Dom V Cfubltanl 20. oktobra 1943 ljub 56 - Šiev. 40 Zima na Koreji Korejo imenujejo - Deželo jutranjega molka. Ta dežela, ki je včasih bila samo-stojno kraljestvo na skrajnem azijskem vzhodu, je pred kakim. tremi desetletji postala japonska pokrajina. Je silno lepa in bogata pokrajina Nasa podoba nam kaže zimski prizor: pagoda - poganska molilnica - je pokrita s. t•J™vg Pa pokriva ivje. Tukaj delujejo kot misijonarji francoski misijonar in pa bavarsk benediktinci. Zadnje čase pa so katoliški Korejci dobili že duhovnike svojega rodu in jezika. Vesoljni katoliški svet, h kateremu že dolga pripadamo tudi mi Slovenci, se bo v nedeljo dna 24. oktobra spet zedinil v eni veliki misli: ves svet osvojili za Kristusa: Ne samo teh 400 mili« jonov nehvaležno razkristjanjenih katoličanov, na samo 200 milijonov protestantov in 160 milijonov! pravoslavcev, ampak tudi 300 milijonov mohame« dancev, 300 milijonov Indijcev, 400 milijonov Ki« tajcev, 100 milijonov Japoncev, milijone in mili« jone Zamorcev, Oceanijcev, Indijancev, Eskimov in drugih — sploh ves ogromni svet nevernikov, onih, med katerimi še ni zakoreninjena sveta ka« toliška Cerkev. Ves svet osvojiti za Kristusa I Ce kdaj, mor* danes ta glas zmagovito prodreti v vsako katoliška srce. Kajti danes se bije za stoletja odločilni boj med Kristusovim in satanovim kraljestvom nfl samo na naših slovenskih tleh, ne le v katoliškem svetu, marveč še bolj sredi poganskih narodovi, Materializem v vseh oblikah in še posebno v nafr« bolj grobi in brezbožni obliki — v komunizmu, steza svoje grabežljive roke tudi po neizmernem poganskem svetu. Kakor ogromen strupen pajeM je čez ves svet razpredel svojo zločesto mrežo in vanjo so se ujeli že premnogi nafodi, tudi ogromni poganski narodi. Toda, medtem ko vidimo, da s« katoliški narodi z vso energijo, ki jim jo dajfl Cerkev, vedno bolj zmagovito rešujejo Iz te sa« tanske mreže, iz katere se morajo iztrgati, predeni jim satanski pajek izpije vso kri, pa z bolestjo^ strahom in skrbjo opazujemo, da se poganski na« rodi vedno bolj vanjo zapletajo, ker nimajo sila katoliške Cerkve, ki bi jim dajala zadostno od« porno moč proM strašnemu roparju njih sreče, njih življenja. Ako se temu strupenemu pftffc« komunizmu posreči, da popolnoma omreži in za« strupi poganski svet in mu počasi Izpije drago« ceno svežo kri, bo njegova moč in nasilnost neiz« morno zrasla; po vsem svetu bo razpredel novo, žplezno, močno mrežo, katere zankam bo le težka ubežati in se — po človeško govorjeno — iz nja ne bo mogoče iztrgati — tudi nam, katoličanom na. Zato hi hilo zelo usodno za katoličane, akd bi se borili proli komunizmu le na enem, doma-čem odseku boine fronte Kristusove, na vsej ostali ogromni bojni črti poganskega sveta r>a bi pustili komunizmu naprej in naprej prodirati. In tisti ka« toličani, ki danes skomigajo z rameni, ko čujeja o misijonstvu, so veliki škodljivci katolištva- ia človeštva sploh — so v nekem oziru škodljivci vesolinega katolicizma. Danes ne more in ne sma v pogledu na misijonstvo noben katoličan stati o tj strani, ampak vsak mora smatrati misijonsko ak« cijo Cerkve kot bojno akcijo svoje duhovne doro<'ilo od 12. I. m. naglaša. da je sovražnik napadal le na srednjem odseku, kjer se mu je na enem kraju posrečil začasen vdor v nemške vrste, nakar so Nemci napravili protinapad in sovražnika spet vrgli nazaj. — Na drugih delih bojišča je bilo močno topniško streljanje, med katerim so sovražni sprednji oddelki skušali prit i v stike z nemškimi sprednjimi stražami. Nemško uradno poročilo od 13. t. m. omenja, da je včeraj na tem bojišču bilo ojačeno topniško streljanje na obeh straneh. Angleško-ameriške sile so v dolini Volturna in v južnih Apeninih na več krajih napadale. Vsi napadi pa so bili z velikimi so\ raznimi izgubami zavrnjeni. Nemško uradno poročilo od 14. t. m. se glasi, da so angleške in ameriške čete včeraj hudo napadale v dolini r< ke Volturno in severozahodno od mesta Bcnevento. Nemški ogenj pa je bil tako strnjen, da so vsi sovražni napadi v njem padli. Kjer pa je sovražnik kai napredoval, je bil z nemškim protinapadom odbit. Ponekod hudi boji še trajajo. — V Neapeljskem zalivu so nemška boina letala hudo zadela sovražno voino ladjo. Nemško uradno poročilo od 15. oktobra pravi, da >o v četrtek, dne 14. t m. popoldne angleško-ameriške čete s premočnimi pehotnimi in oklepnimi silami prešle v napad na nemške prednje po-dnianko. knr pa so Neinri l" dolgo pričakovali. Nemške izpostavljene postojanke, kjer so zdaj hudi in srditi boji, so ob Vollurnu in na obeh 6traneh kraja Capua. Nemško uradno poročilo od 16. oktobra govori, da so nemške izpostavljene čete v kampanjski ravnini zavrnile hude napade premočnih anglo ameriških čel. V teli bojih so tudi učinkovito sodelovala hitro nemška bojna letala. — Severno zahodno od mesta Capua je sovražnik moeno pritiskal na nemške postojanke. Tukaj »o Nemri napravili hud protinapad, v katerem so sovražniku prizadeli velike krvave izgube ter gn vrgli nazaj. — V južnih Apeninih in v severni Apuliji ni bilo omenilje vrednih bojev. — Pri otoku Klba so nemška prevozna letala potopila angleško hitro topničarko, drugo pa zažgala. Vsi ruski prodorni poskusi spodleteli Nemško uradno poročilo od 9. oktobra pripoveduje, da so Husi ob srednjem Dnjepru, ob izlivu reke Pripjel, južno od kraja Gomel in zahodno od Sinolenska povsod hudo napadali, da pa so bili povsod odbili. — Jugozahodno od Velikih Lukov hudi boji še trajajo. Na to bojišče obe stranki do-važata v boj nove sile. Nemško uradno jioročilo od 11 oktobra navaja, da so ruski napadi med Azovskim morjem in Zaporožjem postali še silnejšl, krr sovjeti napadajo z velikimi pehotnimi silami, kalere podpira topništvo, oklepniki in pgk-bojna letala. Vendar so ee vsi napadi izjalovili, ker je vse skupaj izjalovila nemška hramba. — Tudi ob srednjem Dnjepru, južno od Gomela in zahodno od Smolenska so bili odbiti vsi sovjetski napadi. — Hudi boji jugozahodno od Velikih Lukov, kjer se je Sovje-topi začasno posrečil krajevni vdor. hudi boji še trajajo. — Zadnja dva dni je nemška vojska na tem bojišču uničila 285 sovražnih oklepnikov. — Zelo delavno je bilo tudi nemško letalst"o, ki je samo včeraj sestrelilo 48 sovražnih Mal. Nemško uradno poročilo od 12 oktobra pove. da je med Azovskim morjem in Zaporožjem sila sovražnih napadov popustila, in sicer zaradi silnih sovražnih izgub prejšnjega dne. — Tudi na drugih delih bojišča so propadli vsi sovražni napadi, nakar so nemške Čete mnogokje, podprle od svojega letalstva, prešle v protinapade, ki so bili uspešni. Nemško uradno poročilo od 13. t m. razglaSa, da je včeraj ves dan sovrpžnik močno napadal mostišče v Zaporožju in nemške položaje jugovzhodno od Kijeva. V hudih boj h, ki so se razvili, so bili 2' vsi napadi razbili, pri čemer je nemška vojska uničila 1»7 sovražnih oklepnikov ter krajevne vdore zajezila. — Pri Gonielu in Smolensku Bo Sovjeti v strnjenih vrstah šli v napad, da bi tukaj izsilili predor skozi nemške vrste. Nastali so srditi boji, v katerih pa so nemške čete dosegle popoten obrambni uspeh. — Živahni krajevni boji so tudi severno od Azovskega morja in pri Velikih Lukih. — V dneh 11. in 12. oktobra »o Neuici sestrelili 142 sovjetskih letal. Nemško uradno poročilo od 14 oktobra poroča. da je včeraj sovražnik severno od Azovskega morja in ob srednjem Dnjepru z vsemi Bilami skušal predreti, da pa je v ogorčenih bojih bil vržoln uspeli, ko so sovražna mostišča Ljubljančani, vi Dne 15. t. m. zvečer |e v ljubljanski oddajni postaji govoril slovenski domobranec, ki je izrekel odkrito besedo na naslov tistih presitih Ljubljančanov, ki so do-lej skrivaj podpirali partizansko nasilje nad slovenskim narodom ter tako povzročili vse prestano corje. Njegove besede so tako močne, da jih moramo nekaj objaviti. Govoril je med drugim: Slovenski narod, s krvjo blagoslovljen, v trpljenju preizkušen, vam danes, vi ljubi jaiu*nl pre-nasiteži. piše račun za vse, kar ste dolgov napravili na njegovo glavo. Ne mislite, da nas je konec, ne! Se živi slovenskega kmeta samozavest. Se je njegova volja trdna in klena, da pomede z vsemi, ki so mu za hvaležnost, ker jih je redil, hoteli potisniti nož v hrbet! Jara gospoda ljubljanska! Slovenskega kmeta hrbtenica ni zlomljena, čeprav sle upali, da jo boste s svojo dvolično, goljufno igro zlomili) Slovenski kmet stoji dane«, ta dan, visoko zravnan, resen in grozeč in zahteva od Ljublja-nov svoj račun. Našega gorja bo konec I Zadosti nam je krvi, zadosti ognja in smrti! Mi hočemo živeli, sliSite, Ljubljančani: mi hočemo živeti! Ne vdajajte se praznim slepilom, ki ustvarjajo slepiv videz rdočih zmag. Dobro vemo, Ljubljančani, koliko so vredna vaša puhla in otročja poročila o partizanskih uspehih! Dobro vemo. da ste jih skovali sami v tem poslednjem trenutku, ko st- ž" »tulili oh lak mečevanja nad svojo glavo! Nič več nas ne preslepite. Ne pozabite, Ljuhljančani: 5000 slovenskih grobov tuli! Ne pozabite, Ljubljančani: tisoče in tisoče slovenskih sirot je po vaši krivdi I Ne pozahite. Ljubljančani: naše požgane cerkve in domovi vam v svojem strahotnem molku pišejo obsodbo! Ne pozabite, Ljubljančani: mera je polna in krivila Ljubljane preočitna! In slednjič, ne pozabile, da stoji družno s Slovenskim kmetom vojska naših brambgvcev, ki ve, koga ima reševati! Ne vas, prenasiteži in izkoreninjene! ljubljanski, ne vas, ne vaših iškariotskih srebrnikov! Slovenski brambovri so vslali ob dvanajsti uri naše narodne nesreče, da rešijo to, kar se reSiti še da. Tisto pa. kar je izgubljeno, bo plačevala Ljubljana! Tisto, kar je porušeno, bo znova poslavila Ljubljana! Tisto, kar jc ukradeno in izropano. bo vrnila Ljubljana. Ljubimkanja s badoglfjpvskimi izdajalci in z ušivimi rdečkarji, vi pobeljeni Ljubljančani, je na zahodnem bregu Dnjepra po večini zavzele nekatere jia vsaj močno zožile. — Zahodno <„| kraja Kricevo in zahodno od Smolensku so l,,li odbili vsi sovražni napadi, ki* so poskušali v,|„P v nemške vrste. Samo,pri Smolensku so»Neini'i uničili 40 sovražnih oklepnikov, — V zadnjih treh dneh jc sovražnik v svojih brezuspešnih napadih izgubil na vzhodu 354 oklepnikov in 233 letal. Nemško uradno poročilo od 10. t. m. omenja, da so Husi na vseli dosedanjih bojiščih znova hudo napadali ter da so zlasli budi boji bili ju/no. vzhodno od kraja Kreruenčuk, kjer so sovjeti napadli s posebno velikimi silami. — Tudi na ob ii straneh mesta Kijev, pri Cernigovu, .Smolensku in Velikih Lukih je sovražnik znova skušal prednii, pa je bil povsod takoj odbil ali pa s protina| udi vržen nazaj. 121 ameriških bombnikov zbitih v zračni bitki Nemško uradno poročilo od 15. oklobra popi-suje velikansko zračno bitko nad nemškim m . slom S»hweinturt. Nad to mesto je dne 14. t. ni. priplulo kakih 300 ameriških bombnikov, ki so mesto začeli bombardirati. Res se jim je posrečilo razdejati nekaj stanovanjskih in trgovskih delov mesta. Toda takoj so se dvignile late ii' • Skih lovrev, nakar je v zraku zadivjala velika zračna bitka. Nemški lovri so skupaj z nemškim protiletalskim topništvom v tej siloviti zračni bil i zbili l'2l ameriških bombnikov, kolikor se je iN* slej dalo ugotoviti. Kar verjetno pa je. da je prilog teli 121 zbitih letal padlo šc mnogo drug ,, kar se t>o Se ugotovilo boste plačevali! konec. Ne mislite ve? na domače zabave, na pr • jetne večere ob težko obloženih mizah, na kavarniško politiko in črnoliorzijanske špekulacije! V> mislite, da boste gledali skozi osno, ali pa se«h i za zapečkom in se pomilovalno nasmihali slove -skim bramhovcein, češ, kako naivni so, saj tu li naše zavoženo in rdeče življenje rešujejo I Ne, ne, gospodje bankirji, trgovci in hiSni posestniki! » Te komedije ni več. Drugi zastor našega življenja se je dvignil in na odru razbičane slovenske zemlje stoji danes en sain rekvizit, ognjeni bič kaznovanja! Ob slovenskem br.imbovru stoji danes v bojih preizkušeni nemški vojak, listi vojak, ki je pni na svetu dvignil svoj meč in ndaril po boljšev • Skcm zmaju. Pomnite: če je znal nemški voj.ii brezobzirno udariti po čeladah Stalinovih arma', bo znal udariti tudi po ušivih bulicah njegov !i slovenskih opričnikov Vidmarja. Kidriča, Baebler-ja, Kocbeka in vse njihove razcapane garde! Slovenski kmetje! Sirote in brezdomci! Vaša ura je prišla! Slovenski branibovec vam družno s hrabrim nemSkim vojakom prinaša sm>-bodo. Pero na uri komunistčnlh slovenskih republik se je zlomilo! Strnite svoje vrste, vztrajajte, trpljenja in krvi je konecl V tihi spoštljivosti se klanjamo slovenski bramliovri pred mufeniškimi žrtvami komunistu'-n"ga nasilja, ki trohne v starih in svežih grobovih. Njihova kri je užgala živ ogenj v naših srrih, ojeklenila nam je samozavest. Dvignili smo f i-'0 in neomadeževano slovensko zastavo, ki io je komunizem holel poteptati v blalo, dvignili smo jo visoko, tja do jasnega neba. En sam Je naš klic, eno samo naše geslo: Umreti nočemo! Ali - ali! Sc je nekaj dvomljivcev med nami, ki nc vedo, kaj bi v tej usodni uri ustorili, na kalero slran se nagnili. Tein ljudem, ki so kakor nekake dvoživke. je v torek 12. t m. povedala odločne sj-de slovenska akademska mladina, ki je Pr™ slovensko univerzo sprejela sklep, ki sc na k letno usodo. Pa pustimo to, suj se vam je presneto oponeslo. Zadnje čuse smo imeli še nekam mir, (lasi se num je tisti mir dozdeval kar skrivnosten in čuden. Naši laški gospodarji so začeli stiskati glave in bnrantuti s čevlji, obleko in kajpada tudi s takimi, ki bi jim bili naprodaj. I'a je takih bilo prav mulo med nami! Tum za goro iu po meji pa so šurili čudni ljudje, ki jim spočetka niti imena nisino vedeli. ISa ramah so nosili puške, na glavi pa nekake kape z rdečo zve/do. Ti ljudje so drsali po drčah in grmovju k nam v dolino in nam na dolgo iu široko razkladali, da nam pripravljajo svobodo. S seboj so imeli tudi punce v hlačah, ki so nosile kurabinke na ramah. Num se je zdelo, da jim manjka moških, ker morajo babe puške nositi. C.nezdili so gori nad Skriljami, v Mačjem kotil in po Nanosu. Povedati moram, da ' so ti gozdovniki po večini iz drugih krajev, med njimi je bilo tudi precej Istranov, ki pa so med seboj laško govorili, kar se num je za slovenske narodne osvoboditelje kaj čudno zdelo. Imeli smo tak vtis, da so Lahi igrali svojevrstno igro s partizani in da so se oboji med sebojno podpirali. Partizanski paradli Najbolj močno so sc vgnezdili na Erzelju, kjer je bil glavni partizanski štab. Druga njihova močna postojanka, je bila na Cočali, kjer so imeli v zemljo zakopano brezžično oddajno {mstajo. Tretja močna postojanka pa jo bila 'lunina, kjer je ljudi dolgo časa strahoval Črni Martin. Naslednja močna postojanka pa so bile Skrilje, kjer je znani Kosovel tiska! partizanske letake in jih po dekletih razpošiljal na vse strani po Vipavski dolini. Vasi Erzelj, Goče in Planina so dolgo mesecev bile nekaka republika zase. V te vasi Lahi sploh niso prihajali, kakor bi bilo domenjeno, da partizanskega raja ne smejo motiti. Vašča-nom, ki za Lahe'nikdar niso marali, se je to imenitno zdelo ter so se s svojo svobodo postavljali, češ naj dolinci kar gori pridejo v partizanski raj. Črni Martin deluje Neknk misijonar za partizanstvo na Planini je bil tisti Črni Martin, doma iz Vrtojbe pri Gorici. Ta črni mož je dobre Planince res navdušil za partizanstvo, hodil po hišah in agitiral ter sc balial, zraven pa dekleta lovil. Bil pa je Črni Martin prodana duša, kakor Planinci prepozno zvedeli. Bil je dvorezen človek, ki je bil na eni strani v službi italijan- ske policije, na drugi strani pa hkrati najhujši partizanski priganjač. Nekoč se je zgodilo, da je po nesrečnem naključju ali pa hote in nalašč izgubil več odlokov tržaške policije ali kvesture. Oblast mu je prišla na sled, prijeli so ga in obsodili na smrt. Takrat ga je rešila ena izmed njegovih ljubic. Mož je zbežal v Trst in tamkaj kvesturi ovadil Planince, češ da so partizani. Zdaj je takoj bil na nogah ves laški policijski aparat, ki je pridrvel na Planino. S tem se je za to vas začelo nepopisno gorje. Lahi so vasi Planino, Erzelj in Goče izpraznili. Može in fante so prepeljali v Trst, kjer so bili siromaki hudo mučeni. Na tržaški kvesturi pa so šele spoznali, kdo jih je bil izdal. Bil je tisti, ki jih je bil zapeljal: Črni Murtin jih je izdal. Izdal jih je tisti Črni Martin, pred katerim so v svojih hišah ti možje morali kleče prisegati zvestobo partizanskemu gibanju. Zdaj so Planinci, Erzelj-ci in Gočani vedeli, kdo je ta partizan, zdaj so spregledali, pa je bilo že prepozno! Letošnji Mali Šmaren Po stari navadi so Vipavci tudi letošnjega Malega Šmarna dan romali na božjo pot k Mariji v Log pri Vipavi. Bil je miren in krasen dan. Ko pa smo se proti večeru vračali na svoje domove, smo v Ajdovščini začutili že nekako nemirno heganje. Zlasti vojaška skladišča so imela polno vojaških in tudi civilnih obiskov. Vendar kakega nereda nismo opazili, ker so domačini bili zelo disciplinirani. Naslednjega dne, 9. septembra, pa je s Cola naenkrat pridrvel v dolino ogromen avto, na katerem so se pripeljali partizanski kolovodje. Avtomobil se je ustavil na trgu v Ajdovščini, kjer so tukoj ruzvili veliko slovensko zastavo, ki pa je na sredi imela rdečo zvezdo. Ljudstvo, ki mu je slovenska zastava bila 2» let prepovedana, jc vrelo na trg, da bi slišalo, kaj se godi. In je slišalo, da je oklicana narodna svoboda. Povedali so, da je zdaj konec 23 letne sužnosti in da je današnjega dne zasijala zarja prostosti. Kdo bi se mogel našim ljudem čuditi, da so bili tega veseli ter so ta dogodek za dobro sprejeli. Partizani so zdaj kar na trgu in vpričo laških vojakov sestavili svojo komando. Nekaj Italijanov je zbežalo, drugi pa so prestopili kar k partizanom, kar se je našim slovenskim ljudem čudno zdelo, češ kako neki naj nas Lah osvobaja laške oblasti? Rekel pa nobeden ni nič, ker nihče ni vedel, kaj in kako. Partizani so zdaj pozvali tudi domačine, naj pristopijo v njihovo vojsko. Kdor se je priglasil, je takoj dobil puško, ker tega blaga je takrat bilo več ko dovolj. Ljudstvo je bilo, kakor rečeno, zbegano in je napeto pričakovalo, kaj se bo iz tega skuhalo. Partizanski komandanti, med njimi glavni general Vilfan, pa so začeli zborovati ter so imeli zelo dolge seje. Med tem se je od vseh strani nasulo vse polno partizanov. Partizanke pa so se sprehajale po trgu in prepevale partizanske pesmi. Naglo so začeli snovati razne odbore, krožke, celice ter začeli določati, koliko in kaj bo vsaka hiša morala plačati v denarju in živežu. Preroki na trgu govore Zdaj so na ajdovskem trgu postavili širok oder za govornike in odličnike. Na platnu pa so razobesili ogromne napise: »Živel Stalinu — »Živel Tito!« — »Živela svoboda!« — »Živela Sovjetska Rusija!« Ni pa bilo napisa Sloveniji, ki so ga ljudje najbolj željno pričakovali. Pač pa je na sredi odra visela velika črna zastava s srpom in kladivom, ob njej pa sta vihrali dve slovenski zastavi z rdečo zvezdo. Zborovanje ali — knkor so rekli — miting je bil napovedan ob 10 dopoldne. Toda govorniki in drugi odličniki rdeče zvezde so se blagovolili šele ob It pripeljati. Ta-ko se je vse do 11 zavleklo. Prišle so od vseh strani velike trume ljudstva, otroci skupaj, posamezne vasi skupaj — vse so domači partizmii že tako organizirali. Zdaj so se začeli govori. Prvi je spregovoril tovariS Vilfan, suhljat človek z naočniki. Ta num je najprej nekaj pridigal o svobodi. — Za njim se je oglasil bivši urednik šaljivega lista »Cuk na pal'ci« — Frane Bevk, ki je izmed vseh najbolj strupeno govoril. Govoril nam je o luteranski reformaciji in o Matiju Gubcu. Dejal je, da so takrat prav tako, kakor dandanes ljudi strahovali gospodje, ki so nosili barete na glavi in štole in talarje. Zdaj pa, je pravil, je vse te strahovlade enkrat za vselej konec, ker se začenja nov družabni red z veliko slovansko Rusijo ob strani. Kdo je bil tretji govornik, ne vem. Vem pa, da je ljudi pozval, naj gredo kakor en mož na fronto. Ljudje so čudno gledali, kje je tista fronta, na katero je treba še iti, saj je vojske zdaj za nas konec. Kakor bi bil mož uganil, kaj ljudi muči, jih je potolažil, da od onstran Nanosa prihaja še nekaka laška vojska, ki jo bo treba še uničiti, nakar bo zmaga dobljena. Te besede so ljudi spet hudo poparile in niso prav verjeli, kako in kaj. Pesem »Ilej Slovenci« je po zborovanju kaj klavrno zadonela po trgu. Štirinajst dni republike — »Svoboda vere, ki pa je zastarela reč.« Nato smo se šli republiko in smo imeli kaj pogostna zborovanja. Neke nedelje so partizani sklicali zborovanje v Bratinovo dvorano v Ajdovščini. Na zborovanje so poklicali samega tovariša Primoža, znanega Baeblerja. Ta je imel dolg govor, ki ga pa nismo vsega razumeli, ker je govoril o rečeh, ki so nam bile docela tujo. Govoril je, da sta se z nekim Novakom hudo pričkala, kakšna naj bo akcija, da pa je on zmagal proti Novaku ter se je zdaj pokazalo, kako prav je imel, ko je naglašal, da je treba rabiti silo. Kdo je tisti Novak, tega nam ni povedal, v čem sta si bila navskriž, tega pa nismo razumeli. Pač pa smo razumeli govornika, ki nam je povedal, da je bil v Moskvi in da je ateist, to se pravi brezbožnež. Vendar je pomirjevalno dodal, da naj to ljudi nič ne moti, ker pri njih' bo vladala svoboda vere. Vsak bo lahko ostal pri svoji veri, če se mu bo zdelo še potrebno to zastarelo srednjeveško reč še imeti. Zdaj smo že precej dobro vedeli, pri čem smo, ampak izhoda nismo videli nobenega. Medtem so prihajali domov domači fantje ii vojašnic in pa kranjski interniranci iz taborišč. Tudi te so vabili, naj se pridružijo njihovi vojski. Fantje so bili od pota upehani in utrujen^ vendar so še prijeli za puške, češ naj pa bo, saj smo med domačimi. Hrane smo imeli še dovolj in nas za prvi čas to vprašanje ni skrbelo. Toda množice partizanov, ki so se nateple k nam, so vsak dan jedle. Bilo je vse polno veselic, ni čudno, da so naše zaloge začele naglo kopneti. Naš partizanski raj se je začel spreminjati že v vice. Ko smo v svoji skrbi povpraševali partizanske komandante, kdaj dobimo kaj živeža, ker nam bo ta kmalu pošel, so nam široko odgovarjali: »Vse boste dobili!« Mi pa smo se začeli bati, da bo tistega »vsega« komaj enkrat za v lonec. Za2etek gorja Prišel je četrtek, dne 23. septembra. Tega dne je nad Vipavsko dolino priplavalo nemško letalo, ki je trosilo letake, v katerih je nemška oblast pozivala Slovence na Goriškem, naj se ne upirajo, temveč naj se mirno vrnejo k delu. Ljudje so te letake brali in so zdaj vedeli, da se raj spreminja v vice. Niso pa slutili, da se bo ta partizanski raj tako naglo sprevreči v pekel. Ker je nemško letalo nizko letelo, so partizanski preobjestneži nekje zunaj na gmajni začeli nanj streljati. Letalo se je mirno obrnilo in odplulo. Nič dobrega nismo pričakovali. Ljudje so začeli partizane zmerjati, zakaj streljajo na nemško letalo., Toda, kaj je njih brigala skrb domačega ljudstva! Bil pa je to do- fodek, začetek gorja, ki je prihrumel nad do« ino drugi dan. Konec igre — ialoigra V petek, drie 24. septembra okoli ene popoldne je nnd vas prihrumelo 8 bombnikov, ki bo začeli metati bombe. Nekaj hiš je bilo razdejanih. Ljudje so pobegnili iz vasi v gmajno, kjer so se vsi preplašeni skrivali. Tudi ponoči so spuli zunaj, ker si nihče ni upal domov v, Partizani pa so jo s svojimi komandanti pivi popihuli ter ubogo ljudstvo, ki so ga 14 dni mamili, prepustili usodi. Partizanska vojska se je mulo junaško skrila v Moi ji kot nad Otlico, kjer so mislili, da so ua varnem, češ da Nemcev tju gori ne bo. „ , V soboto, dne 23. septembra pa se je s Lola pripeljalo nemško vojaštvo na oklepnikih in tankih. Ljudje naših vasi, preplašeni še po zadnjih bombah, so zbežali v gmajno, Reči pa je treba, da je bil strah nepotreben ker se nobeni vasi na Vipavskem ni nič žalega zgodilo, kjer so bili ljudje mirui in doma. . Nemške čeie so na primer mirno šle skozi Godovič, ko je brezvestna partizanska patrulja iz bližine Godoviča začela na nje streljati. Zato so Nemci vso vas razdejali, krivci pa so zbe- 'skozi vse druge vasi so nato nemške čete mirno šle in se nikomur niti las ni skrivil. Toda nad Ajdovščino, prav za prav nad Zapužami, so partizanske straže streljale na Nemce. Zdaj so se Nemci spustili kar skozi gmajno in krvavo maščevali napad, pri čemer je bilo precej mrtvih. Kakor Godovič, bi bile šle tudi viisi Zapnže, Slu rje in morebiti Ajdovščina, ko bi ne bilo uvidevnih ljudi, ki so nemški vojski pojasnili, da tega niso storili domačini, marveč partizani, ki so v teh krajih tujci. Nemško poveljstvo je to izjavo dobrohotno vzelo na znanje. le zahtevulo je, da morajo v treh urah vsi domačini biti doma, da sc vidi, ali niso šli v hosto. ln vse vusi so bile v treh urah doma ter tako rešene. Nato jt> je nemška vojska mahnila za partizani proli Mačjemu kotu v hribe. Partizani so na strmo gorsko cesto navalili skale, da hi tanki ne mogli čez. Toda tanki so vse te ovire kar prckobalili. En del nemških čet pa ie od Gorice skozi Trnovski gozd udaril na Mačji kot, kjer so se bili utaborili pobegli partizanski junaki. Tam so jih Nemci od dveh strani prijeli. Nastalo je veliko klanje, i/ katerega se je nekaj partizanov rešilo proti severu v gozdove. Pri tem je bila vsa vas Dol pri Otliei do tal razdejana in mnogo domačih ljudi ubitih. Kn oddelek nemške vojske je šel dalje proti Gorici. Ker so v Brjuli streljali nanje, so Nemci vas Brje razdejali. Tudi Riliemberk je nekaj trpel. — Drugi kraji Vipavske doline, vsaj na zgornjem koncu, pa niso dosti trpeli ali pa nič. Vsekakor pa je bil sad 14 dnevne partizanske republike hudo žalostno razdejanje, ki so ga zakrivili partizani, ki jiin usoda slovenskega človeka ni bila mar. Samo bo/ji Previdnosti se imamo zahvaliti, da smo tako naglo mogli spoznati komunizem in se ga rešiti. Kaj pa zda}? Zdaj živimo v najlepšem mirn in redu. Nemški poveljnik je povabil k sebi vaške može ter i'im velel, naj si izbero župana in občinski od-or. To se je takoj zgodilo, nakar je poveljnik naročil županu, da je on zdaj slovenski župan ter naj zato samo slovensko lirndnje. Tako smo zdaj po zaslugi nemške vojske po 23 letih spet dobili slovenskega župana in slovenski uradni jezik. Nemški poveljnik nam je še naročil, naj se v vseli zadevah obrnemo nanj, če bi kaj potrebovali. /lasti nam jc naročil, naj sc takoj od-pro šole. Na vprašanje, kakšne naj ImkIo naše sole, je nemški poveljnik povedal, da kajpada slovenske, ker so otroci slovenski. Zdaj skrbimo, kuko bomo dobili slovenskih knjig, ki so bile cclili 23 let prepovedane. Za zaključek naj povem še eno: Od Gorice je nekaj dni nato prišlo nekaj mož, med katerimi je bil eden, ki se je zglasil pri poveljniku kot bivši naš »podesta«, češ zdaj je v občini po nemški zaslugi spet red in mir in zdaj lahko spet »podeštatujem«. No, po kratki obravnavici je gospod spet odšel, odkoder je prišel. Mi pa imamo slovenskega župana in slovenske šole in nadaljujemo tam, kjer smo konec leta 1918 prenehali. Tako je zdaj po vsej Goriški. Le dosti dobrih slovenskih učiteljev in profesorjev naj zdaj pride k nami Slabih ne maramo!« Naročite se na slovensko poljudnoznanstveno zbirko »SVET« Mesečna noročnina samo 20 lir Za polplatno vezane knjige 35 lir Naročite se na to zbirko čimprej v Ljudski knjigarni ali v upravi »Sveta«, Kopitarjeva 6. Ustanovitev oblasti vrhovnega komisarja na operacijskem ozemlju »Jadransko Printerje« Na operacijskem ozemlju »Jadransko Pri-morje« ki ga tvorijo pokrajine Trst, Ljubljana, Gorica, Furlanija, Istriji in Kvarner vključno s pripojenimi področji Sušaka, Bakra, Cabra, Kastva in Krka je Gauleiter in državni namestnik dr. Rainer prevzel celotno civilno in javno oblast kot vrhovni komisar nn operacijskem ozemlju »Jadransko Primor-j e«. Vsa oblast in javni uradi tega področja so podrejeni vrhovnemu komisarju. »Slovenec« — 70 letnik Dne 14. oktobra je minilo 70 let, odkar je izšla prva številka slovenskega katoliškega lista • Slovenec«. List "Slovenec«, ki je izšel prvikrat dne 14. oktobra 1873, je izhajal spočetka po trikrat na teden. Ustanovil ga je duhovnik in dolenjski rojak Jerič, soustanovitelj pa mu je bil državni poslanec kanonik dr. Karel K lun, ribniški rojak. Ta je v list pisal politične članke, načelne članke pn je vanj pisal profesor Mnrn, ki je bil doma iz štangarskih hribov, tedaj tudi dolenjski rojak. — Kasneje je »Slovenec« začel izhajati kot dnevnik ler postal najbolj razširjeni slovenski dnevnik. Želimo mil obilno božjega blagoslova še za naprej v blagor slovenskega naroda I Dopust državnih in javnih uradnikov-domobrancev Sef pokrajinske uprave v Ljubljani, predsednik gen. Leon Bupnik jc izdal na vsa drž. oblastva urade in ustanove v ljubljanski pokrajini, ter na vse urade in ustanove pod državnim nadzorstvom odredilo, na podlagi katere se vsi domobranci-dobrovoljci, ki so v državni ali javni slu/.bi, morajo smatrati od dne vstopa v eno od domobranskih pdenic pa vse do stopanja v veljavo uredbe o slovenskem domo-branstvu, kakor da so na plačanem dopustu. Pripadajo jim vsi dosedanji prejemki v polni meri, > _____ d 13. oktobra je minilo leto, kar je bil od partizanov ustreljen bivši ban dr. Natlačen. Slava njegovemu spominu I d Samostojna monnpotska uprava jc ustanovljena v Ljubljani. d Prva slana v Ljubljani in okolici je bila leto« 13. oktobra. d I)a bi pospešili srilarstvo. so v letošnji jeseni nasadili v trboveljskem okrožju nad 3000 murv, sami Trboveljčani eo posebej nasadili 10 tisoč omenjenih dreves. d Predaja opečnih izdelkov je sedaj oproščena kontrole in si more vsak opeko prosto nabaviti pri opekarnah. d Novi uradni razglasi so izšli pod sledečimi naslovi: Spremembe predpisov o začasni vojni dokladi. Cenik za brivske in Irizerske, obrate. Uradno pojasnilo o zajiori cen, Terjatve interni-rancev. Terjatve proti talijanskim oboroženim silam, Vrnitev zaseženih prostorov, Vsako dovoljevanje višjih cen prenovedano. d Osemdesetletnico rnjstva je praznovala te dni v Ljubljani Terezija Hrenova, dobrotljiva, dobro znana »študentovska mama«. Živela 1 d 70-lelnik je poslal Avgust Kuhar, posestnik in gostilničar v Zg. Kašlju, sin pokojnega prvega nadučitelja pri Dev. Mar. v Polju. Bog daj zdravje! d Glavni oltar v frančiškanski cerkvi v Ljubljani nosi letnico 1743 ler je delo znanetra ljubljanskega kiparja mojstra Robba Frančiška, rojenega nekje na Beneškem I. 1098 ter živečega v Ljubljani od 1. 1721 dalje Ta oltar je dragocena umetnina tega največjega baročnega ljubljanskega kiparja, ki je med drugim izdelal tudi znani vodnjak pred magistratom, prelep oltar sv. Frančiška pri Sv. Jakobu, evharislični oltar v stolnici ter še mnogo drugih umetnin, ki spadajo med NOVI GROBOVI M.................................... V Kranju je umrla 78letna Ana Pirčeva roj. Likozar. — V Mariboru so umrli: 00 letna Lucija Adam, 50- letna Terezija Beuedičič, 15-letni Fran« Koren, 59-letna Marija Krainer in 79-lelni Franu Kelbič. — V Studencih so odšli v večnost: 48-letna Terezija Klančič, upokojenec Ivan Gradišnik in Jože! Novak. — Na vz)Kxliiem bojišču je pade! Ladislav Bizjalc iz Maribora. — V Sliv-cab pri Rakeku je zapustil solzno dolino posestnik Franc Matičič. — V Slepanji vasi t* poko-pali Kregarja Ivana. — V Mariboru je po dolgi bolezni umrla Leopoldina Ileričeva. — V Brežicah so komunisti ubili Lojzeta Kozinca. — V Ljubljani so odšli v večnost: tiskarniški ravnatelj v pok. Mihael Rožanec, 98-letna Alojzija Rakovec, 76-letna vdova po veletrgovcu Judita Medved roj. Suha. 74 letna vdova po učitelju, rodom iz Mav-hinj na Krasu, Roza Orne roj. Legiša, treov^ki zastopnik Aleksander Wisiak. nadzornica čipkarskih del v pok. Ivanka Jereb, orožniški stotnik Martin Gaiski, domobranec štrube Rudol! iz. Mirne na Dolenjs&em. vpokojena učiteljica Ivanka Svetlič roj. Kralj in žena uradnika Vzajemno zavarovalnice Frančiška Ceč. — Naj počivajo v miru! Preostale tolaži Bog! najlepša kiparska dela baročne Ljubljane. 200-letnice tega oltarja se v skromnih besedah spominja gladilo naših frančiškanov »Cvetje z vrtov sv. Frančiška« v zadnji številki za september in november. d Trgovina z leljem in repo. Nakup in prodaja zelja in repe (sveže in kisle) je v Ljubljani dovoljena edinole tvrdkam. ki imajo obrtno pooblastilo in dobe za to še odobrenje Prevoda. Vse v Ljubljano uvoženo zelje in repa se mo a oddajati samo tvrdkam, ki jih določi Prevod po § 1. te naredbe. Pridelovalci pa smejo to bliuro tudi sami prodajati, toda edinole na trgu. Troš.i-rLnski organi mestne občine ljubljanske so dolz.ru nadzirati izvajanje tega predpisa. Cena za svežo zelje pri pridelovalcu je določena na 1 liro za ku, za svežo repo pa 0.55 lire kg. Prodajne cene na drobno se ravnajo po maksimalnem ceniku, ki ca odobruje pokrajinska uprava (1.50 lire za zelje ln 0.75 lire za repo). d Zatemnitev traja sedaj od šeste zvečer do šeste zjutraj. Rusi prihajajo! Ze celi dve leti poslušamo od komunistov razširjene laži, češ, da bodo Rusi. zdaj-zdaj tukaj. Ze poleti lela 1941, komaj, da je izbruhnila vojska med Nemčijo in Sovjeli, so sc komunistični agenti ie lagali, češ da so Rusi že na Ogrskem, da so ie v Pančevu, da bodo kmalu pri nas itd. Tn lažniva igr.i se ponavlja zdaj ves čas, kar komunisti v naših krajih in na jugu uganjajo svoje grozovitosti. Lansko leto se jim je enkrat posrečilo, da so nekje zajeli nekaj mladih ruskih fantov, ki so prišli nekam na Štajersko delal. Te so poleni kazali kot Ruse. Ampak ti ruski fantje so se kaj malo brigali za naše komuniste, temveč so porabili prvo priliko, da so našim komunistom uili- , r., Zdaj pa se jc zares zgodilo, da jc cela rusua vojska prišla semkaj doli v ta partizanski raj. Za enkrat ta vojska deluje le na Hrvaškem; ni pa nemogoče, da pride obiskat tudi naše partizane. Toda. povedati moramo, da naši partizani te vojske nc bodo nič kaj veseli. Rusi. zlasti pa Ukrajinci, so namreč, do gn» sili boljševiške strahovlade Jožeta Stalina in njegovih krvavih komisarjev. Iz milijonov ruskih vojnih ujetnikov in pa iz množic, tislih Ukrajincev, ki so z Nemci odšli iz svojih krajev, preden so se Nemci umaknili, se je ustanovHa močna knzaška vojska pod poveljstvom generala Vlasovai ki se bojuje zoper boljševike. Velik del teli knzakov se zdaj bori na Balkanu, zlasti v Dalmaciji. Listi poročajo, da se čete odlikujejo .po posebno odločnem kojcvnnju«, k" v navadnem jeziku pomeni, da z njimi ni dobr češenj zobati. Ni nemogoče, da bodo ti kazaki zdaj obiskali tudi naše partizane, da bodo ti spoznan, kako se pravi ruski človek vojskuje zoper komunizem. .. u Naši gosposki komunisti so dve leti klica vraga nad naše ljudstvo, zdaj sc utegne zgouu. da ga bodo sami videli in okušalil Vsukikrul sem z ladje prinesel nov plen tline sem sklenil zgraditi novo biva« liiče, ker se mi je ta kraj. zdel kakor nalašč. Bil sem tukaj na varnem, srak je bil zdrav in v neposredni bližini j« izviral čist studenček. Gora bi branila hišo pred pekočimi sončnimi žar« ki, ni mi pa ovirala pogleda na morja, kjer je bilo vse moje upanje; upanj« namreč, da bom nekoč zagledal kako ladjo, ki bi mi prinesla rešitev. Najprej sem začrtal prostor pred votlino s pomočjo malega kola in dolge vrvi, kakor to delajo vrtnarji za gredice. V ta polkrog sem zasadil dvo vrsti močnih kolov v razdalji šest palcev drug od drugega. .Vsi 60 bili na gornjem koncu ošpičeni Kole sem povezal med seboj z vrvmi in prostor med obema vrstama napolnil z zemljo, tako da sem naredil pravo obzidje. Vrat nisem naredil. Šel sem preko' ograje s pomočjo lestve, katero sem potem potegnil za seboj. V tem zavetišču sem bil varen kakor v. trdnjavi. To delo je bilo dolgo in utrudljivo, ker sem moral za kole sekati drevja v bližnjem gozdu, jih obtesati, odvleči na mesto in zasaditi v zemljo. Prav tako sem moral speljati veliko količino zemlje. Namesto samokolnice sem uporabljal velik zaboj, katerega sem vlekel z VrVjo. Delo je bilo utrudljivo, a potrebno. Votlino sem skrbno osna-žil in naredil iz nje stanovanje, namreč spalnico s posteljo in nekaj okra« ski. Pred votlino sem postavil zavi« dalija vreden šotor, ki naj bi mi služil kot dnevna soba. Na svojo hišo sem bil tako ponosen, kot kralj na svojo palačo. Polagoma sem znesel v novo biva« lišče vse svoje bogastvo in spravil na varno posebno tiste reči, ki bi jim mogel škodovati dež, ki je na teza otoku bil zelo pogost in močan. Povedal sem že, da sem si uredil udobno spalnico, toda v jasnih in to« plih nočeh sem raje spal na prostem t. viseči mreži, ki sem jo pritrdil mej dve drevesi sredi trdnjave. Kolikokrat sem ležeč v tej mreži opazoval pre* krasno zvezdnato nebo. S pomočjtf svojega znanja o zvezdoslovju sen* skušal uganiti, na kateri točki zemalj« ske oble živim in premišljeval o tem« kdai se bo prikazala na obzorju kak« ladja ..., dokler nisem mirno zaspal, kakor otrok v zibelki. Neumorno sem delal in si sku&ol pripraviti vse udobnosti, ko je nenadoma nastala silna nevihta z močni« dežjem in me presenetila pri delu« Stekel sem hitro proti votlini, toda za« bliskalo se je in ves omamljen sem s* zgrudil na tla. Tedai pa se mi je zbudila strašna misel: »Joj, moj smodniki« Bil sem ves prepaden ob misli, da! bi strela mogla uniičti vso mojo zalogo smodnika. Ni me toliko prestrašila misel, da bi v tem primeru zle-tel v zrak z vso svoio zalogo, kot pa dejstvo, da bi bil izgubljen, če ne bi imel več streliva. Kako naj si pre-skrbim živež? Kako naj se branim pred mogočimi sovražniki?... Kakor hitro se je nevihta pomirila, sem razdelil smodnik na manjše količine in ga spravil na različne kraje, tako da. tudi če bi se vnela ena zaloga, bi druge ostale nepoškodovane. Imel sem skoraj 250 funtov smodnika, ki sem ga razdelil na sto delov, ga dobro zavil v cunje, kar sem storil tudi zato, da: ga obvarujem pred vlago. Te zavoj« sem spravil v maniše luknje, ki sera jih našel v skali, ali ki sem jih sam naredil. Razumljivo ie, da to delo ni bilo prav lahko in da sem se z niiin trudil več dni. Pri tem delu sem pozabil na svoio osamljenost, na svoj žalostni položai, na negotovo bodočnost in še druge težave. (Dalje prihodnji/.) v- Vihar je trajal vso noč. Ko sem zjutraj pogledal proti morju, nisemveč videl ladje. Tega mi je bilo zelo žal; toda tolažil sem se z mislijo, da sem z nje odnesel vse najboljše reči in tiste, ki bi mi mogle biti najbolj koristne. Nisem dolgo žaloval, pač pa sem posvetil vso pozornost skrbi, da bi svoj novi dom čimbolj varno in udobno uredil. Nova hiša. Bivališče, ki sem ga do zdaj imel, ni bilo preveč varno v primeri neurja in tudi bi se ne počutil brez skrbi v njem, če bi ga napadli divjaki, ako bi st kdaj pojavili, ali pa divje zveri. Poleg tega pa je bil kraj preveč odprt proti morju in močvirnat, zato brez dvoma nezdrav. Moral sem se preseliti. Začel sem iskati bolj primerno mesto v višje ležečih krajih. Odkril sem malo dolinico, vso poraščeno z visoko travo, ki je na eni strani mojila na visoko goro. S te strani bi se mi,nihče ne mogel približati, če bi ne imel peruti. Tukaj sem odkril votlino, katere odprtina je bila podobna vhodu v podzemsko klet. Prav poleg te vo- 10 »Kaj pa divje zverine iz prve noči?« bo vprašal čitatelj. Odkritosrčno priznavam, da so bile zgolj sad moje zmučene domišljije. Morda je bil veter, ali grom, ali pa kriki neškodljivih živali, ki sem jih pozneje odkril, ki so se mi zdeli kot rjevenje divjih zveri. Ker sem spoznal, da je upanje na skorajšnjo rešitev prece) negotovo, sem sldcnil, da se bom še podal na zapuščeno ladjo in odnesel z nje vse, kar bi mi količkaj moglo koristiti. Sicer pa, čemu bi prepuščal morju, kar bi lahko ohranil zase. Začel sem ladjo naravnost pustošiti. Iztrgal z nje vrvi, jadra, deske, železo in vse, kar sem le mogel odnesti. Bil sem tako srečen, da sem našel še velik zaboj prepečenca, drug zaboj poln moke, manjši zaboj sladkorja in tri sodčke ruma in žganja. Bil sem presrečen zaradi te najdbe. Nekoč pa sem imel smolo. Splav, ki je bil preveč naložen in tovor slabo pritrjen, je zadel ,ob skalo in 9e prevrnil. Tudi jaz sem s tovorom vred zdrknil v valove. Kako mi jc bilo hudo!... Ne zaradi kopeli, te sem bil že vajen, ampak zaradi bogatega plena, ki je bil za vedno izgubljen. Z lahkoto sem dosegel breg, a kaj bo s tovorom!... Ob oseki se mi je posrečilo rešiti nekaj stvari, toda mnogo drugih, pose'pno železni predmeti, na katere »cm še posebno pazil, so bili izgubljeni za vedno. Mislil sem na to, da bi me lahko doletelo še kaj hujšega. Enako sem mislil tudi še pozneje ob podobnih prilikah. nes kos železa mnogo koristnejši od tebe. Ostani tu zapeljivka tistih, ki živijo v svetu, oslani tukaj, dokler se ne potopiš v globine morja.« Vrgel sem zlatnike s prezirom od sebe, da so se žvenketaje raztresli okoli. Kaj hočete) Ta žvenket je omajal moj prvotni 6klep; spustil sem se na kolena in začel pobirati denar, ki sem ga potem zavil v krpo in ga spravil za srajco z besedami: »Bog ve...« Pravkar sem hotel zgraditi nov splav iz desk kapitanove kabine, ko se je nebo stemnilo in se je vetrič spremenil v oster veter Prišel sem do spoznanja, da zdaj ni bilo časa, da bi si zbil splav, pač pa sem moral pohiteti, da sem rešil samega sebe. Odhitel sem torej z ladje in splaval proti bregu, ne brez nevarnosti, in to prav po krivdi prokletega zlata, ki sem ga vzel s seboj. Skoraj bi bil postal njegova žrtev. Medtem je veter postajal vedno močnejši in dvignil se je pravi vihar. Neurje me ni bog ve kako vznemirjalo, ker sem bil na varnem v svoji hiši sredi bogatega plena. Bi! sem popolnoma miren in poln zaupanja v bodočnost. Odkritje zlata. Trinajst dni sem žc bil na otoku in enajstkrat sem že obiskal ladjo, s katere sem vsakikrat prinesel nov plen, tako da bi jo bil polagoma popolnoma raztrgal in po kosih prinesel na breg. Ko sem dvanajstič priJcl nanjo, 6e je dvignil močan veter, ki mi je oviral vrnitev na suho. Ni mi preostalo drugega, kakor da počakam, da se veter poleže, kajti vedel sem, da ne bo trajal dolgo. Ko sem sedel v brezdelju v ka-pitanovi kabini, ki sem jo že pošteno očistil, sem dvignil pogled proti stropu in opazil na majhni polici neko stvar. Splezal sem na zaboj in potegnil s police majhno težko skrinjico. Kaj neki je bilo v njej? Ker nisem imel ključa, sem odprl pokrov z dletom. Pri tem delu me je prevzel nek čuden občutek: zdelo se mi je, da kradem ... Naj bo kakor koli, odprl sem skrinjico, v kateri sem našel britve, škafje, igle, sukanec; v drugem predalčku srebrn pribor, v manjšem in bolj skritem pa leP kup srebrnega in zlatega denarja. . Ko sera gledal to bogastvo, sem se žalosten nasmehnil in dejal: »O, bledeča kovina, kako si ničvredna v molih očeh, ker si popolnoma brez ko-ristL Nisi vredna nili majhnega truda, oa bi te odnesel s seboj, ker mi je da- Grad nekdanjega avstrijskega cesarja Maksimilijana — Miramar Ostanki rimske baziliki /in so.Juslu v 1 rsin Ostanki rimskega gledališča »Postavili smo koče okoli obzidja in jih pokrili z vejami. Pošljite mi orožju in pušk. Vreme je zelo deževno, vojaki se pritožujejo, mnogi so že pobegnili. Tla so tako razmočena, da bi lahko v njih živele jegulje. — Pošljite denarja, da popravim kovinske stroje, ki jih je pokvaril dež. Mnogo pešcev je pobegnilo. Po-t robu jem vojake, vendar Benečane. Da zavzamem Trst, nujno rabim najmočnejše stroje. Vojakom primanjkuje obleke in obuvala. Zaradi tega zelo trpe, zlasti nočne straže. Iz Karnije je prihitelo mnogo ljudi Tržučanoin na pomoč. Poskusili so s protinapadom, vendar so bili odbiti « V februarju je sledilo sledeče poročilo beneškega poveljnika: »Tržačani nnm povzročajo s svojimi stroji mnogo škode. Zavzeli smo grad Moko Tržaeani so spet napadli, vendnr smo jih odbili. — V noči P3. marca sem poskušal napad na mesto, ki se pu ni posrečil. Oblega je trajala do 18. novembra 1torej skoraj eno leto. Tržaeanom je prihitel na pomoč avstrijski vojvoda Leopold z 10.000 m"z' mi. Toda Benečani so pobili njegovo vojsko. Tako sc jim je slednjič Trst ttdal. odprl je mestna vrata, skozi katera je vkorakal n"*' poveljnik beneške vojske Karel Loredan s l,wu vojaki-pešci in 40 konjeniki Tako v starem veku. Bodočo usodo Trsta kuje sedanja svetovna vojna. Pogled na Trst ob Jadranu Veliko primorsko mesto Trst je bilo pred prvo svetovno vojno najvažnejše pristanišče ob Jadranskem morju. Ker je I rst po vojni izgubil svoje naravno zaledje, je padel nekoliko tudi pomen tržaške Inke. vendar je Trst ostal še vedno važno križišče železnic Benetke—Milan, C iorica—Beljak—Mu neben, Ljubljana—Dunaj— Reka in dr. Trst ima mnogo važnih stavb. Zanimiva jc tudi cerkev sv. J usta, ki stoji tam, kjer je bil svoje dni starorimski tempelj. Se/idali so jo v 14. stoletju iz treh starinskih poslopij in jo v poznejši dobi razširili i. mnogimi kapelami. Trst šteje okrog 250.000 prebivalcev, med katerimi je precej Judov. V mestu iu okolici je močno zastopan tudi slovenski živci j. V starem veku je bil Trst (Tergeste) za cesarja Avgusta rimska kolonija. Ob preseljevanju narodov so gospodovali I rstu vrstoma (joti, bizantinci, i.angobardi iu Kranki. Leta 1216 je bil I r^t tudi v svetnem pogledu pod škofovsko oblastjo, leta 1203 pa je postal popolnoma avtonomen. Leta 13S2 so si Trst osvojili llabsbur-govri, za Napoleonovih vojsk je bi) Trst v francoski posesti V svetovni vojni so Italijani osvojitev I rsta proglasili za svoj glavni cilj. V nemškem Velikem ller-derje.vem leksikonu či t n moda si je takratni italijanski vojskovodja Cudorna v 11 soških bitkah zaman prizadeval, da bi Trst osvojil. Šele po končanem premirju 3. novembra 1'JiH so Trst brez od|vira zasedle italijanske čete. Morda bo »Domolju-bove< bralce zanimalo tudi sledeče: Zgodovina Trsta nam knže, kako so v srednjem veku oblegali mesta, ki so bila dobro utrjena. Beneški poveljnik Dominika Mihael je pričel 23. dec. 1368 oblegati Trst in je poslal beneškemu dožu poročil", iz katerega posnemamo: D. M i o n 1 — V. L o v i i n Zgodovinski roman ij {asov »v. Pavla »Jakob, ki živi mrd Judi, prav ravna, du ppoštuje Postavo in živi kot Jud, dn nakaže, da Odrcšeniknvi nauki niso nasprotni, marveč da dopolnjujejo Postavo; jaz pa, ki moram živeli med pogani, prav delam, da se je ne držim, da dokažem, da je Jezusov Duh, duh svobode, medlem ko je Duh Postave duh sužnosti. Sem pa sieer popolnoma pripravljen živeti kot Jud pied Judi. <1a pripeljem Jude k Jezusu, kakor »cm prepričan, da f>i bil Jakob med pogani pogan, da pripelje nevernike h Gospodu,« vzklikne Pavel in že nadaljuje: »Poglejte te moje spremljevalce, izbrane cvetke, ki sem jih vzgojil nied robidovjem poganstva; duše, ki gore od ljubezni do našega Boga in Zveličarja Jezusa Kristusa in so že trpeli zanj. Ti nas ljubijo, kakor nas ljubijo vsi verniki, ki sem jih pridobil med narodi. Spominjajo se svojih bralov v Jeruzalemu. Vsako nedeljo vsakdo k.iko stvar na strnil dene, da pomaga vaši potrebi in lahko vam rečem, dn si nekateri pritrgujejo celo najpotrebnejše, da dajo miloščino; ne nasitijo se nikoli popolnoma: pritrgujejo si kruli od ust, da vas nasitijo. Napravili so dolgo pot. da nus vidijo, in se ob pogledu nn nas okrepe in nam prineso svoje milodure; in vi jih hočete odbiti ln jim naložiti breme, ki gn še sami ne zmorete.''« razgret vpraša apostol. »Naši sc bodo spametovali, ker ljubijo Je-znsa; toiln pazi sc dobro nckrščcnili. Daj sc mnlo videti in bodi previden,« opozori Pavlin strica. .Duh Gospodov me hoče v Jeruzalemu. Naj sc zgodi božja volja,« ginjen ponovi Pavel. Nutnnacl sc je pridružil Pnvliriu, da bi povedal stricu zgodbo svoje ljubezni; loda sedaj, ko jc bil poleg njega, si ni upal. Razumel ic. da je Pavel zatopljen v mnogo linij vzvišene zadeve, kakor da bi ga mogel znplc-ti z malo ljubeznijo mladeniča. Pavel je bil general, ki jc moral privesti poganske vrste v hlev Kristusove Cerkve: veliki osvojcvnlcc. ki naj pridobi svet za Kristusa. Tak mo/. se ni mogel ukvarjati s takimi malenkostmi. I)ospeli so do Jopskili vrat in vstopili v sveto mesto. f>. poglavje. NA GORI SION. Pavel je molil v gornji sobi Mnazonove hiše. Velika dvorana je služilu samo za zbiranje vernikov. 1'nvcl jc bil zato sam in nemoten. Njegovi spremljevalci so bili deloma na dvorišču, deloma po drugih sobah, kjer so sc nagovarjali z nekaterimi kristjani, ki so jim prisil ivoščit dobrodošlico. Pavel JC mnogo molil; njegovo življenje je bilo neprestano povzdigovunje duha k Bogu. Zatekal se j,, k njemu s ponižnimi prošnjami, prosil luči in milili, čutil Gospodovo bli/.ino in s« popolnomu prepuščal Njemu. Živel je v Uezusii in zn Jezusa. te zaupne molilv,, je črpal Pavel svoje globoko znanje, svoje gorečo usmiljenje, svojo močno ljubezen, svojo stanovitnost; ta je bila oporišče, okrog katerega se Je sukalo vso življenje apostola, boKOslovca, borca in svetnika. Molitev je bil začetek vsakega njegovega dejanja; spremljala ga jo pri delu in (>n je našel v njej tudi svoj odpocitek. Ure molitve so bile prav sladke, saj sc mu je tedaj razodeval Gospod. Bil jc tuko sladko zatopljen v molitev, da »i slišal trkanja na vrntn in tndi ni opazil, da je vstopil v sobo Luka. Zdrznil se je šele, ko niu je ta rekel: , . , , »Prišli so Jakobovi služabniki, da te odvedejo k njemu Starešine te čakajo.« »Pridem,« odgovori Pavel. »So drugi pripravljeni?« »Da. Toda ti si še tešč.« »Kaj potrebuje telo hrane, kadar jc pri Bogu?c vpraša in slopi z Lukom na notro; 11 jc dvorišče, kjer so ga njegovi potni tovariši pričakovali. Prišla sta dva Jakobova dijakona, katera poznamo že od včeraj, da ga popeljeta. Mnazon ni hotel pustiti gosta oditi tešč in je toliko prigovarjal, da je Pavel le vzel grižljaj. Nato je odšel. Mnazonova hiša je stala v dolnjem mestu, poleg liceliijevega obzidja, medtem ko je Jakob stanoval na Sionu. Bil je na tem svetem griču, kjer so se osredotočili kristjani in kakor so v Rimu, Korinlu in Aleksandriji imeli svojo četrt kot prednost pred judi, tako so bile tuili v Jeruzalemu nekatere ulice naseljene izključno od kristjanov. Ti so se naselili na Sionu, okrog hiše, v kateri je Odrešenik jiostavil evharistično daritev. Tu je stanoval tudi Jakob. Pavel jc moral prehoditi s tovariši skoraj celo mesto. Jeruzalem ni bil lep. Ozke ulice so se vile jx> gričkih in so bile. ob straneh zadelane z grobimi hišami brez oken. Lejjota judovske hiše se je kazala cdinole proti dvorišču, obdaneni od strebrišča. ob katerem so gojili vrtove, ki so jih namakali vodometi. Prav redke so bile palače z lepim pročeljem, pa še tn izključno iz zadnjih časov, ko jc zidal Herod in njegovi nasledniki. Izrael je osredotočil ves dragoceni materija! in veličastno zidavo v templju, čigar velikansko obzidje je gospodovalo nad mestom in ga jc bilo videti od povsod, zdaj kot ozadje cest in zdaj zopet kot belino marmorja, blcske-tajočega od zlata nad rjavo skupino hiš. Pavlovi tovariši ki so bili navajeni na lopa mesta v Macedoniji nli Mali Aziji in ki so videli blesk Aten in bogastvo Smirne, blagostanje Ide/a ali veličastno Antijohije, so bili razočarani in so delali svoje opn/kc. »To naj bo Jeruzalem, mesto velikega sijaja, opevano od pesnikov?« so sc spraševali. »Tudi v grdem telesu lahko prebiva lepa duša: in duša. ki kaže pravi Jeruzalem, jc njegov tempelj, prava vera in mesijanska slava. Bog jc i/liral vedno to, kar je nizko v očeh ljudi, da je osramotil ošabne, in kar je slabotno, da je premagal mogočne, in ravno izraelsko ljudstvo je bilo tako majhno in ubogo v primeri z Rimom ali Grčijo, veliko in mogočno pn v veri in mosijaiiskcni pričakovanju, da ga je Bog izbral za orod'je odrešenja,« odvrne apostol. Ccsle so bile prenapolnjene romarjev, da je bilo prav težavno priti naprej. Pavlovi tovariši so si lahko mislili, kakšne so bile prve Binkošli, ki so bile četrt stoletja prej. in občudovali božjega Tolužnika, ki si je izbral v svoji bo/ji modrosti za svoj prihod ta dan velikega navala, ker so polem veselo novi«) raznesli romarji domov grede po krajih oddaljenih od sveta. Videli so judovske duhovnike, belo oblečene, nekatere peš, nekatere na belih mulah, napuhu jene, ognjevite, prezirljive, rod, ki je kupčev,ii z vero in svetiščem, prevdarno opazoval romarje, prodajal blagoslove in daritve, /e ni zmenil za Mesija in »c skušal cdinole obdržati v časti, da nc izgubi s(,ire slave; bili so prijatelji Rimljanov, predrzni do skrajnosti, dvomljivci in skoraj bre/liožniki: bili so sveti rokodelci kakor so podedovali o,l star-ev in dedov to svečeništvn, ki jc bilo izključna pravica njihovih rodbin in so ga izvrševali kot nekako vsakdanje rokodelstvo in sc skusali z njim kar najbolj okoristiti. Videli so farizeje v njihovih domišljavih oblačilih, z resami, šopi, Svetinu trakovi, s trakovi Postave zavezanimi okoli cela in rame in pritrjenim na prsih: stopali so zelo previdno da se nc bi zadevali ob potnike ali celo ob hišne zidove. Vsak potnik Je lahko ne« t: en u ker so pogani, drugi, čeprav Judje, so ob c u . s pogani in so se onečedcli. Koliko nevai i os tu da bi lahko poslali postavno necistil Bil so istočasno nnpulinjeni, ponosni na svojojvetosi, prepričani, da so posebni ljubljenci božji n da imajo nc eno, marveč tisoč pravic do nebes, prepričani, da jim ni treba drugega kot migni ti s prstom, da pridno v božjo slavo. Videli SO esene, sulic, rumenkaste in beio oblečene: deželane. imenitnikc in mnogo tujcev. Videli so jih oblečene zelo različno: v rimski togi, ki jo je nosil bogat judovski bančnik iz Rima nli judovski vseučiliški profesor Aloksandrije, v narodnih nošah iz Italije, Španije, Libije in Orijenta, pa d0 revno oblečenih' ribičev iz Galileje. Kako nasprotje med romarji, ki so bili |hi-i božni, zbrani, skromni, ki so sc bližali hiši Gospodovi, in brezbrižnostjo ter prekupčeval-stvom meščanov, ki so izkoriščali tempelj in ki so bili romarji zanje samo j>redmet, ki ga je treba oskubsti! Tisoč zajik so napeli nad preprostimi romarji, samo da bi izvabili denar iz njihovih' žepov; povsod sobe v najem, gostilne vseh vrst, potujoči prodajalci, ki so prodajali svojo rolio; prodajali so sjKimine iz Jeruzalema, ponujali se za vodnike in tolmače, predlagali izlete v Betlehem, k Jorkdanu, k Mrtvemu morju, na Smnuelov grob ali k drugim svetim in si i ko v i« talr krajem. V menjalnicah so žvenketali nji* hovi kovanci in ponujali so temj>eljske slikev ki so pravega izvora in katere edino sprejmejo v svetišču, v zameno za grški ali egipčanski denar; tudi ženske, premalo oblečene, so prodajale same sebe; prostitucija je bil velik madež judovstva in grešnica, spreobrnjena oii Zveličarja, je imela številne tovarišice ponižanja, le male pa spametovainju. Srebrne trombe so zadonele iz višin in napolnile mesto s svojim glasom, ki je bil kot glas iz nebes in vabile k molitvam. »Slovesno bogoslužje se bo začelo. Požuri-mo se!< so izgovarjali številni romarji in jx»-spešili korake. »Te trombe?« vpraša Luka Pavla. »Sedaj je tretja ura. Danes jc predpražnik? Binkošti, v templju se opravlja slovesna daritev in trombe vabijo vernike.« »Ali pridemo tudi mi?« »Sedaj gremo k Jakobu. Jutri pnjdefe. Sa« mo Timotij. ki sem ga jaz ob rezal, ker je judovske matere, lahko vstopi na dvorišče vernikov in prisostvuje daritvi; drugi pa morajo ostali na dvorišču poganov: slišali bodo Jicijc, vonjali vonj kadila, ne liodo pa prisostvovali obredom,« odgovori Pavel. Luka je bil nezadovoljen. Hotel bi stopiti v svetišče, da bi videl kraj. kjer je angel Co« spodov naznanil Zahariju roistvo Predhodnikaj toda Nikanov ga je opozoril: »Ako se drzneš stopiti v tempelj neobvezen, I miš umorjen.« »Tudi sedaj, ko je Jeruzalem pod rimsko' oblast jo?« »I)a. Rimljani spoštujejo naše običaj©. Zdaj sn nad vrati, ki vodijo nn dvorišče izraelskih sinov, napisi v velikih črkah na bakrenih ploščah, ki groze s smrtjo neverniku, ki bi si drznil vstopiti. Prišli so v teisno ulico, pred hišo že davno zidano, ki je bila brez oken. »Tu smo,« pravi Nikanov in potrka. Vrata so se odprla in 6tarcc jim je velel vstopili. Jakob je čakal v dvorani, ki je služila za bogoslužje. Dvorana v prvem nadstropju je bila cb-scžna: visoka okna so se odpirala na dvorišče. V ozadju je bila zaprta onrilra; pred njo je bila lesena miza, okroy katere je bilo nekaj sedežev, mnogo stolov in klopi je bilo postavljenih tnko. da kdor jc sedel, jc gledal na mizo, zn katero i(. sedel Jakob obdan od starešin, ali od jeruzalemskih duhovnikov, ki so imeli skoraj vsi škofovsko čast, med katerimi je bil Sila Marko, Ahibon sin Gamaliela in nekaj drugih judovskih spreobrnjencev ter strogih privržencev Postave. Ko je vstopil Pavel s svojimi spremljevalci* so vsi vstali in Jakob je šel Apostolu naproti, Oba starca se objameta in gin jena pol jubita. Med njima ni bilo nesoglasja. Oba sta bila ljubitelja Gospoda, žel na pripeljati k njemil mnogo duš, razširiti kraljestvo in razliti slavo. Sredstva, ki sta jih uporabljala in pota, ki sta jih nastopala, so bila različna. Jakob je bit prepričan, da mora biti judovsko ljudstvo ponižano; Jakob jc zahteval kar najstrožje izpolnjevanje Postave od strani kristjanov lil mislil, da bo s tem uklonil trde judovske tilnike in da se bodo ti uklonili pod sladki jarem evangelija. medtem ko je Pavel videl v Postavi največjo oviro za razširjenje vere. Vsakdo je torej spoštoval obzire drugega in mu obetal naj- boljše uspehe. (^a(jalicpanle prihodniič.) ' KRATKE List »Oardista« piše: Edini cilj Slovaške je ostali zvesta sami sebi in pomagati Nemčiji, ki je dala Slovaški samostojnost. Invazija na franrnsko obalo hi pomenila za napadalca samomor, je izjavil neki -ameriški senator. .španska policija je prijela komunista Korela Rovija. ki je pomoril v španski vojni zlasti številne španske nacionaliste. Sovjeti zahtevajo nadzorstvo nad Dardanela-rai piše švedski list »Dagliht Allehanda«. Dobave angleškega' premoga so dosegle do sedaj najnižje stanje od izbruha vojne, jc izjavil tajnik angleške industrijske zveve. Visoko šolo za sorialne vede so odprli v tin-ski prestolnici v Helsinkih. Neodvisnost Filipinov so proglasili 14. oktobra v japonskem Tokiu. 55 in četrt milijona mark je prinesla za zimsko pomoč prva letošnja daritvena nedelja v Nemčiji. V francoskem Marseillen so svečano odprli protiboliševiško razstavo pod naslovom >Boljševizem proti Evropi«. Nad 10.000 otrok krade, pleni in živi v naj-liolj žalostnih razmerah v Kairu in Aleksandriji, pišeio egiptovski lisli. Konec izjemnega stanja na Danskem so razglasili 6. oktobra. Površina za pridobivanje sočirja v Nemčiji je bih letos dvakrat večja nego pred vojno (308 tisoč heklarov). Potopljen je bil grJki rušilec »Kraljica Olga«, Vi je bil v angleški službi. Umrl je španski kardinal Franc Vidal Barra-quer. nadškof tarragouski. Delnire družbe F.ilfelovega stolpa v Parim se cenijo sedaj 910 frankov, lela 1939 so padle pod 200 frankov. Znani nemški pesnik Otto Erler je umrl te dni v Drezdenu ravno ko se je vrnil iz gledališča, kjer so igrali njegovo zadnje delo »Krvni prjaleljc. Proti stikom i boljševiki so se izjavili dijaki vodilnih muslimanskih vseučilišč v Egiptu. Novo vlado in i njo obsedno stanje je dobila Kolumbija. » Sovjetska zveza je predložila egiptovski vladi zahtevo o prepustitvi več letalskih oporišč na egiptovskem ozemlju. Ahoštev za izdelovanje opeke, poskusno zidake, ki jih posušimo in žgemo v že pripravljenih pečeh. Ko ugotovimo skrčenje teh poskusnih zidakov, določimo pravilno velikost kalupa. SI. 3. Pločevinasti kalup (model) za izdelavo opek*. Opeko oblikujemo na primerno veiiki mizi (1.80 X 2.00 m), ki mora biti dovolj močna in dobro podprta. Priporočljivo je, da je cela gornja ploskev mize obita s pločevino. Pod mizno ploščo imejmo predal s peskom. Pesek mora biti po možnosti zelo droben in brez primesi apnenca. Za oblikovanje opeke po mokrem načinu moramo poleg tega imeti še posodo z vodo. Pri eni delovni mizi je za|ioslenih več delavcev, ki si porazdele delo takole: eden dovaža ilovico, drugi oblikuje opeko, tretji jo odnaša. Pa se ilovica ne sprime na stene kalup«, preprečimo na dva načina, kakor pač izdelujemo opeko: na suh ali moker način. Pri suhem načinu uporabljamo lesen ali pločevinast kalup z dnom, ki ga pred vsakokratno napolnitvijo z ilovico posujemo s peskom. Pri tem moramo paziti, da se v kotih ne prime preveč peska, ker v tem primeru opeka ne bo imela ostrih robov. Nalo odrežemo z nožem od obdelane ilovice na mizi nekoliko večjo kepo mase, kot je potrebna za zidak. To kepo vtaknemo v pesek, da se je prime na vseh straneh, izvzeinšl gornje. Nato keoo krepko vržemo t kalup, da ga dobro izpolni. Da se masa dobro porazdeli in uleže po kalupu, udarimo z njim parkrat po mizi, nato pa še na vogalih dobro zatlačimo, da dobi zidak ostrejše robove. Zato mora biti ilovica primerno mehka, da i dobro izpolni kalup Pri metanju ilovice v kalup ' je potrebna posebna spretnost, da vržemo z obema rokama pravilno vanj, Kepa ne sme namreč zadeti ob kalupove robove, ker bi se odgrnila in do-tično mesto ne bi bilo več posuto s peskom, zaradi česar bi se prijela stene kalupa. Zidaka bi potem ne mogii stresli s kalupa. Pteostanek ilovice, ki ne gre v kalup, odrežemo z deščico ali z žico, ki je napela preko loka. Ce odrezani preostanek ilovice denemo k pripravljeni ilovici na mizi, moramo paziti, da s peskom posuta stran ne pade na ilovico. V tem primeru je stična ploskev peska in ilovice prerahla1 iz tega narejena opeka lahko na dotičnem mesta poči. — Tak zidak po žganju ne da kovinskega zvenka. Izoblikovane zidake sproti nosijo pomočniki kar v kalupih na poseben prostor, tako imenovano sušilno polje, kjer se zidati sušijo. Ta polja, morajo biti ravna in posuta s peskom. Izurjen delavec postavi kalup pokonci, nato ga hitro povezn« in takoj dvigne, da zdrkne zidak iz njega. Zidafet imajo na ta način vse ploskve posute s peskom, ki jih varuje pred soncem in vetrom, da se prehitro ne osuše in ne razpokajo. Zidaki lede na prostem 4 do 5 dni. Med tem časom jih še obrnemo, da se tudi spodnja stran posuši. Pri mokrem načinu izdelovanja opeke kalup pred vsako uporabo pomočimo v vodo. Pri tem moramo paziti, da so notranje stene kalupa gladke in da se jih ne drži prisušena ilovica. Moker način oblikovanja je lioljši, ker ima opeka pri tej izdelavi ostrejše robove in bolj gladke ploskve. Na ta način oblikovane zidake sušimo na de« ščirah, da obdržijo lepo obliko in ostre robov«. Zato položimo na izoblikovan zidak v kaltrpu majhno deščico in vse skupaj obrnemo nuobe teT kalup dvignemo tn odstranimo. Ko kalup dvigamo, moramo paziti, da ga ne dvigamo poševno, kef v tem primeru zidak ne bi bil pravokoten. Zidak z deščico vred nesemo v sušilno lopo. Da se zidak z. deščico preveč ne sprime, jo posujemo s peskom. Na moker način oblikovani zidaki se ne smejo sušili na prostem, da se pri prehitrem sušenju robovi ne dvignejo in zvežijo. Sušenje opeke. Slika 4, 4a, nam kaže razporeditev preprost« poljske opekarne v tlorisu in v prerezu skozi sušilni prostor ali polje. V sredini naprave stoji polj« ska peč z obširnim skladiščnim prostorom ob straneh, spredaj in zadaj pa »o razporejeni kar n» prostem sušilni prostori, vmes pa sušilne lop«, ki naj imajo po možnosti lego v smer! od zahoda proti vzhodu. Na vsakih pet sušilnih polj prid« po ena delovna miza. D C : c 3 C poljska peč Das Iteiclu članek, kjer čitnmo tudi sledeče tehtne besede: »Vsekakor bomo storili vse, da nas bo ta velika žaloigra vojne, ki se z besno naglico bliža svoji odločitvi, našla na vseh področjih dorasle položaju. Nimamo niti namena, da bi klonili pod bremenom vojne, še manj pa, da bi se pod njim štrli. Borili se bomo in delali, dokler zmaga ne bo naša.« Nemške lokomotive in vagoni Kmalu po izbruhu sedanje vojne je začela Nemčija izdelovati lokomotive v skupinah.in so je zato izdelek silno dvignil, poleg tega so prihranili mnogo materiala in delovnega časa. l ako je bilo prihranjeno pri materialu 20?« železa, bakra in '>2% kositrn. Poleg tega so zmanjšali število tipov lokomotiv od 119 na 13 ter no-enostavili >(MK) lokomotivskih delov. Nove lokomotive so bolj odporne proti mrazu. V skupinah so začeli izdelovati tudi tovorne vagone, zlasti za prevoz premoga. Da se prihrani delo pri nakladanju in razkladanju, so začeli izdelovati premogovne vagone s po 24.5 in celo s bO ton nosilnosti. Ti vagoni imajo naprave za avtomatično nakladanje in razkladanje premoga in koksa. Skupno se je zvišnl izdelek lokomotiv samo od marca do junija letošnjega leta za približno 340 odstotkov. Poslednji iz rodo Krištofa Kolumba Poslednji neposredni potomec dona Cristo-lmla Colon y Aguilere, vojvoda de Verague, je bil ubit v španski državljanski vojni 17. septembra 19% v Madridu. Bil jc samski in je kot poslednji potomec zapustil oscin otrok svojega svaka (lopa HamonaCarvajala, markiza d'Aguila-fucrita, ki jc skupaj z njim pade) v tej vojni. Ti potomci so vložili prošnjo, da bi se njihovo ime, ki sestoji iz priimkov očeta in matere, tako spremenilo, da bi bilo v njem tudi slavno ime Kolumba. Oblast je prošnji ugodila in odslej se imenujejo z imenom: Colon y Carvajal. Trgatev v Bolgariji V Bolgariji je lelos trgatev dobra, lako v pogledu količine kakor kakovosti, ker svežega namiznega grozdja spričo prevoznih težav ni mogoče lahko izvažati, bodo prebitek konzervirali. Za stiskanje odbrano grozdie bodo v jiolni meri izkoristili, ker je uvoz potrebnih steklenic zagotovljen. Kmetijski minister je izdal podrobna navodila, da je treba čim večje količine grozdja posušiti za izdelovanje brezalkoholnih pijač in marmelad, da bodo krile potrebe prebivalstva v prehrani. Križem sveta Naj Ali ste ie naročili roman v slikah „IVANHOE" Mali oqla§nik Pristojbina za male oalate azbt< čani slovenski narod. Iz vseh govorov je šel samo en klic: »Narod naS umreti noče!« .....'I i"".................................... jrniiialiilP^ Nekronani kralj Med najbogatejšimi ljudmi na Laponskem ja bil bogati lastnik velikih čred severnih jelenov. Mož se je pisal Nila Olsen-Sari, in je daleč okoli slovel pod imenom M