poglavitni cilji projekta so torej okrepiti konkurenčnost in privlačnost vinarsko-vinogradniških sistemov in podeželskega čezmejnega turizma s spodbujanjem modela traj-nostnega pristopa k vinogradništvu, prenos znanja, testiranje vinogradniških tehnik, ki imajo zmanjšan negativen učinek na okolje, varovanje okolja in skrb za zdravje delavcev pred onesnaženjem s pesticidi in sintetičnimi sredstvi na osnovi bakra ter promocija vinskega čezmejnega turizma, je bilo povedano na včerajšnji predstavitvi. (km) Na novogoriškem okrožnem sodišču se je včeraj začelo sojenje zoper nekdanjega direktorja šempetrske bolnišnice in zdravnika internista Silvana Saksido ter zdravnika Andreja Bartoliča zaradi storitve kaznivega dejanja povzročitve smrti iz malomarnosti. Zdravnika naj bi bila leta 2006 odgovorna za nenadno smrt tedaj 67-letnega Franja Batagelja. V času obravnavanih dogodkov decembra 2006je bil Sak-sida glavni dežurni zdravnik, Bartolič pa je kot zdravnik stažist sprejel Batagelja ob prihodu v bolnišnico. Sojenje se je začelo z zagovori obeh zdravnikov. Saksida je povedal, da je takih primerov bolezni zelo malo. Batagelj je bil v bolnišnico napoten z diagnozo suma na disekcijo aorte, vendar sam napotnice ob začetku zdravljenja ni videl. Bolečina, o kateri je tožil Batagelj, bi lahko izvirala iz različnih bolezenskih stanj, kot sta srčno-mi-šični infarkt ali pljučna embolija, ki sta precej pogostejši od raztrganine aorte. Saksi-da je povedal še, da v šempetrski bolnišnici nimajo ne zdravnikov in ne možnosti, da bi zdravili takšna huda obolenja. Za pripravo pacienta in njegov prevoz v ljubljanski klinični center pa bi po njegovem mnenju potrebovali vsaj tri do štiri ure. »V obravnavanem času v bolnišnici ni bilo nobenega zdravnika kardiologa, ki bi lahko opravil perikardiocentezo,« je dejal Saksi-da, ki je Bartoliču, ki je pokojnega pacienta sprejel v bolnišnico, popolnoma zaupal, saj je že drugo leto stažiral v Šempetru. »Skušal sem narediti vse, da bi kar najhitreje prišel do diagnoze in v danih razmerah kar najhitreje vodil postopke. Pacientovo smrt obžalujem, vendar sem postopke vodil in obravnaval strokovno, zato se ne počutim krivega,« je še dodal. Njegovo mnenje deli tudi Bartolič, ki je v zagovoru povedal, da je pacienta sprejel v bolnišnico z dvema napotnima diagnozama - prva je bila bolečina v prsih, druga pa disekcija aorte. Batagelja je začel zdraviti po prvi diagnozi in ga takoj poslal na rentgensko slikanje, EKG in druge preiskave. Kljub vsemu mu obtožnica tako kot Saksidi očita, da ni ravnal urgentno. Pokojnikov sin Oliver Batagelj je izjavil, da je bilo skozi ves zagovor Sakside razvidno, da ni ravnal urgentno, saj bi moral v roku ene ure potrditi ali zavrniti diagnozo, s katero je bil napoten v bolnico. Ob tem bi mu lahko dal ustrezna zdravila za znižanje krvnega tlaka in tako pridobiti več časa, da bi Batagelja lahko prepeljali na zdravljenje v Ljubljano. Da je bila obravnava pacienta prepočasna, je ocenila tudi strokovna komisija šempetrske bolnišnice. Sojenje se bo nadaljevalo jutri. (Sta) / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 5. junija 2013 15 Koordiniran nadzor Obnovili so konvencijo za skupno in koordinirano izvajanje nadzora lokalne policije v občinah Tržič, Ronke, Šta-rancan, Škoq'an, Doberdob, Foljan Re-dipulja, Turjak, San Pier in Zagraj. Konvencija preprečuje težave pri določanju pristojnosti v primeru prometnih nesreč še zlasti na cestah, ki so speljane na območju meja med občinami. Na podlagi dogovora bo občinska policija Tržiča, Ronk in Štaranca-na lahko posegala na območju sosednjih občin. Nočni obisk zlatarne V noči s ponedeljka na včerajšnji dan se je v Mercatorjevem nakupovalnem centru v Kromberku pri Novi Gorici zgodil vlom. Neznanci so vlomili v center in iz zlatarne ukradli zlati nakit večje vrednosti. Za kolikšen plen gre, na novogoriški policiji včeraj niso hoteli dajati izjav, povedali so le, da gre za vrednost več deset tisoč evrov. Policija je bila o dogodku s strani varnostne službe obveščena ponoči. Kraj vloma so si včeraj zjutraj ogledali tudi novo-goriški kriminalisti, preiskava še poteka. (km) Amidei član AFIC Od 13. maja dalje je goriški festival za podelitev nagrade Sergio Amidei tudi uradno član združenja filmskih festivalov AFIC. To je najpomembnejša tovrstna zveza v Italiji, ki si posebej prizadeva za kakovostno rast in komunikacijsko učinkovitost filmskih dogodkov. Goriški festival je tako še dodatno okrepil svojo vlogo na državni filmski sceni. Poleg tega bo tudi letos ponudil akreditacije študentom filmskih šol ali univerzitetnih smeri s področja spektakla, komunikacije in avdiovizualnih medijev; na voljo bodo imeli dva tipa akreditacije (Pass basic in Pass hospitality). Vlomi v stanovanja Novogoriška policija je včeraj obravnavala tri vlome v stanovanja. Prvi se je zgodil v Šempetru, kjer je storilec ukradel več kosov nakita, dve moški ročni uri in dva prenosna računalnika v vrednosti približno 3.000 evrov. Druga dva vloma sta se zgodila v enem od stanovanjskih blokov v Novi Gorici: iz prvega stanovanja je zmanjkalo 400evrov in nekaj kosov nakita, iz drugega pa približno 80 evrov. Policija storilca še išče. (km) Razstava v Coroni Razstava likovnih del goriške ustvarjalke Marie Grazie Persolja, ki je na ogled na posestvu Villa De Finetti v kraju Corona, je podaljšana do 16. junija. Danes ob 18.30 bo v tamkajšnji galeriji večer glasbe in poezije, ki ga bodo oblikovali Maurizio Veraldi, Ga-briella Gabrielli in Eliana Mogorovich. V soboto, 15. junija, pa bo otroška likovna delavnica pod vodstvom Marie Grazie Persolja. Ekološka resnica Foto klub Nova Gorica bo danes ob 18. uri v rotundi novogoriškega Slovenskega narodnega gledališča odprl razstavo fotografij »Ekološka resnica 2013 - Nova Gorica«. Fotografska krožna razstava »Ekološka resnica« je mednarodni projekt, ki je posvečen skrbi za okolje. Pobudnik razstave in glavni organizator je Fotoklub 202 iz srbskega Zaječarja, ki je združil pet fotografskih zvez in društev iz BiH, Bolgarije, Makedonije, Slovenije in Srbije. Foto klub Nova Gorica je pristopil k sodelovanju kot soorganizator prve mednarodne razstave fotografij »Ekološka resnica 2013 - Nova Gorica« in kot predstavnik iz Slovenije. Razstava nagrajenih in izbor sprejetih fotografskih del bo na ogled do 18. junija. (km) [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TAVASANI, Korzo Italia 10, tel. 0481531576. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU SAN PIETRO E PAOLO, Ul. Trieste 31, tel. 0481-481252. DEŽURNA LEKARNA V MARIANU CINQUETTI, Ul. Manzoni 159, tel. 0481-69019. ä Gledališče FESTIVAL KOMIGO 2013 v Kulturnem domu v Gorici: v petek, 14. junija, ob 20.30 »Transkomigo«, glasba in smeh brez meja. Nastopajo Gorni Kramer Quartet, Martina Feri, Andro Merku, Boris Devetak, Robert Cotič; pred-prodaja vstopnic v Kulturnem domu v Gorici (tel. 0481-33288). V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: v četrtek, 13. junija, ob 20. uri »Sljehrnik« (Iztok Mlakar); informacije na blagaj-na.sng@siol.net in po tel. 0038653352247. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.20 - 19.50 -22.15 »Fast and Furious 6«. Dvorana 2: 17.30 »Epic«; 19.45 -22.15 »La grande bellezza«. Dvorana 3: 17.45 - 20.10 - 22.10 »Una notte da leoni 3«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.10 -22.10 »Una notte da leoni 3«. Dvorana 2: 17.15 - 19.45 - 22.15 »La grande bellezza«. Dvorana 3: 17.20 - 19.50 - 22.15 »Fast & Furious 6«. Dvorana 4: 17.30 »Epic«; 19.40 -22.10 »Il grande Gatsby«. Dvorana 5: 17.20 - 20.15 - 22.00 »Tutti pazzi per Rose«. iS Razstave MESTNA GALERIJI NOVA GORICA bo v petek, 7. junija, ob 20. uri odprtje razstave Bojana Bense z naslovom »Božam zeleni veter«. Umetnika in njegovo delo bo predstavil likovni kritik Sarival Sosič. »DI IORIO E IL DEMONE DELLA PIT-TURA« je naslov razstave, ki je na ogled v prostorih StudioFaganel na Drevoredu 24. maja 15/c v Gorici, v studiu arhitektov Di Dato & Meninno v Ul. Rot-ta 5 v Gorici in v državni knjižnici v Ul. Mameli v galeriji Maria Di Ioria; do 8. junija s prostim vstopom v galeriji Stu-dioFaganel od torka do petka 9.3013.00, 16.00-19.30, ob sobotah 10.0013.00, 16.00-19.30; v studiu Di Dato & Meninno po domeni (studio@didato-meninno.com, tel. 0481-550249) in v državni knjižnici po urniku odprtja. V VILI DE FINETTI CORONA v Maria-nu je na ogled razstava M. Grazie Per-solja z naslovom »Il cassetto delle muse« do 16. junija. Ob razstavi bo danes, 5. junija, ob 18.30 večer glasbe in poezije z Mauriziom Veraldijem in Gabriello Gabrielli. V GOSTILNI PRI MILJOTU pri Deve-takih je na ogled razstava likovnih del Lojzeta Spacala; do 15. junija. V GALERIJI KULTURNEGA DOMA v Gorici je na ogled samostojna razstava unikatne keramike Ivana Skubina; do 16. junija od ponedeljka do petka 9.00-13.00, 16.00-18.00 ter v večernih urah med prireditvami. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Viki Grošelj. Velikani Himalaje«; do 30. junija ob prireditvah ali po dogovoru (tel. 0481-531445 po urnik urada KCLB ponedeljek - petek 8.30 - 12.30). ~M Koncerti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi člane, da se udeležijo Revije upokojenskih pevskih zborov Severne Primorske, ki bo v Šolskem centru v Tolminu v petek, 7. junija, ob 18. uri. Nastopil bo tudi društveni ZePZ. Odhod z avtobusom bo najprej iz Doberdoba ob 15. uri, nato s postanki v Sovodnjah pri cerkvi in lekarni, v Štandrežu na Pilošču, v Pod-gori in pri vagi. Prijave čim prej po tel. 0481-20801 (Sonja K.), 0481-882183 (Dragica V.), 0481-532092 (Emil D.). POEZIJA VINA IN MELODIJA LJUDSKEGA PETJA - Pevski večer v priredbi ženske vokalne skupine Danica in moške vokalne skupine Sraka bo v soboto, 8. junija, ob 20.45 v kleti Ru-bijski grad na Vrhu. Gost večera bo et-no-rock skupina Fletno iz Cerknice. GLASBENA MATICA GORICA vabi na prireditev »Nokturno. Nočne pripovedi v glasbi, slikah in besedah« ob 50-letnici šole Glasbene matice v Gorici v četrtek, 6. junija, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici. OBČINA RENČE-VOGRSKO IN GLASBENO DRUŠTVO NOVA vabita v sklopu cikla »Glasbeni večeri v Bu-kovici« na »Simfonični glasbeni večer« z Novo filharmonijo v Kulturnem domu v Bukovici v petek, 7. junija, ob 20. uri. SNOVANJA 2013: v petek, 14. junija, ob 20.30 v palači Attems Petzenstein v Gorici bo nastopil pianist Miran De-vetak s klavirskim recitalom. 0 Prireditve OK VAL prireja v petek, 7. junija, ob 17.30 v štandreški telovadnici zaključni nastop treh otroških skupin, ki med letom vadijo v Štandrežu. Nastopili bodo otroci otroške telovadbe in mikroodbojke, ki jih vodi Samuel Brajnik s pomočjo Gaje Braini, ter mi-niodbojke, ki jih vodita Rok Magajne in Samuel Valentinčič. PD ŠTANDREŽ vabi na ogled fotografij društvenega izleta po Piemontu v četrtek, 6. junija, ob 20.30 v spodnjih prostorih župnijskega doma Anton Gregorčič v Štadrežu. DIJAŠKI DOM vabi na zaključno prireditev »Slovenija v Dijaškem domu«, predstavitev večmesečnega projekta in filmov o Sloveniji. Prireditev bo v četrtek, 6. junija, ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici. V KNJIGARNI UBIK v Tržiču bodo danes, 5. junija, ob 18. uri predstavili knjigo o ladjedelnici »Io sono il can-tiere«, ki sta jo uredila Corinna Michelin in Tiziano Pizzamiglio. V GORIŠKI KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA na Trgu Edvarda Kardelja 4 v Novi Gorici bo v četrtek, 6. junija, ob 18. uri predstavitev knjige Marka Pav-lihe »Pavlihizmi in slična čivkanja brez Twitterja«. O »pavlihizmih« in še o marsičem se bo z avtorjem pogovarjal literat in pravnik Milan Petek Levokov. OBČINSKI PRAZNIK V SOVODNJAH 2013 - Junijski večeri: 8. junija ob 20.45 v kleti Rubijskega gradu na Vrhu koncert ZVS Danica in MVS Sraka z gosti; 9. junija ob 18. uri v Kulturnem domu v So-vodnjah zaključni nastop OPZ KD So-vodnje; 10. junija ob 20.30 v Rupi koncert »Poletne harmonije« v sodelovanju s pevskimi skupinami iz Občine Miren - Kostanjevica (PD Rupa-Peč); 13. junija na balinarski stezi v Sovodnjah ženski mednarodni balinarski turnir (Društvo Slovenskih upokojencev za Goriško); 14. junija ob 20.30 v Gabrjah proslava 30. obletnice MPZ Skala in predstavitev knjige ob stoletnici delovanja KD Skala; 15. in 16. junija program z razstavami kruha, vina, olja in gubance ter nastopom plesnih skupin v Ronku na Peči (AŠKD Vipava); 24. junija kresovanje na Largi na Vrhu in prikaz dejavnosti »Movie teden«, nogometni turnir (ŠD Sovodnje) in odbojkarski turnir (ŠZ Soča). Slavnost ob občinskem prazniku s kulturnim programom in izročitvijo priznanj bo v nedeljo, 16. junija, ob 18.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah. Vabljeni! H Šolske vesti KOTALKARSKI KAMP AKŠD VIPAVA bo potekal prva dva tedna po zaključku šole (1. teden: 10.06. - 14.06. in 2. teden: 17.06. - 21.06.) od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure (z malico) in je namenjem otrokom osnovne šole. V petek, 21. junija, bo potekala plesna delavnica z Jelko Bogatec (nujna najava po tel. 333-9353134 -Elena), sprejemajo največ 20 otrok. 10. POLETNA ŠPORTNA ŠOLA za fante in dekleta od 10. do 14. leta bo potekala od 17. junija do 19. julija (5 tedenskih izmen) od 8.30 do 15.00. Ponuja dinamičen in zabaven športni program: kajakaštvo, tenis, kolesarjenje, pohodništvo, plavanje in jadranje, rafting in atletiko, vsak dan... nekje drugje! Veliko bo ekskurzij, izletov, predvsem pa sproščene zabave; informacije in vpisovanje v Dijaškem domu, po tel. 0481-533495 do zasedbe mest. KOŠARKARSKI KAMP za fante in dekleta od 6. do 11. leta starosti bo potekal v organizaciji ŠZ Dom in Dijaškega doma od 17. junija do 12. julija (4 tedenske izmene). Ponuja, poleg košarke, še vrsto dodatnih športnih dejavnosti, tekmovanj in srečanj, ekskurzij in izletov. Kamp vodita državna trenerja Andrej Vremec in Jan Za-vrtanik. Informacije v telovadnici Kulturnega doma ali v Dijaškem domu (tel. 0481-533495 in www.dija-skidom.it), do zasedbe razpoložjivih mest. Cena je zelo ugodna. POLETNO SREDIŠČE DIJAŠKEGA DOMA, za otroke od 4. do 11. leta starosti, bo potekalo od 17. junija do 19. julija in od 26. avgusta do 6. septembra (priprava na šolo), z dvema urnikoma: do 13.00 ali do 16.00. Središče, z naslovom »Narava je zabava«, ponuja zabavne delavnice, eko programe, igre v naravi, obisk kmetij in naravnih rezervatov (morski v Mira-maru, ob izlivu Soče, Strunjan...), izlete na morje in z vlakom. Iz Romjana in Doberdoba je poskrbljeno za prevoz. Poskrbimo skupaj za zabavo in zdravje otrok! Naj otroci energijo porabijo za aktivno in ustvarjalno preživljanje poletnih počitnic; informacije in vpisovanja (po tednih) po tel. 0481-533495 do zasedbe mest. POLETNO SREDIŠČE SREČANJA 2013 za otroke od 3. leta dalje bo potekalo od 10. junija do 3. avgusta od 7.30 do 13.30 oz. 15.30 v Zavodu Sv. Družine v Ul. Don Bosco 66 v Gorici v organizaciji AŠZ Olympia in Skupnosti družin Sončnica iz Gorice; predvpis s popustom do 7. junija. Na programu igre, animacija, risanje, ročni izdelki, izleti, kopanje v bazenu, veliko športa in zabave; informacije in vpisovanje vsak dan v jutranjih in večernih urah po tel. 335-5952551 (Damijana). POLETNOSTI 2013: Mladinski dom prireja med 10. in 21. junijem »Poletne izzive« za petošolce in srednješolce (z videodelavnico, izleti, adrenalinskimi pustolovščinami,...); med 24. in 28. junijem »Zeleni teden« za srednješolce; med 26. avgustom in 6. septembrom pripravi na začetek pouka »Šola za šalo« za osnovnošolce in »Srednja na štartu« za srednješolce; med 2. in 6. septembrom tečaj »Vstop v srednjo šolo« za peto-prvošolce; informacije in vpisi po tel. 334-1243766, 328-3155040, 0481-546549 / 536455 ali po elektronski pošti mladinski-dom@libero.it. OK VAL v sodelovanju z ZSŠDI organizira od 17. do 21. junija športni odbojkarski kamp 2013 v občinski telovadnici v Doberdobu za otroke od 6. do 13. leta starosti. Urnik od 7.45 do 13. ure; informacije in prijave po tel. 328-1511463 (Ingrid) in 328-4133974 (Tjaša) ali na okval@virgilio.it. AŠZ MLADOST IN ZSŠDI organizirata nogometni kamp »Magic Football« po Coerverjevi metodi, ki ga bo vodil Darjo Frandolič. Prijavijo se lahko deklice in dečki od 5. do 14. leta starosti in bo potekal od torka, 2., do vključno sobote, 6. julija, od 8. do 13. ure na nogometnem igrišču v Doberdobu; vpisovanje in informacije po tel. 340-2477933 (D. Frandolič), 3393853924 (Emanuela) ali na eri-mic65@tiscali.it. M Izleti DRUŠTVO KRVODAJALCEV SO-VODNJE prireja enodnevni avtobusni izlet v Gardaland v soboto, 22. junija; informacije in vpisovanje na sedežu društva v Gabrjah ob ponedeljkih, od 17. do 18. ure ali po tel. 3403423087. ZDRUŽENJE TEMPO LIBERO COOP CONSUMATORI NORDEST prireja ob 100-letnici opere v Veroni in ob 200-letnici rojstva Giuseppeja Verdija tri izlete v Verono: 22. junija za ogled opere »La Traviata«; 13. julija za opero »Messa da Requiem« in 24. avgusta za opero »LAida«; informacije in vpisovanje v veleblagovnicah Coop Consumatori Nordest ali po tel. 335-7835183 do zasedbe mest. SPDG obvešča, da bo avtobus za Koroško v nedeljo, 9. junija, odpeljal ob 6. uri s parkirišča pri Rdeči hiši v Gorici. Priporoča se točnost. SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA IN SLOVENSKO PASTORALNO SREDIŠČE V GORICI prirejata od 21. do 24. avgusta štiridnevni izlet z avtobusom na Bavarsko; na programu postanek v Salzburgu, ogled dvorca bavarskega kralja Ludvika II na otoku Herren (Kimsko jezero), postanek v Altottingu (največjem romarskem kraju v Nemčiji), ogled Muenchna, benediktinskega samostana v Ettalu, romarskega središča Wies in pravljičnega gradu Neuschwanstein; informacije in prijave po tel. 0481-550365 (Mirjam B.) ali tel. 0481-536807 (Katerina F.) najkasneje do 30. junija. □ Obvestila ZA ROJENE LETA 1963, ki so obiskovali nižjo srednjo šolo Ivan Trinko v Gorici, in njihove morebitne sošolce drugih letnikov, bo 22. junija letos družabno srečanje; kraj in ura bosta naknadno sporočena. Obvezna je prijava preko SMS-ja na tel. 328-3437060 (Marinka Černic); pobudniki pozivajo vse, naj razširijo glas o junijskem druženju. TABORNIKI RMV vabijo vse starejše in bivše člane Rodu na srečanje Nazaj v taborniški raj 2013. Taborili bomo v kraju Kred pri Kobaridu od petka, 26. do nedelje, 28. julija. Prijave zbiramo do 15. junija. Dodatne informacije in prijavnico lahko zaprosite po elektronski pošti taborniski-raj@gmail.com ali na telefonskih številkah 3394120280 (Andrej) in 3355316286 (Veronika). AŠZ MLADOST IN ZSŠDI organizirata 4. Turnir prijateljstva v soboto, 15. junija, za kategorijo cicibanov in v nedeljo, 16. junija, za kategorijo malih cicibanov na nogometnem igrišču v Doberdobu. Zaključil se bo s tekmo staršev in trenerjev. V nedeljo bodo nastopile mažoretke iz Doberdoba. Mali oglasi PRODAM 8 MLADIČEV pasme border collie »škotski mejni ovčar«, z rodovnikom, rojeni 16. maja. Info: 335293409. Pogrebi DANES V GORICI: 11.00, Eleonora Pahor vd. Gorenszach (iz Palmanove) v cerkvi na Rojcah in na glavnem pokopališču. DANES V ZAGRAJU: 14.30, Giancarlo Vittori (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 12.00, Mario Pre-danzini iz bolnišnice v cerkev Device Marcelliane, sledila bo upepelitev. 16 Sreda, 5. junija 2013 APrimorski r dnevnik Miami tretje leto zapored v finalu MIAMI - Miami se je tretje leto zapored uvrstil v veliki finale severnoameriške košarkarske lige NBA, potem ko je v sedmi in odločilni tekmi vzhodne konference na domačem parketu premagal Indiano z 99:76. Branilec naslova se bo za končno zmago pomeril s San Antoniom, ki je v finalu zahodne konference prepričljivo izločil Memphis s 4:0 v zmagah. Košarkarji iz Floride zagotovo niso pričakovali tako trdovratnega upora tekmecev iz Indianapolisa. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu V Parizu znani prvi polfinalisti PARIZ - Teniško odprto prvenstvo Francije se preveša v odločilni del. V ženski konkurenci sta polfinalistki Američanka Serena Williams in Italijanka Sara Errani (na sliki ANSA), v moški pa Španec David Ferrer in Francoz Jo-Wilfired Tson-ga, ki je presenetljivo gladko po manj kot dveh urah s 7:5, 6:3 in 6:3 izločil drugega nosilca, Švicarja Rogerja Federerja. Danes bosta znani preostali polfinalistki. Četrtfinalna para sta: Šarapova-Jankovič, Azarenko-Kirilenko. žogarija 2013 - V petek dopoldne na Trgu sv. Antona osem šol iz osmih držav Superfinale v Trstu Tržaški Trg svetega Antona bo v petek zjutraj preplavilo morje otrok. Prišli bodo s Tržaškega, Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Bosne in Hercegovine, Črne Gore, Srbije in Madžarske. »Od 9. ure dalje bo vse živo. Pravi finale Žogarije 2013 pa bo od 12. do 13. ure,« je na včerajšnji predstavitvi na tržaškem županstvu opisal potek dogodkov avtor projekta Žogarija (ustvarja ga Zavod Media Šport v sodelovanju z Nogometno zvezo Slovenije) ter urednik in producent oddaj Slavko Sakelšek. Finale letošnje Žo-garije (v taki obliki poteka že šest sezon), športne manifestacije, ki poleg nogometa in drugih iger vključuje tudi izobraževalni in kreativni del, bo prvič izven meja Slovenije. »Trst pa nismo izbrali čisto naključno, saj smo na to mesto Slovenci še posebno vezani,« je dodal Sakelšek, ki je bil ponosen, da je bila Žogarija že dvakrat (leta 2006 in 2010) nagrajena kot najboljši projekt za delo z mladimi s strani evropske nogometne zveze UEFA. V Trstu bodo nastopili finalisti, osnovne šole, iz devetih držav (nastopala je tudi Makedonija). Na letošnjih 34 etapah Žogarije je nastopilo že Tržaška oziroma zamejska etapa Žogarije 2013 je bila aprila na openskem Pikelcu (arhivski posnetek) kroma 8500 otrok. Vezna nit je bilo Združenje slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI), ki ga je na občini predstavljal tajnik Igor To-masetig. ZSŠDI je že lani aktivno sodelovalo pri pobudi in pripomoglo, da je Žo-garija prvič prečkala državno mejo. Na lanskem finalu v Ljubljani je bil tudi predsednik tržaškega občinskega sveta Iztok Fur-lanič, ki je skupaj z odbornico za šolstvo Antonello Grim, predstavil petkov dogodek: »Iz slovenske prestolnice sem se vrnil navdušen. Ponosni smo, da lahko Trst gosti finale. Povrh tega bo dogodek snemala slovenska državna televizija, kar je za mesto lepa reklama,« je povedal Furlanič. Organizatorji obljubljajo, da bo vse skupaj potekalo v duhu fair-playa, sožitja in zdravega športnega duha. (jng) • #xV finalu tudi OŠ ^/femigoj s Proseka Med finalisti, ki se bodo borili za prvo mesto na Žogariji 2013, so tudi osnovnošolci proseške šole Avgusta Černigoja, ki so si prvo mesto izborili na tržaški etapi Žogarije 12. aprila na openskem Pikelcu, kjer so nastopale še OŠ Samsa/Trinko Ricmanje/Dom-jo, Bevk Opčine in Tomažič Trebče. 8 osnovnih šol bo tekmovalo v petkovem finalu. Poleg proseške osnovne šole Avgusta Černigoja bodo še: OŠ Mujaga Komadina iz Mostarja (BiH), OŠ Kolcsey iz Kere-mende (Mad), OŠ Brača Radiča iz Koprivnice (Hrv), OŠ Laza Kostiča iz Beograda (Srb), OŠ Lucija (Slo), Oš Otokih (ČGo), dvojezična Mohorjeva ljudska šola iz Celovca (Avs). košarka Aleš Pipan novi trener Uniona Olimpije LJUBLJANA - Košarkarski klub Union Olimpija bo v sezono 2013/2014 zakorakal z novim trenerjem. Enoletno pogodbo je z Unionom Olimpijo podpisal priznani slovenski trener Aleš Pipan. V dosedanji klubski karieri je Pipan v Sloveniji vodil Maribor, Pivovarno Laško (Zlatorog), Krko, Zagorje in Geoplin Slovan. V tujini je deloval pri Zadru, poljskem Anwilu in nazadnje pri makedonskem MZT Skopje. Pipan je bil med letoma 2005 in 2008 tudi selektor slovenske izbrane vrste. ODLOČA 7. TEKMA - Košarka, A1-li-ga, polfinale: Cantu - Roma 69: 74 (3:3 v zmagah). Odločilna tekma bo jutri v Rimu. MILANIČ - Najuspešnejši slovenski nogometni trener Darko Milanič se seli v Sturm iz Gradca. ZACCHERONI »PRVI« NA SP - Japonska nogometna reprezentanca, ki jo vodi italijanski selektor Alberto Zaccheroni, je prva, ki se ji je uspelo uvrstiti na svetovno prvenstvo 2014 v Braziliji. Japonci so si mundial zagotovili z neodločenim izidom 1:1 proti Avstraliji. Tea Ugrin bo nastopila v tržaški športni palači Danes se bo državna prvakinja v gimnastiki, tržaška Slovenka Tea Ugrin predstavila pred domačim občinstvom. Ob 19.30 bo v športni palači PalaTrieste na sporedu zaključna prireditev kluba Artistica '81, čigar članica je tudi Ugrinova. TURNIR »IL GIULIA« - 2. krog: Breg - Aurisina 10:1 (Martini 3, Nigris 2, M. Bertocchi, Cresi, Belladonna 11-m, Marturano, Rusciti). Breg bo 13. junija igral proti zmagovalcu tekme Ponziana - Esperia. šolski šport - Osnovnošolska olimpijada Športne šole Trst Olimpijsko vzdušje Atletski troboj in finale v igri med dvema ognjema sta bila vrhunec sezone 274 otrok slovenskih mestnih osnovnih šol, 19 več kot lani, se je na stadionu 1. maja udeležilo 37. osnovnošolske olimpijade Športne šole Trst. Atletski troboj in finale v igri med dvema ognjema (drugič zapored je zmagal svetoivan-ski Župančič in v finalu ugnal dobitnika prejšnjih treh izvedb Milčinskega) sta bila vrhunec sezone, v kateri je ta mestna organizacija po svojih močeh zgledno skrbela za gibalni in duševni razvoj otrok vse od začetka šolskega leta. Kot nam je povedal predsednik Maksi Kralj, je namreč ŠŠT organizirala med letom več različnih tečajev in pobud, od sobotne jutranje vadbe za predšolske otroke, dvakrat tedenske popoldanske telovadbe za osnovnošolce prvih dveh in zadnjih treh razredov, jesenski izlet na Kokoš, zimskega na Sviščake, športni vikend za otroke in starše ob Kolpi ter vadbo atletike, ki se bo na atletskem stadionu na Kolo-nji nadaljevala do konca tega meseca. Včerajšnje tekmovanje je kot vedno potekalo v znamenju utečene in brezhibne organizacije, s pomočjo članov ŠŠT in prostovoljcev pa ga je vešče vodil Matija Jogan, ki je z zadovoljstvom ugotovil, da se je število nastopajočih v primerjavi z začetkom prejšnjega desetletja skoraj pod- vojilo. Drugo vprašanje pa je, koliko se teh otrok - v spremenjenem narodnostnem sestavu naše šolske populacije - zdaj odloča za nadaljevanje športne aktivnosti v slovenskih mestnih društvih. V reševanje vprašanja, kaj bi bilo treba pri tem ukreniti, ta društva ne bi smela biti osamljena, temveč bi morala biti deležna aktivne podpore same šole in naših organizacij. (ak) več fotografij na www.primorski.eu Na sliki levo učenke in učenci svetoivanske osnovne šole Otona Župančiča, ki je v igri med dvema ognjema osvojila 1. mesto. Zelo občuten je bil tudi atletski del olimpijade kroma Izidi troboja 1. razred, dečki: 1. Richard Deponte (Rib/Šir) 377 točk; 2. Simone Chicco (Žup) 364; 3. Danijel Clara (Rib/Šir) 357. Deklice: 1, Giulia Cosma (Mil) 382; 2. Sofia Chimera (Fin) 368: 3. Tjaša Sossi (Fin) 367. 2. razred, dečki: 1. Nicholas Buffi (Žup) 436: 2. David Biancuzzi (Žup) 430; 3. Davide Paiano (Mil) 424. Deklice: 1. Veronika Tul (Mil) 405; 2. Anja Jovanovič (Rib/Šir) 391: 3. Mija Poljšak (Fin) 386. 3. razred, dečki: 1. Vicenzo Talpo (Žup) 474; 2. Emiliano Francioli (Gre/Ste) 441; 3. Francesco Petaccia (Gre/Ste) 440. Deklice: 1. Tea Civardi 'Fin) 489; 2. Anna Bragagnolo (Fin) 448; 3. Sophie Tobou Mouao (Mil) 440. 4. razred, dečki: 1. Matija Pučnik (Žup) 529; 2. Peter Gherlani (Fin) 528; 3. Marco Razza (Rib/Ste) 499. Deklice: 1. Trixi Taucer Livon (Rib/Šir) 495; 2. Sofia Bellinello (Fin) 450; 3. Elena Antoni (Mil) 449. 5. razred, dečki: 1. Chetan Gašperlin (Rib/Šir) 584; 2. Matija Terčon (Žup) 519: 3. Vital Molina Suffredini Cavalcanti (Rib/Šir) 499. Deklice: 1. Sofia Bragagnolo (Fin) 560: 2. Martina Bole (Fin) 487; 3. Carlotta Benco (Gre/Ste) 484. Najboljši izidi, dečki: daljina: C. Gašperlin 220 cm; tek 20 m: C. Gašperlin 3,6; met medicinke: C. Gašperlin in M. Pučnik 11m: deklice: daljina S. Bragagnolo 211 cm; tek 20 m: S. Bragagnolo 3,8; met medicinke: S. Bragagnolo 10,5 m / ITALIJA, SVET Sreda, 5. junija 2013 17 rim - Minister za razvoj Flavio Zanonato imenoval Enrica Bondija Železarno ILVA prevzel komisar RIM - Vodenje italijanske jeklar-ne ILVA v Tarantu, ki je v velikih težavah zaradi obtožb o onesnaževanju okolja in davčnih utajah, bo prevzel s strani italijanske vlade imenovani upravitelj Enrico Bondi, je včeraj povedal italijanski minister za industrijo Flavio Zanonato. Vlada želi s tem preprečiti zaprtje največje evropske je-klarne. Zaprtje tovarne v Tarantu bi lahko ogrozilo celoten koncern s de-settisočimi zaposlenimi in bi lahko italijansko gospodarstvo, ki se sooča z recesijo, stalo osem milijard evrov na leto, je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dejal minister. Vladni načrt so pripravljali od prejšnjega meseca, ko je sodišče lastnikom ILVA, družini Riva, zaseglo za 9,3 milijarde evrov premoženja. Sodišče je zaseg utemeljilo s tem, da je denar potreben za očiščenje tovarne, lastnike pa obtožuje, da niso izpolnjevali okoljskih obveznosti in da so premoženje prenesli v davčne oaze. Zaradi tega je odstopila celotna uprava ILVA. Podjetje se je pritožilo na zaseg premoženja in opozorilo, da je ogroženih 20.000 delovnih mest, saj da zaradi blokiranega premoženja grozi ustavitev proizvodnje. Sodišče je julija lani zaradi kršitev zakonov na področju varstva okolja zahtevalo delno zaprtje tovarne, Posnetek jeklarskega koncerna ILVA v Tarantu predsednika skupine Emilia Rivo pa zaprlo v hišni pripor. Novembra se je vmešala vlada in z dekretom dovolila nadaljnje obratovanje tovarne, pod pogojem, da izvede ukrepe za zmanjšanje strupenih izpustov. Izpuste iz tovarne krivijo za povečanje števila rakavih obolenj in bolezni na dihalih v Tarantu ter tudi za onesnaženje zemlje in vode. Cilj je torej sanirati veliki jeklarski koncern, ki še vedno proizvaja milijone ton jekla, ki se mu Italija ne more odpovedati. Vendar bo moral obrat upoštevati okoljske predpise, ki jih dosedanja uprava ni spoštovala, kljub temu, da se je za to obvezala. carigrad - Demonstracije se nadaljujejo Protivladni protesti v Turčiji zahtevali drugo smrtno žrtev CARIGRAD - Protiv-ladni protesti v Turčiji so zahtevali drugo smrtno žrtev, poročajo tamkajšnji mediji. V mestu Antakya na jugu države je v ponedeljek neznani napadalec v glavo ustrelil 22-letni-ka. Konfederacija turških sindikatov javnega sektorja je medtem začela dvodnevno stavko v podporo protestom. 22-letni Abdullah Co-mert, ki je za po- Včeraj v Carigradu ansa sledicami strelne rane umrl v bolnišnici, naj bi bil član podmladka največje opozicijske Republikanske ljudske stranke, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Prva žrtev protestov je bil 20-letni Mehmet Ayvalitas, ki ga je v ponedeljek v Carigradu povozil voznik avtomobila, ki naj bi namerno zapeljal v skupino protestnikov. Konfederacija turških sindikatov javnega sektorja Kesk je včeraj začela dvodnevno stavko, s katero želi izraziti protest proti »državnemu nasilju« nad protestniki. Stavka naj bi prizadela šole, univerze in javne ustanove. Podpredsednik turške vlade Bulent Arinc je včeraj izjavil, da vlada spoštuje življenjski slog vseh državljanov. »Največje bogastvo Turčije je raznolikost. Naša vlada spoštuje in je občutljiva za različne življenjske sloge,« je dejal Arinc v izjavi za televizijo. Ob tem se je opravičil vsem, ki so bili med protesti žrtve nasilja, krivdo za izbruh spopadov pa je pripisal solzivcu, ki ga je med protestnike izstrelila policija, povzema AFP. Protesti so se začeli minuli petek, ko je policija s silo razgnala več sto okoljskih aktivistov, ki so želeli ustaviti gradbeni projekt v parku ob trgu Tak-sim v Carigradu. Nemiri so se kasneje razširili tudi v številna druga turška mesta. Protestniki vladi premiera Recepa Tayyipa Erdogana očitajo, da postaja vse bolj avtoritarna. (STA) münchen / praga - V Nemčiji (Passau) tolikšne vodne ujme ni bilo že pol tisočletja Poplave se širijo na Slovaško in Madžarsko Poplave so doslej v državah srednje Evrope terjale več kot deset življenj, več deset tisoč ljudi so morali evakuirati, materialna škoda je ogromna MUNCHEN/PRAGA - V Nemčiji, Avstriji, na Češkem in v Švici se še vedno borijo z naraslimi vodami, na hude ure se pripravljajo na Madžarskem in na Slovaškem. Poplave so doslej v srednji Evropi terjale več kot deset življenj, več deset tisoč ljudi so morali evakuirati. Gladina Donave je v nemškem mestu Passau dosegla najvišjo raven v zadnjega pol tisočletja. Na Češkem se je število smrtnih žrtev od nedelje po zadnjih podatkih povzpelo na osem. V noči na torek8 so se gladine rek še dodatno močno zvišale, oblasti pa so bile zaradi velikega pritiska prisiljene odpreti več jezov. Znameniti praški Karlov most ostaja zaprt, že v ponedeljek so preselili živali iz praškega živalskega vrta. Reka Vltava je največji pretok zabeležila zjutraj okoli 6. ure, ko je dosegel 3210 kubičnih metrov na sekundo. Normalen pretok je okoli 150 kubičnih metrov vode na sekundo. Ob bregovih reke so postavili dodatne kovinske barikade in vreče s peskom, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Po poročanju britanskega BBC naj bi barikade, kot vse kaže, zdržale, nevarnost velikih poplav v središču mesta se zmanjšuje. Vse večja težava medtem postaja dviganje podtalnice. Podzemna železnica ostaja zaprta, oblasti pa so evakuirale več kot 8000 ljudi. Izredne razmere ne vladajo le v Pragi, pač pa tudi v preostalih delih države. V mestu Usti, kjer poplavlja La-ba, so včeraj oblasti ukazale evakuacijo dodatnih 2000 prebivalcev. V Nemčiji medtem ostajajo poplavljeni številni kraji na jugu in vzhodu države. Doslej naj bi našteli skupno štiri mrtve. Še naprej je stanje najbolj alarmantno v bavarskem mestu Passau. Tja se je včeraj tudi najprej odpravila nemška kanclerka Angela Merkel, ki je nato pot nadaljevala še v Pirni v zvezni deželi Saški in v Grei-zu v Turingiji. Merklova je prizadetim v zvezni deželi Bavarski obljubila 50 milijonov evrov nujne pomoči. Še dodatnih 50 milijonov evrov bo prispevala dežela Bavarska. 30 milijonov evrov nujne pomoči je Merklova obljubila Saški, 20 milijonov pa Turingiji. V Passauu, kjer se v Donavo izlivata reki Inn in Ilz, je voda v ponedeljek zvečer dosegla najvišjo raven od leta 1501, nato pa se je stanje nekoliko umirilo. Gladina je upadla na 11,50 metra, dober meter pod najvišjo izmerjeno ravnijo. Preden se bo voda v celoti umaknila, bo sicer minilo še nekaj dni. Iz varnostnih razlogov ostaja prekinjena elektrika, težava je tudi pomanjkanje pitne vode. Medtem ko se raven Donave v Pas-sauu umirja, pa narašča v drugih krajih, prav tako se zvišuje gladina Labe. Okoli 7000 ljudi je moralo zapustiti domove v Eilenburgu severovzhodno od Leipziga, v zvezni deželi Saška-Anhalt so v kraju Bit- Poplava reke Labe na Saškem v Nemčiji terfeld na varno umaknili 10.000 prebivalcev. Zaprt ostaja ladijski promet na Donavi in na Renu v nekaterih delih Nemčije ter na celotnem toku Donave skozi Avstrijo. V Avstriji so doslej zabeležili dve smrtni žrtvi poplav. V številnih avstrijskih krajih so sicer z dobro organizacijo in hitrim posredovanjem preprečili še večjo _I ansa katastrofo. Na zahodu države, kjer se je voda umaknila, so že pričeli s čiščenjem, medtem pa v zgornji in spodnji Avstriji stanje ostaja alarmantno. Prve izlive Donave so opazili na Dunaju, medtem ko so lokali na reki in pristanišča že poplavljeni. Najhuje naj bi bilo v prihodnjih 24 do 48 urah. V celotni Avstriji se z vodami bori 18.900 gasilcev in 1000 vojakov. O eni smrtni žrtvi so v ponedeljek poročali iz Švice. Medtem se na poplave pripravljajo še drugje. Slovaški premier Robert Fico je opozoril, da bi se lahko pod vodo znašla tudi Slovaška. Donava teče namreč tudi skozi Bratislavo. »Prejemamo slabe novice iz Nemčije in Avstrije. Storiti moramo vse, da zaščitimo prestolnico,« je dejal. Donava naj bi pri Bratislavi najvišjo raven dosegla v noči iz srede na četrtek. Na Madžarskem je medtem premier Viktor Orban razglasil izredno stanje. Donava naj bi na Madžarskem najvišji nivo dosegla od danes naprej, premie-rove besede povzema madžarska tiskovna agencija MTI. Stanje naj bi bilo najslabše konec tedna. V operacijah bo po potrebi po Orbanovih besedah sodelovalo do 8000 vojakov, 8000 reševalcev, 1400 strokovnjakov za upravljanje z vodami in 3600 policistov. V Budimpešti že postavljajo dodatne vodne barikade. Medtem pa na Poljskem oblasti pomirjajo prebivalce, da poplavne katastrofe ni pričakovati. V prihodnjih dneh bi lahko prihajalo do lokalnih poplav, razsežnosti, kot smo jim priča v Nemčiji ali na Češkem, pa ne bo, ocenjujejo strokovnjaki. Srednja Evropa se je s podobnimi poplavami nazadnje spopadala leta 2002. Takrat je samo na Češkem umrlo 17 ljudi, škoda pa je v celotni regiji znašala 20 milijard evrov. (STA) 18 Sreda, 5. junija 2013 INTERVJU / tržaška operna hiša verdi - V sodelovanju z Mariinskim gledališčem Za sklep koreografski »krst« in nastop vrhunskih baletnikov Po Apolonu Stravinskega in Balanchina predelana Saloma Emila Faskija na Schmittovo glasbo Sodelovanje s prestižnim Mariinskim gledališčem iz SanktPeterburga. V plesu. Tržaška operna hiša Verdi je zaključila sezono s plesno predstavo, ki jo je osnovala skupaj z enim najbolj znanih »gojišč« baletne umetnosti. Dodaten, povsem upravičen razlog za zadovoljstvo je sobotrovanje krstni izvedbi koreografije Emila Faskija Saloma (Salomè). Še najbolj pa se v gledališču Verdiju lahko kitijo z doprinosom nekaterih avtorjev novitete, med katerimi gre vsekakor v prvi vrsti omeniti Pier Paola Bislerija, ki si je zamislil scene in kostume. Ob novi Salomi, glasba francoskega skladatelja Florenta Schmitta, povzeta po simfonični pesnitvi La tragédie de Salomè (1907), so izvrstni plesalci Ma-riinskega gledališča v prvem delu izvedli Balanchino-vo koreografijo Apolon na glasbo Igorja Stravinskega. Plesalce je spremljal orkester tržaškega gledališča, ki ga je ob tej priložnosti vodil Aleksej Repnikov. Pravzaprav je ruski skladatelj, avtor glasbe nesmrtnih baletnih mojstrovin, nekakšna povezovalna nit plesnega večera. Stravinski in sloviti Ruski balet, ki je pod vodstvom pronicljivega Djagileva vedril v tedanjem Parizu kot ena glavnih kulturnih atrakcij. Apolona je sicer skladatelj napisal po naročilu ameriške mecenke Elisabeth Sprague Coolidge in je na odru plesno zaživel v Washingtonu aprila 1928. Vendar pa zahtevnemu Stravinskemu koreografija Adolpha Bolma ni bila preveč všeč, zato je partituro ponudil Djagi-levu in njegovi plesni skupini. Avtor nove koreografije, ki se jo pleše še danes, je mojster George Ba-lanchine. Njegovo plesno zamisel so v Trstu vrhunsko prikazali člani odličnega baletnega ansambla Ma-riinskega (nekoč je bil poznan kot Kirov). Drugo delo pa je bil Schmittov poklon Stravin-skemu. Tudi tega je, prvič točno pred 100 leti, izvajal Ruski balet. Emil Faski je želel ostati zvest tradiciji, s svojim koreografskim prijemom pa ob Stravinskem in Ruskem baletu, ki ne potrebujeta dodatne »promocije«, izraziti poklon Schmittovi malo poznani in cenjeni ustvarjalnosti. Junaka obeh prikazanih koreografij sta poznana. V baletu Apolon Zevsov sin nastopa kot vodja-men-tor muz, saj je bil prvotni naslov dela Apollon musagète. Začne se z njegovim rojstvom, Apolon se rodi že odrasel in seveda sončno lep. Nato se začne spletati njegov plesni dialog s tremi muzami: Terpsihoro (ples), Poli-himnijo (himne) in Kaliopo (epska poezija). Tri muze božansko lep bog popelje na Parnas. Stravinski je za balet pripravil tudi libreto, linearna in izčiščena pa je tudi Balanchinova plesna govorica. Na premeirni tržaški predstavi so glavne vloge odplesali: Vladimir Škljanov - Apolon, Marija Širinkina - Terpsihora, Na-dežda Batoeva - Polihimnija in Viktorija Krasnokut-skaja - Kaliopa. Zagonetna ženska legenda. Tako sodobni ruski koreograf Emil Faski predstavlja »svojo« Salomo. Za njega je predvsem femme fatale: lepa, impulzivna, ponosna, zapeljiva, prijazna, jezna. Na odru v njegovi plesni postavitvi izpade predvsem kot užaljena in zavrnjena ljubimka, ki svojega izbranca, sv. Janeza Krstnika, zapiše krvavi smrti. Pri tem ji pomaga mati Herodiada, ki kraljuje s Herodom. Hčerko spodbuja, naj povsem omreži Heroda in naj si za »plačilo« izgovori glavo moškega, ki je Salomo zavrnil, Herodiado pa javno ožigosal. Kot vemo iz svetopisemske pripovedi, kateri balet sledi, Herod da obglaviti sv. Janeza Krstnika, vendar je to za Salomo hujši udarec od zavrnitve. Prav finale plesne zgodbe z nerazsodno Salomo, ki boža mrtvečevo glavo, je nekoliko medel. Plesne korake pa stalno spremljajo posrečene scenske zamisli, posebej je učinkovita igra sedmih tančic, ki ne padejo s Salominega telesa, temveč »z neba«, z vrha. K dopadljivim »kulisam« sta pripomogla tudi Claudio Schmid z igro luči in Antonio Giacomin z video projekcijami. Glavne junake, za večino so predvidene alternacije kot za Apolona, so na prvi tržaški predstavi odplesali: Viktrija Brilieva - Saloma, Andrej Ermakov - sv. Janez Krstnik, Liubov Ko-žarskaja - Herodiada in Anton Pimonov - Herod. Poklon sodobnosti, ki si je utirala pot pred dobrim stoletjem. In seveda poklon ruski baletni umetnosti, ki je bila pred sto leti bolj izzivalna. V tujini. Tako bi lahko povzeli vzgib, iz katerega se je plesni večer rodil. Osnovno zamisel so mojstrsko podprli člani enega najboljših baletnih ansamblov v svetovnem merilu. Ze zaradi tega so krajevni gledalci lahko hvaležni tržaški operni hiši. Premierska, praviloma zadržana publika je navdušeno sprejela ponujeno. Z njimi pa so se na odru veselili tudi avtorji in interpreti nove plesne kreacije. Breda Pahor benetke - Bienale Slovenski paviljon med 20 najboljšimi Slovenski paviljon na 55. beneškem umetnostnem bienalu s postavitvijo Jasmine Cibic Za naše gospodarstvo in kulturo je bil med obiskovalci dobro sprejet. Revija ArtReview ga je uvrstila celo med 20 najboljših na tem bie-nalu, britanski The Independent pa »inteligentno, humorno in jezno« delo Cibiceve opisuje kot enega od vrhuncev. Cibiceva, ki je pri postavitvi izhajala iz tematskega okvira bienala Enciklopedične palače, z večplastno razstavo raziskuje, kaj je tisto, kar državo predstavlja navzven. V slovenskem paviljonu Ci-biceva vprašanje reprezentacije države navzven preko arhitekture tematizira tudi s pomočjo ende-mične vrste hrošča Anophthal-mus hitleri, ki krasi notranjost paviljona. Kot piše The Independent, se zdijo zidovi od daleč elegantni, od blizu pa »psihedelično mrgolijo z mrčesom«. Cibiceva se je poleg tega odločila, da na stene Galerije A+A izobesi 11 tihožitij iz zbirke državnega zbora, na razstavi pa sta na ogled tudi dva filma. Eden od njiju, naslovljen »Fruits of Our Land«, je nastal po zapisniku parlamentarne seje iz leta 1957. Umetnica je poudarila, da bi lahko »z istim besednjakom razpravljali o 'primerni' umetnosti našega trenutka«. Projekt Cibicev je na ogled v slovenskem paviljonu v Benetkah, zasebni palači družine Malipiero, ki je zdaj razstavni oziroma javni prostor. Avstrijski časnik Der Standard se ob drznosti koncepta, ki temelji na vprašanju, kaj je državna umetnost in kakšno vlogo umetnik sploh ima pri tem, navdušuje tudi nad umeščenostjo projekta v prostor. Kot so zapisali, je Cibiceva odlično izkoristila prostor »ek-sternih paviljonov«. Beneški umetnostni bienale je na osrednjih prizoriščih v Giar-dinih in Arzenalu ter po drugih beneških razstaviščih na ogled do 24. novembra. (STA) film - Premieri Karlovy Vary: filma Dvojina in Adria Blues Filmski režiser Nejc Gazvoda se po uspešnem prvencu Izlet med občinstvo vrača s filmom Dvojina, ki bo 3. julija svetovno premiero doživel na 48. mednarodnem filmskem festivalu Karlovy Vary. Na festivalu bo dan zatem svetovno premiero doživel še film Miroslava Mandica Adria Blues. Gazvodov film o ljubezni, ki vzcveti med dekletoma, Slovenko in Danko, in Mandicev film o nekdaj slavnem rockerju in njegovi ženi, ki ne more sprejeti dejstva, da je z njenim možem danes vse drugače, sta umeščena v tekmovalno sekcijo "East of the West". Dvojina je po besedah režiserja film o ljubezni, ki se vrti okoli dejstva, da se vsi ljudje, ne glede na okoliščine v življenju, vedno borijo za preživetje svoje ljubezenske zgodbe. Mandicev film je zgodba o generaciji ljudi, ki so bili v začetku 90-ih dovolj stari, da jih je prejšnji vrednostni sistem oblikoval, a dovolj mladi, da jih različno dojemanje sprememb bistveno diferencira ene od drugih. dokumentarni film - 47-minutno »Nevidno mesto« so realizirali v tehniki 3D Trst za časa Rimljanov Grafična tridimenzionalna rekonstrukcija rimskega teatra v Trstu »Nevidno mesto. Fragmenti rim-ljanskega Trsta« (v izvirniku: La citta invisibile. Frammenti di Trieste romana) je naslov novega dokumentarca, ki ga je na predlog tržaških Mestnih muzejev zgodovine in umetnosti izdelala ter minuli četrtek v kinodvo-rani Ariston prikazala Dežela Furlani-ja Julijska krajina. Vabilu na predstavitev dela, ki je namenjeno predstavitvi mesta, kakršno je bilo videti, ko so v naših krajih vladali Rimljani, se je odzvala velika množica radovednežev. 47 minut trajajoči 3D dokumentarec, ki je rezultat skupinskega dela, nudi celovit vpogled v urbanistično podobo takratnega mesta na osnovi antičnih virov, spomeniških in arheoloških ostankov. Ob rimskem vodovodu, ki je iz Doline Glinščice vodil vodo v mesto, veličastnem Rihardovem oboku v nabrežinskem apnencu, starem gledališču, ki je nastalo na nabrežju in drugih izkopaninah, ki jih še danes vidimo v starem mestu, dokumentarec -pred prikazom katerega sta na srečanju spregovorila odgovorni urednik deželnega tiskovnega urada Guido Baggi in tržaški župan Roberto Coso-lini - nudi možnost spoznavanja še cele vrste detajlov, stavb, cest, trgov in obrtniških delavnic, ki so pred dvema tisočletjema bile znotraj tržaškega mestnega obzidja. Dokumentarec (re- žija Giorgio Gregorio, besedilo Mariolina Errico, glas Adriano Giraldi, znanstveno svetovanje Marzia Vidul-li Torlo v sodelovanju s Susanno Moser - Mestni muzeji in Paolo Ventura - Spomeniško nadzorništvo) namenja svojo pozornost tudi mogočni rimski vili, ki je stala v Barkovljah in ostanki katere so za kratek čas prišli na dan konec 19. stoletja, pomolom in drugim pristaniškim strukturam ter gospodarskim objektom, ki so nastali na tržaškem nabrežju. V kolikor arheoloških izkopanin takratnega časa ni dovolj za realizacijo znanstveno osnovane popolne podobe rimljanskega Trsta, so se sodelujoči pri projektu odločili »za iskanje kompromisa:« manjkajoče podatke so zapolnili na osnovi odkritij ter grafične tridimenzionalne rekonstrukcije tistega časa, ki so prišla na dan na drugih območjih. Dokumentarec vsekakor omogoča gledalcu, da po ogledu preveri in opravi primerjavo med resničnimi arheološkimi ostanki in virtualnim prikazom le-teh. Dokumentarec, ki je na voljo občinstvu na spletni strani Dežele (www.regio-ne.fvg.it) predstavlja odličen didaktični pripomoček in bo koristen tudi v turistične namene. Za pridobitev kopij dokumentarca se morajo zainteresirani obrniti na deželni urad za stike z javnostjo. (ARC/MCH) / RADIO IN TV SPORED Sreda, S. junija 2013 19 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno Rai Due 16.15 Nan.: Senza Traccia 17.45 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Cold Case 19.35 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 20.30 23.30 Dnevnik 21.05 Nan: Lol 21.10 Nad.: Beauty and the Beast 22.45 Nad.: Supernatural 23.45 Film: Patricia Cornwell -A rischio ^ Rai Tre Canale S menska napoved 20.40 Striscia la notizia -La voce dell'insolvenza (v. E. Iacchetti, E. Greggio) 21.10 Nad.: Come un delfino 23.30 Dnevnik O Italia 1 6.10 Aktualno: UnoMattina Caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina Estate 7.00 8.00, 9.00, 10.00 Dnevnik 11.15 Road Italy - Day by day 11.25 Nad.: Don Matteo 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Nad.: Ho sposato uno sbirro 15.05 Film: Il paradiso alla fine del mondo 16.50 Dnevnik 17.15 Aktualno: La vita in diretta 18.50 Igra: Reazione a catena 20.00 Dnevnik 20.30 Teche Teche Te, vista la rivista 21.20 Film: Fratelli 22.50 Dnevnik - Kratke vesti 23.25 Aktualno: Porta a porta 7.00 Nan.: Zeke e Luther 7.50 Nan.: Tutto in famiglia 8.40 Nan.: Una mamma per ami-ca 10.30 Nan.: E.R. - Medici in prima linea 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Simpsonovi 14.35 What's my destiny Dragon Ball 15.00 Risanka: Naruto Shippuden 15.25 Risanka: Lupin 15.50 Nad.: Smallville 17.25 Nan.: The Middle 17.45 Kviz: Top one 18.30 Dnevnik 19.20 Nan.: CSI - New York 21.10 Film: Cappuccetto rosso sangue (dram., '11, i. A. Seyfried) 6.40 Risanke 8.20 Art Attack 9.00 Nan.: Le sorelle McLeod 10.25 Dnevnik: Tg2 Insie-me 11.25 Nan.: Il nostro amico Charly 12.10 Nan.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 23.15 Film: Resident evil - Apocalypse (horor) La l la 7.00 7.50 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.50 Coffee Break 11.00 Otto e mezzo 11.401 menu di Benedetta 12.35 Nad.: Grey's Anatomy 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Nad.: Le strade di San Francisco 15.30 Nad.: Diane - Uno sbirro in famiglia 16.30 Nan: Il Commissario Cordier 18.10 Nan.: The District 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Prima le ragazze 23.30 Omnibus Notte ^ Tele 4 6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 6.30 Il caffe 7.00 Tgr Buongiorno Italia 7.35 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Agora 10.15 Dok.: La storia siamo noi 11.10 Buongior-no Elisir 12.00 Dnevnik 12.45 Aktulano: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Lena, amore della mia vita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Tgr Leonardo, sledi Dnevnik LIS in Tgr Piazza Affari 15.05 Nad.: Ponderosa 15.45 Film: Anima persa 17.30 Dok.: Geo Magazine 18.55 0.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Blob 20.05 Celi, mio marito! 21.15 Nogomet: Nazionale U21 22.30 Športna rubrika 22.45 Sfide u Rete 4 6.20 Rubrika: Media Shopping 6.50 Nan: Chips 7.45 Nan: Charlie's Angels 8.40 Nan: Pacific Blue 9.50 Nan.: Carabinieri 10.50 Ricette all' italiana 11.30 Dnevnik 12.00 Nan.: Renegade 13.45 Ieri e oggi in Tv 14.00 Dnevnik 14.45 Lo sportello di forum 15.30 Nan.: Flikken - Coppia in gial-lo 16.35 Film: Il grande Caruso 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Quinta Colonna - Il Quotidiano 21.10 Odd.: Alive - Storie di sopravvissuti 0.20 Film: Il mattino ha l'oro in bocca (kom., It.) 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 10.30 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Nad.: Il mammo 9.10 Film: La vita di Sarah (kom.) 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chie-sa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento-vetrine 14.45 Film: Il grande cuore di Lucky (dram.) 16.30 Pomeriggio Cinque 18.50 Igra: Money Drop 20.00 Dnevnik in vre- 7.00 Deželni dnevnik 7.2512.45 Italia Economia e Prometeo 7.40 Dok.: Borgo Italia 8.05 Dok.: Italia da scoprire 8.30 Deželni dnevnik 13.00 Rubrika: Le ricette di Gior-gia 13.20 Dnevnik 13.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio 17.0019.30, 20.30 Dnevnik 17.30 23.30 Trieste in diretta 20.00 Happy Hour 20.55 Nogomet: Confederation Cup, Uruguay - Francija 23.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved (t Slovenija 1 7.00 Dobro jutro 10.10 Risnake, otroške oddaje in nanizanke 10.55 Dok. odd.: Slovenski vodni krog 11.20 Impro Tv 11.55 Dok. odd.: Nacionalne sanje - Slovo Madžarske od Evrope 13.00 15.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Tednik 14.20 Globus 15.10 Mostovi - Hi-dak 15.50 18.40 Risanke 16.00 Kviz: Male sive celice 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila 17.15 Dok. odd.: Človek z otoka Flores ali zgodba o zadnjih hobitih 18.10 Nad.: Strasti 18.55 23.50 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.05 Film tedna: V leru (Slo.) 21.35 Kratki film: Na sončni strani Alp 22.00 Odmevi, sledijo poročila, šport in vremenska napoved 23.05 Glasbeni večer (T Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.05 Otroški infokanal 8.50 Zabavni infokanal 11.45 Dobro jutro 14.5019.00, 0.30 Točka 15.50 To bo moj poklic 16.25 Glasnik 16.55 Evropski magazin 17.10 Slovenci po svetu 17.40 Mostovi - Hidak 18.10 O živalih in ljudeh 18.40 Na vrtu 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Športni izziv 20.30 Žrebanje Super Lota 20.40 Atletika: mednarodni atletski miting, posnetek 22.15 Odd.: Bleščica 22.45 Vo- |r Slovenija 3 6.35 Primorska kronika 7.40 20.00 Aktualno 8.00 Poročila 8.10 Žarišče 8.30 Po- ročila 8.5517.50, 18.50, 19.30 Kronika 9.00 Redna seja Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, prenos 12.00 Izredna seja Državnega zbora, prenos 19.00 Dnevnik 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 19.55 Sporočamo 21.30 Žarišče 21.50 23.20 Kronika 21.55 Sporočamo 23.05 Aktualno 23.30 Odmevi Koper 13.45 Dnevni program 14.00 23.45 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 „Meridiani" 15.30 Blue hole 16.00 Biker Explorer 16.30 Istrska potovanja 17.15 Kino premiere 17.25 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 18.00 Lynx Magazin 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Dok. odd.: V Italiji 20.00 Slovenski magazin 20.30 City folk 21.00 Baladoor Jazz Festival 22.15 Artevi-sione Magazine 22.45 Le parole piu belle 23.15 Potopisi Tv Primorka 8.35 10.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.0018.30 Naš čas 10.3013.00 Vi-deostrani 12.00 Vedeževanje s Cvetko 17.30 Mozaik za gluhe in naglušne 19.30 21.30 Dnevnik Tv Primorka, vreme, kultura 20.00 Na kavi z Giannijem 20.30 Na Postojnskem 21.00 Praznik češenj v goriških Brdih 22.00 Glasbeni večer, Dnevnik, Tv prodajno okno in Videostrani pop Pop TV 6.00 Risanke 7.00 Nad.: Biser 8.40 Nan.: Pod eno streho 9.35 10.40, 11.50 Tv prodaja 9.5018.05 Serija: Larina izbira 10.55 16.55 Nad.: Kot ukaže srce 12.05 Nan.: Beverly Hills 90210 14.00 Nan.: Pod eno streho 15.00 Nad.: Chuck 15.55 Nad.: Srčna strast 17.00 24UR popoldne 18.55 24UR - vreme 19.00 21.55 24UR - novice 20.00 Film: Nore na denar 22.25 Nan.: Dvojnica 23.15 Nad.: Alcatraz Kanal A 6.55 Risane serije 8.30 13.45 Nan.: Frasier 8.55 Nan.: Will in Grace 9.25 16.35 Nan.: Šola za pare 9.55 Top Gear 10.55 Astro Tv 12.25 Tv prodaja 12.55 Faktor strahu 14.10 Nan.: Jimova družina 14.40 Film: Navaden pošten zločinec 16.30 18.00, 19.45 Svet 17.05 Nan.: Na kraju zločina - Miami 18.55 Nan.: VIP 20.00 Film: Novi frajer 21.45 Film: Mož z lune RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan; 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan ; 11.00 Studio D; 11.15 Šak šak je delala - Leda Dobrinja; 12.00 Pregled dogodkov - Slobodan Valentinčič; 12.30 Moja, tvoja, naša knjižnica; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Izseljenci/ Priseljenci; 14.45, 17.10 Music Box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Virginia Woolf: K svetilniku - 4. nad.; 18.00 Glasbeni magazin; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 5.50 Radijska kronika; 6.30, 8.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 8.45 Radijska kronika; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10 Pregled prireditev; 9.30 Poročila; 10.00 Živalski blues; 10.30 Poročila; 11.00 Pesem in pol; 11.30 Poročila; 11.40 Dopoldanski gost;12.30 Opol-dnevnik; 13.30 Na rešetu; 14.00 Aktualno; 14.30 Poročila; 15.30 DIO; 16.20 Prireditve danes; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 Koncertna prizorišča; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Indie ni Indija. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; HM Sreda, 5.junija US] Rai 4, ob 21.10 The Truman show ZDA 1998 Režija: Peter Weir Igrajo: Jim Carrey, Laura Linney, Ed Harris in Noah Emmerich Truman Burbank od samega rojstva živi v dokaj anonimnem Sea-havenu. Nevsakdanjem mestecu, v katerem prebivajo le filmski igralci. Njegovemu življenju nepretrgoma sledi štirindvajset filmskih kamer in njegov vsakdan je ena najbolj priljubljenih svetovnih televizijskih nadaljevank. Vse poteka po ustaljenem, režiserjevem načrtu, dokler ubogi Truman zasluti, da nekaj ni v redu. Prestrašeni mladenič se hoče čimprej znebiti nezaželene vloge, a zadeva ni tako preprosta. Gre tudi v tem primeru za režiserjev scenarij, ali je protagonistova reakcija nekaj, česar si načrtovalci edinstvenega projekta, niso pričakovali? 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Felici con coach; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 18.00 Economia e dintorni; 11.35 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Commento in studio; 13.33 Fegiz Files; 14.00, 23.00 Finestra sul Friuli Venezia Giulia; 14.35, 20.00 My radio; 15.00 La biblioteca di Babele; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Pomeriggio ore quattro; 19.30 Večerni dnevnik; 21.00 Sconfinando; 22.00 Classicamente alternato a liricamente; 22.30 Sonoramente classici; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Pri-imkova delavnica; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.00 Dnevni program; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Improklet; 21.05 Pokličite gospo Milo!; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd. v angl. in nem.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30 Vreme; 7.00 Kronika; 8.15 Express; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.55 Spored; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.30 Popevki tedna;10.00 Avtomobilske prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žuli; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Napoved sporeda; 14.00 Kulturnice; 14.30 Obvestila; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Odbita do bita; 17.10 Evropa osebno; 17.35 Novice in obvestila; 18.00 Cederama; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 V sredo: Robert Kristan ; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Na piedestal. SLOVENIJA 3 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20, 16.05 Napoved programa; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kratka radijska igra; 13.20 Danes smo izbrali; 14.05 Ar-sov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.10 Svet kulture; 16.30 Baletna glasba; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Čas, prostor in glasba; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Arsov forum; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sol in poper (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Sreda, 5. junija 2013 VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Ciklonsko območje nad Balkani omogoča dotok bolj hladnih severovzhodnih tokov v višjih plasteh, ter bolj vlažnih od jugozahoda v prizemlju, predvsem danes, ko bo stopnja nestabilnosti večja. Po vsej deželi bo vreme nestanovitno; spremenljivo oblačno bo s plohami in nevihtami, ki bodo verjetnejše sredi dneva v nižinskem pasu ter v hribih. Ob morju bodo pihali krajevni vetrovi in vremenska slika bo v glavnem boljša kot v notranjosti. Čez dan bo spremenljivo oblačno, pojavljale se bodo plohe in nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 13, najvišje dnevne od 19 do 24 stopinj C. Po vsej deželi bo prevladovalo zmerno oblačno do spremenljivo vreme. Dopoldne bo več jasnine. Popoldne bodo možne krajevne plohe in kakšna nevihta, ki bo verjetnejša v hribih in v zgornji nižini. Ob morju bodo pihali krajevni vetrovi. Jutri in petek bo dopoldne sončno, popoldne pa spremenljivo oblačno s krajevnimi plohami in nevihtami. TOLMEC O 8/22 iS CELOVEC O 8/19 TRBIŽ O 7/21 KRANJSKA G. O 6/16 O TRŽIČ S. GRADEC O 8/17 TOLMEC 010/25 CELOVEC 09/21 TRBIŽ O 9/24 KRANJSKA G. O 6/16 O TRŽIČ 9/19 S. GRADEC 010/18 CELJE 10/21 O N. MESTO 9/18 O ATENE - . .'21/26 0. . 1991 - V nalivih v jugozahodni Sloveniji in Posočju je v 14 urah padlo do _ okoli 100 mm dežja. Največjo dnevno količino o padavin, 129 mm, so izmerili v Kobaridu. V Postojni < je padlo 121 mm in na Otoku pri Cerkniškem jezeru 117 mm. Danes: ob 3.34 najnižje -60 cm, ob 10.03 najvišje 24 cm, ob 14.54 najnižje -9 cm, ob 20.55 najvišje 47 cm. Jutri: ob 4.05 najnižje -63 cm, ob 10.40 najvišje 27 cm, ob 1534 najnižje -7 cm, ob 21.26 najvišje 45 cm. Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 19,6 stopinje C. 500 m...........18 1000 m ..........10 1500 m............4 2000 m ...........0 2500 m ...........-3 2864 m...........-4 UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah do 8 in v gorah do 8,5. 90.000 evrov je zaradi nerodnosti končalo v reko DUNAJ - Uslužbenec avstrijske banke lahko močno obžaluje svojo domnevno nerodnost. Imel je namreč nalogo iz ene bančne poslovalnice v drugo prepeljati 90.000 evrov, a mu je načrte prekrižala prazna avtomobilska guma. Ko jo je želel zamenjati, je torbe z denarjem iz prtljažnika zložil na strm rečni breg, od tam pa do katastrofe ni bilo več daleč.Več torb s skupno 90.000 evri je namreč zdrsnilo v reko - vsaj tako trdi uslužbenec. Policija, gasilci in reševalci so več tednov intenzivno iskali izgubljeni denar, a so iz vode uspeli potegniti le okoli 3000 evrov. Ali je nenavadna zgodba resnična, je težko ugotoviti, saj uslužbenec pri svojem početju ni imel nobene priče. Kazenski postopek proti njemu ni stekel, je pa banka z njim prekinila sodelovanje, ker je prekršil pravila o transportu denarja. Ukinjena najdaljša izvirna beseda v nemščini (65 črk) fee® 8 L-vjlmv Bruder TFigI p!^-i.: ■■'■■■ ■ »ottpsalm čmvd loster+J^UsSOIIc ScigertQ — BERLIN - Najdaljša beseda v nemščini, ki ima 65 črk - Rindfleisc-hetikettierungsueberwachungsaufgabenuebertragungsgesetz - je bila ukinjena. Beseda se nanaša na zakon, ki ureja testiranje govedine, ta pa po mnenju sodišča ni več potreben, ker so se tako odločili v Bruslju. Zakon o pooblastilu za spremljanje označevanja govejega mesa, ki je bil bolj znan po kratici RkReUeAUeG, je bil sprejet leta 1999 v okviru ukrepov za zaščito potrošnikov pred boleznijo norih krav. Profesor jezikoslovja Anatol Stefanowitsch je za nemško tiskovno agencijo dpa potrdil, da gre za »najdaljšo izvirno besedo v nemškem jeziku«. london - V Westminstrski katedrali slovesnost za kraljico Elizabeto Počastili 60-letnico kronanja LONDON - V Westminstrski opatiji v Londonu so včeraj s slovesno mašo počastili 60. obletnico kronanja kraljice Elizabete II. 87-let-no monarhinjo je poleg soproga, princa Filipa, spremljalo še okoli 20 članov družine. Med 2000 gosti so bili tudi nekateri udeleženci njenega kronanja leta 1953, poroča britanski BBC. 27-letna Elizabeta je bila pred 60 leti 38. monarh, ki je bil kronan v znameniti Westminstrski opatiji. Prizorišče kronanj je že vse od leta 1066, ko so v njej krono na glavo položili Viljemu Osvajalcu. Elizabeta je britanski prestol zasedla že februarja 1952, po smrti očeta, kralja Jurija VI. Zaradi obdobja žalovanja so jo okronali šele 16 mesecev pozneje. Medtem ko je bilo vreme pred 60 leti oblačno in deževno, je danes tiste, ki so se v Londonu zbrali ob obletnici, pričakalo toplo sonce. Pred opatijo se je zbrala množica ljudi, ki je pozdravljala goste. Elizabeto, ki je nosila obleko, plašč in klobuk iz bro-kata v svetlem odtenku, je ob vstopu v opatijo pospremila ista glasba kot ob kronanju. Na slovesnosti sta se ji med drugim pridružila prestolonaslednik, princ Charles, ki je bil leta 1953 star le štiri leta, ter njegova soproga Camilla. V Westmin-strsko opatijo sta prvič na javni dogodek po poroki pred dvema letoma prišla tudi princ William in njegova noseča soproga Catheri- Trije posnetki z včerajšnje slovesnosti v Westminstrski katedrali ansa ne, ki je nosila čipkasto obleko in plašč v svetli marelični barvi. Na kraljevem dvoru rojstvo pričakujejo naslednji mesec. Slovesno bogoslužje je vodil dekan opatije John Hall, zbrane pa je nagovoril tudi novi canterburyjski nadškof Justin Welby. Kot je dejal, je namen maše počastiti »60 let zavezanosti«. Iz Biblije sta brala premier David Cameron in generalni sekretar Commonwealtha Kamalesh Sharma. V opatiji je bila včeraj na ogled postavljena krona svetega Edvarda, ki je uradna krona kraljevih kronanj. Poleg nje stoji tudi zlata steklenička, v kateri je bilo olje za maziljenje nove kraljice, še piše BBC. Dogodki ob obletnici, ki je bila že v nedeljo, so potekali več dni, čeprav v manjšem obsegu kot ob lanski 60-letnici Elizabetinega vla- danja. Med drugim Westminstrska opatija gosti razstavo fotografij z dne kronanja, britanska pošta pa je izdala niz znamk s šestimi portreti kraljice v različnih obdobjih vladanja. Včerajšnja maša je bila vrhunec praznovanja. (STA) leipzig Akademski nazivi samo v ženski obliki LEIPZIG - V novem statutu univerze v Leipzigu bodo odslej uporabljeni samo še nazivi v ženski obliki. Visokošolski senat je te spremembe sprejel, rektorat pa jih je včeraj še dokončno potrdil, je sporočila rektorica univerze Beate Schucking. Kot je pojasnila, bodo opombe v statutu pojasnjevale, da se ženske oblike nazivov nanašajo tudi na moške. Statut bo stopil v veljavo, če ministrstvo za visoko šolstvo nemške zvezne dežele Saške v roku štirih mesecev ne bo zahtevalo sprememb. A z ministrstva so že sporočili, da teh ne bodo zahtevali, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Na univerzi v Leipzigu bo tako na primer naziv »profesorica« odslej veljal tudi za moške profesorje. Enako bo veljalo za nazive rektorica, docentka, znanstvenica in druge. V Nemčiji bo leipziška univerza prva, ki je sprejela tovrstne spremembe. Tej odločitvi je sicer bolj botrovalo naključje kot pa dejanski strateški načrt 20 članic v 77-članskem senatu. Pri pogajanjih glede statuta se je namreč več članov senata obregnilo ob dvojno navajanje nazivov, na primer »profesorica/profesor«, saj da je besedilo zato manj berljivo. Eden od profesorjev je nato spontano predlagal, naj se uporabljajo samo ženske oblike, njegov predlog pa je bil sprejet. Ženske sicer na univerzi v Leipzigu predstavljajo 60 odstotkov študentov in 40 odstotkov znanstvenih sodelavcev. (STA)