Pottoina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70 %
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Letna naročnina, Italija	Lir 17.000
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177	Letna inozemstvo	» 25.000
PODUREDNISTVO:	Letna inozemstvo, USA dol.	30
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646	Poštno čekovni račun: štev	24/12410
		
L
m
Leto XXXIII. - Štev. 16 (1949)
Gorica - četrtek, 16. aprila 1981 - Trst
Posamezna številka Lir 400
NAŠE VELIKONOČNE DOLŽNOSTI
Giovanni Antonio Bazzi: Vstajenje (Siena, Palazzo pubblico)
1. Prva velikonočna dolžnost je verovanje v vstalega Zveličarja z vsemi posledicami za naše življenje. Križ ni zadnja postaja. Vsa naša vera je prazna, če On ne vstane od mrtvih v nas in za nas!
2. Zavestno si prizadevati, da ohranimo velikonočno razpoloženje tudi med letom. »Katoličan, ki je žalosten, je zares žalosten katoličan,« je dejal pred leti znani in priljubljeni nemški jezuitski pridigar p. Leppich. Ni imel prav?
3. Zanimati se za družbena dogajanja in aktivno posegati v politično življenje (ne le pri volitvah) je prav tako velikonočna dolžnost. Kristus nam je izročil ne le Cerkev, zaupal nam je človeka. (Prim. papeško okrožnico »Človekov odrešenik«), Človekove pravice so naše pravice in pravice drugih!
4. Zavestno ohranjati stike z drugače mislečimi. Gotovo je prijetno družiti se s tistimi, ki so istega mnenja; toda kimanje somišljenikov je zapeljivo. Kristjanovo mesto pa je tudi tam, kjer so osamljeni, ki se čutijo zapuščene od uradne Cerkve. V soočenju in dialogu naj se srečavamo z drugače mislečimi verniki in ne-verniki. Samo tako bomo preverili svojo vero.
5. Ne pozabimo na gostoljubnost! Toliko je že hiš, ki so vsakemu obiskovalcu zaprte. Njihovi stanovalci ne marajo deliti, ne, ker bi se bali, da bodo imeli premalo, temveč ker hočejo’stalno imeti več. Sprejeti domačina in tujca, prijatelja in ne-prijdtelja, »bogatina« in »berača« ter ga pogostiti, to ostane stalna velikonočna dolžnost.
Vse to želita za praznik Gospodovega vstajenja svojim naročnikom, bralcem, podpornikom, prijateljem, širiteljem našega lista in sploh vsem ljudem dobre volje
UREDNIŠTVO IN UPRAVA »KATOLIŠKEGA GLASA«
Če te ne vidim ...
<-e te ne vidim in te ne poznam in vidim tujca le... Njegov obraz ln,a zavrienca trpeč izraz,
0r>ioten stopa zapuščen in sam .. ■
Ne najdem misli, da bi vprašal: »Kam se opotekaš, sem te videl kje... ?
Saj vendar nekaj pravi mi srce, naj vsaj besedo ti sočutja dam ...
Premalo — dokler svetla luč srca ne razsvetli in on, ki je zastrt, Veronike bo dobre sveti prt ožarjajoč temo in mrak sveta.
N. K.
PO KRIZO K VSTAJENJU!
Kristusovo trpljenje, ki se konča s smrtjo na križu, je velika skrivnost. Da smo ljudje sposobni take hudobije, da najplemenitejšega človeka tako mučimo, to potrjuje zgodovina. Težje pa razumemo dejstvo, da je nebeški Oče predvidel in določil za svojega Sina tako smrt.
Podrobni študij turinskega prta nam odkriva mnoge podrobnosti o mučenju, ki mu je bil podvržen Jezus. Zelo skrivnosten je njegov smrtni boj na getsemanskem vrtu, kjer je tri ure molil, krvavi
pot potil ter iskal tolažbe pri u-trujenih apostolih. Še večja skrivnost je njegov vzklik na križu: »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil!«
Trpljenje gotovo ni greh, ker bi sicer ne bilo združljivo z dostojanstvom Kristusove božje osebe, pač pa je trpljenje posledica greha. Božja modrost je to posledico greha porabila kot pot iz suženjstva greha v svobodo otrok božjih. Bogu se je zdela izbrana pot odrešenja najprimernejša. Ljudem je bilo treba pokazati, kako
Milena Merlak VELIKONOČNE LUCI
Velika noč je spet prišla v vas in mesto, med zelena drevesa in na betonsko cesto; spet veselo zvoni od vseh koncev in strani: k vstajenju nas kličejo velikonočne luči.
Križi so odgrnjeni, raglje več ne ropotajo, v oknih, med rožami, sveče skrivnostno plamenijo, škrlatna bandera v vetru zmagoslavno plapolajo, v procesiji verniki vstalemu Jezusu sledijo.
Med življenjem in smrtjo danes ni zidov, popustil zadnji, smrtni je pokrov.
Jezus najsvetlejšo luč nam je prižgal, vsem besedo odrešenja, večnega življenja dal.
listali Kristus in sedanii slovenski človek
VOŠČILO GORIŠKEGA NADŠKOFA SLOVENSKIM VERNIKOM
Predragi bratje v Kristusu! Želim poslati vsem slovenskim vernikom naše škofije svoje najprisrčnejše voščilo k velikonočnim praznikom. To željo čutim tem bolj ne-Posredno in osebno odkar smo se v skoro vseh slovenskih župnijah srečali in zbližali. še bolje pa smo se spoznali v onem družinskem vzdušju, s katerim ste me sprejemali in obdajali. Skupno smo pregledali in izbrali pastoralne in socialne probleme posameznih skupnosti katere bomo z božjo pomočjo in našo zavzetostjo dosegli. Vse to nam vliva novega zaupanja v porast verskega življenja in soodgovornosti v posameznih skupnostih in novih bratskih odnosov v mešanih župnijah.
Moje velikonočno voščilo naj vas torej vzpodbudi v vasi vnenn, da bo tako praznovanje Kristusovega vstajenja v vseh srcih znamenje novega življenja v vzajemnosti in skupnem sodelovanju. Združeni v Kristusu, ki je naše upanje in mir, vas vse
b,agoslavljam
PETER COCOLIN, nadškof
Človek 20. stoletja je zelo ponosen na svoje uspehe na področju znanosti in tehnike. Znanost je odkrila in odkriva vedno nova spoznanja o naravi in človeku samem, tehnika pa ustvarja vedno boljše pogoje za življenje. Če gledamo na tako imenovani razviti svet, moramo res priznati, da se ljudem v materialnem oziru ni še nikoli tako dobro godilo. A ne samo posameznikom, temveč v glavnem vsem. Enim sicer bolj, drugim manj, vendar na splošno se ne moremo pritoževati. Koliko truda so človeku odvzeli samo razni stroji od pralnika za gospodinje do raznih kmetijskih, zidarskih in drugih strojev. Koliko dela bi bilo treba opravlajti na roko, ki ga sedaj opravljajo stroji! Bližati bi se morala »zlata doba«, ki so jo napovedovali že stari rimski pesniki. Aurea aetas! Doba, ki jo je za njimi napovedal Karl Manc.
DANAŠNJA RESNIČNOST
Toda to je videz, pročelje. Za tem pročeljem se skriva precej drugačna resničnost. Dovolj, da pogledamo v sodobno umetnost. Pravijo, da je umetnost odsvlt dobe, odraz človeške družbe v danem trenutku. če je to res, potem je današnja resničnost povsem drugačna. Vsa ustvarjalna umetnost je namreč danes prepolna pesimizma, nesrečnih obupanih ljudi, ki živijo brez cilja in brez smotra. Takšne ljudi vidiš v filmu, na gledaliških odrih, v poeziji in prozi, v upodabljajoči umetnosti in v moderni glasbi. Povsod črn pesimizem, brezizhodnost, nesmisel. Ker v nesmislu človek ne more živeti, išče smisel svojemu življenju v alkoholu, v spolnosti, mamilih, glušeči instrumentalni glasbi in kvečjemu še v športu. Gre za dejavnosti, ki puščajo človeka še bolj praznega in obupanega.
Ob svojem napredku Človek vedno bolj išče samega sebe, ali kot je Anton Trstenjak naslovil neko svojo knjigo: »Hoja za človekom«.
Slovenci nismo v tem nobena izjema, morda celo prednjačimo, če Je število samomorov znak praznote, obupa in pesimizma v ljudeh. Saj smo v tem oziru na vrhu svetovne lestvice. Vsaj v nečem imamo torej primat. Naša naprednost, naš visoki življenjski standard, naše srečno življenje je zato v bistvu le fasada, ki se za njo skriva nešteto življenjskih tragedij, ne-
moralnosti, obupa. Za vse to iščejo naši ljudje rešitve v alkoholu, seksualnem izživljanju, zabavah in morda še v delu zase in za svoj vedno višji življenjski standard. Postali smo izrazito potrošniška družba, brez višjih idealov. Če kdo ne verjame, naj vzame v roke sodobne slovenske romane, naj bere sodobne slovenske pesnike. Lahko si tudi ogleda redke slovenske filme in drame s sodobno tematiko. Ali je še kaj luči v sodobnem slovenskem človeku, ki sta ga prevzela marksizem in konsumizem?
DVA SLOVENSKA VIDCA
Med prvo svetovno vojno bi se bil slovenski človek tudi skoraj izgubil, vendar zaradi trpljenja in zaradi črnih izgledov vojne. Tedaj sta se oglasila dva slovenska vidca, Aleš Ušeničnik in Ivan Cankar. Prvi je napisal »Knjigo o življenju«, drugi »Podobe iz sanj«. Ušeničnik v svoji knjigi kaže na izhod iz moralne krize in duhovne stiske v vrnitvi h krščanstvu, h Kristusu. Ivan Cankar pa k zvestobi trem idealom: Mati, Domovina, Bog. Svojo zadnjo podobo iz sanj zaključuje takole: »V tistem hipu, ob tisti besedi sem se sladko zbudil iz dolge, strašne bolezni. Poleg mene, ob čaju, je sedela svetnica odrešenica; držala me je za roko in smehljala se je, kakor se mati smehlja otroku, ki je ozdravel. Ime ji je bilo: Življenje, Mladost, Ljubezen.«
Filozof in pisatelj sta se srečala v skupni ljubezni do slovenskega človeka in mu v črni uri leta 1917 nakazala smer in rešitev.
Danes smo na Aleša Ušeničnika pozabili, Ivana Cankarja pa popravljamo, ker hočemo, da bi povedal le to, kar sami želimo. In vendar mati pomeni življenje, domovina mladost, Bog pa ljubezen. Vse troje je združeno v Kristusu, ki je pot, resnica in življenje. Združeno je v Kristusu, ki je s svojim vstajenjem premagal smrt, da povede človeka v večno mladost in trajno ljubezen.
Toda je slovenski človek še pripravljen, da sprejme novico: Kristus, življenje naše, je vstal? Ali pa bo še naprej drvel v neizogiben moralni in narodni pogin, kamor so ga usmerili medvojni in povojni lažnivi preroki? Odgovor zavisi tudi od mene in tebe, od vsakega izmed nas.
K. H.
strahotna je teža greha, s katerimi od Adama do sodnega dne neprestano žalijo Boga, se oddaljujejo od svojega naj večjega dobrotnika in se ločujejo med seboj.
Odrešenje je najsilnejši dokaz neizmerne božje ljubezni do človeka. Po žrtvi take ljubezni se vsakemu človeku odpira pot povratka k Bogu, v njegovo življenjsko skupnost. Pred tako nedoumljivo skrivnostjo odrešenja, kakršno občudujemo zlasti na veliki petek, ko se udeležujemo češče-nja sv. križa, ostajamo nemi, brez besed.
Duhovniki v brevirju molijo na veliki petek: »Častimo Odrešenika človeškega rodu, ki je s svojo smrtjo uničil našo smrt in nam s svojim vstajenjem obnovil življenje.« Kristusova mučeniška smrt v spravo za grehe človeštva je samo ena stran velikonočne skrivnosti. Druga stran nakazuje vso pozitivno vsebino Kristusove veličastne žrtve: njegovo vstajenje s poveličanjem — ter neizmerno bogastvo, ki ga je prinesla njegova žrtev človeštvu.
Kristus je že v svojem javnem delovanju obujal mrtve, toda njegovo lastno vstajenje je čisto drugačnega reda. Ko je vstal iz groba, se ni vrnil v ta naš zemeljski način življenja, ki je vezano na naravne zakone, ampak je zaživel v poveličanju, v poduhovljenem nebeškem telesu, ki ni več podvrženo na zemlji vladajočim zakonitostim. To telo je sedaj v nebesih, pa tudi v naših tabernakljih in tako bo ostalo vso večnost. Takega sedaj gledajo svetniki in angeli v nebesih.
Naša vera v Gospodovo vstajenje temelji na pričevanju apostolov, katerim se je Jezus po vstajenju večkrat prikazal. Kot preprosti, naravni ljudje niso bili lahkoverni. Verjeli so šele, ko so ga večkrat videli, ko so z njim govorili, ga otipali, jedli in pili v njegovi družbi. Apostol Pavel se je sam osebno srečal z njim pred Damaskom in to srečanje je bilo tako silno, da je povzročilo njegovo spreobrnjenje.
Od prvega Adama prejemamo naravno življenje, ki se konča s smrtjo, od drugega Adama — Kristusa pa duhovno življenje, ki vključuje tudi vstajenje poveličanega telesa. »Naša domovina je v nebesih, od koder tudi pričakujemo Zveličarja, Gospoda Jezusa Kristusa, ki bo z močjo, s katero si more podvreči vse preobrazil naše borno telo, da bo podobno njegovemu poveličanemu telesu,« zagotavlja isti apostol.
Argentinski odgovor papežu
Argentinska vlada je Janezu Pavlu II. posredovala svoj odgovor na papežev posredovalni predlog za rešitev dolgotrajnega spora med Argentino in Čilom glede razmejitve v prelivu Beagle na jugu Ognjene zemlje. Kakšna je vsebina argentinskega dokumenta, se ne ve, ker je strogo zaupen in papežu osebno namenjen. Ve se le toliko, da je čilska vlada že v letošnjem januarju pozitivno odgovorila na papežev predlog, ki pa argentinske ni zadovoljil, ker se je sv. oče postavil v glavnem na čilsko stališče.
■
■	Janez Pavel II. je obrede cvetne nedelje opravil na trgu sv. Petra. V nagovoru po branju Kristusovega trpljenja po Mateju je razvil dve misli: najprej vzklika množica »Hozana Sinu Davidovemu«, nato pa »Križaj ga!« V tem oziru se človeštvo ni nič spremenilo in oba vzklika se še danes ponavljata.
SLOUEMSKI PROBLEMI
Pred novimi premiki?
Naše politično življenje je vezano na vrsto problemov, s katerimi se mora iz dneva v dan ubadati celotna italijanska družba. Gospodarske krize, terorizem, težavno evropsko spajanje devetih držav-čla-nic (kar bo še težje, ko se bosta Evropski gospodarski skupnosti pridružili Španija in Portugalska, poleg letos že uradno sprejete Grčije), stalna napetost Vzhod-Zahod s posebnim ozirom na poljske dogodke — to je samo nekaj izsekov iz vsakdanje politične in socialne stvarnosti. Sredi maja imamo spet novo množično izrekanje »za« ali »proti« nekaterim pekočim zadevam, ki tarejo sedanjo italijansko družbo. Z referendumom se bo treba odločati in tako z ljudskim glasovanjem osebno dati prispevek v sedanji družbeni in politični stvarnosti ter tako botrovati takim ali drugačnim rešitvam že tako zapletenih problemov.
Ce pa pogledamo na vso politično stvarnost še posebej z našega manjšinskega zornega kota, najdemo spet vrsto elementov, ki sestavljajo celovito stvarnost našega malega, a pomembnega zamejskega sveta. Skoraj ni tedna, ko bi tudi naš list ne poročal o srečanjih ali sestankih, zborovanjih ali zasedanjih z manjšinsko tematiko.
To je že samo po sebi dobro znamenje, saj kaže, da se nekaj vendarle premika. Ni pa še vse. Po eni strani je potrebno obveščanje javnosti o manjšinski problematiki v Italiji, po drugi po prav tako zastaviti na ustreznih forumih in na za to odgovornih organizmih in dejavnikih vse sile, da se vsa ta vprašanja tudi politično res približajo neki ureditvi.
Slovenske politične sile v zamejstvu, v prvi vrsti edina slovenska stranka, gredo v tej smeri. Zato tudi z veseljem beležimo vse pozitivne pobude Slovenske skupnosti v prizadevanju za dosego teh ciljev. Enako pa tudi vseh tistih, ki po svoje pripomorejo v tej smeri in dajejo lasten stvaren doprinos.
Posebno težo ima vse to v primeru, ko se same večinske politične sile spoprijemajo s to problematiko. Ko smo letos konec januarja poročali o zborovanju v Vidmu, ki ga je priredila Lega democra-tica o še nezaščitenih manjšinah v Italiji, smo tudi opozorili, da je morda s tem le prišlo do nečesa novega. V samem krščanskem in demokratičnem taboru (katerega izraz je omenjena zveza) je namreč dozorela med tem časom nova in vsekakor silno pomembna pobuda, da namreč tudi največja in obenem večinska stranka krščanskih demokratov, DC, izdela lastne smernice v tem smislu.
Ce je prej omenjeni videmski simpozij, bil izrazito načelne in teoretske narave, je pa vseeno veliko pomenil. Kmalu zatem je namreč Krščanska demokracija naše dežele zavzela svoje uradno stališče do tega. In to ne v smislu kake splošne programske listine o manjšinah, ampak dokument o zaščiti slovenske narodne manjšine v Italiji. Prav to pa ima za nas izreden pomen in zato ga bomo skušali osvetliti in analizirati.
KAJ PRAVI DOKUMENT KRŠČANSKE DEMOKRACIJE
Deželno vodstvo DC je torej predstavilo javnosti poseben dokument o problematiki slovenske narodne manjšine v deželi Furlaniji-Julijski Benečiji. V tem dokumentu je nakazalo glavne točke, po katerih naj se stranka ravna zlasti v zvezi z zakonsko zaščito slovenske manjšine. Tu tudi prvič izrecno daje nalogo svojim parlamentarnim predstavnikom, da pripravijo osnutek zaščitnega zakona.
Kaj nam nudi dokument večinske stranke? Vsekakor je to prvič, da se DC javno' in formalno obvezuje za izdelavo posebnega zaščitnega zakona za slovensko narodno manjšino. S tem je deželna Krščanska demokracija zavzela čisto novo stališče v odnosu do problema naše zaščite. Ni še sicer izdelala zakonskega osnutka, vendar je sam omenjeni dokument zelo pomemben.. Zato si ga tu v bistvenih potezah oglejmo.
Najprej priznava načelne točke in vlogo slovenske narodne skupnosti, ki s svojo prisotnostjo bogati celotno deželno stvarnost. S svojo vlogo slovenska manjšina prispeva k skupni kulturni in splošni obogatitvi naše dežele. Prav v tej svoji specifičnosti pa se ne sme obravnavati istočasno problem slovenske manjšine in ostalih etnično-jezikovnih skupnosti (pri čemer verjetno dokument misli na Furlane).
V	glavnem ima v nadaljevanju dokument DC nekaj točk, ob katerih bi se tu zaustavili. Tako govori o spoštovanju individualnih pravic posameznikov in vlogi družbenih sil ter krajevnih skupnosti in uprav. Te naj bi se po mnenju dokumenta DC
tudi izrazile. Šele nato naj bi prišlo do podelitve primerne zaščite, ki pa ne bi smela biti vsiljena, ampak bi morala biti plod svobodne odločitve posameznikov in prej omenjenih skupnosti. Iz tega sledi, da DC ne predvideva neke splošne in enake zaščite za celotno slovensko narodno skupnost, pač pa hoče neko razlikovno obliko iste. To še posebej poudarja teza, da naj stopnja zaščite odgovarja nekaki dozorelosti in tej sledeči osveščenosti. Jasno je, da ima pri tem v mislih Beneško Slovenijo (in sploh videmsko pokrajino). Tu bi seveda težko sprejeli podobna razlikovanja med Slovenci v posameznih pokrajinah in razne kategorije.
Dokument krščansko demokratske stranke pa vsebuje tudi več pozitivnih točk. Predvsem pravi, da »osvaja pričakovanje državljanov, ki pripadajo slovenski manjšini, da dosežejo, v skladu z duhom in določili italijanske ustave, bolj popolno zaščito, ki naj ustreza njihovim sedanjim potrebam«.
V	svoji listini nadalje poudarja DC nekako postopnost, po kateri naj bi se pri zaščitnih ukrepih ravnali.
KAJ LAHKO PRIČAKUJEMO?
Omenjeni dokument seveda še ni zakonski osnutek. Ko bo do tega prišlo, bomo gotovo lahko dali bolj stvarno oceno. Vsekakor pa iz njega že lahko izluščimo glavne in vodilne ideje zakonskega predloga. Jasno je, da se bo v marsičem razlikoval od nekaterih že predloženih. Naravno je tudi, da bo ta hočeš nočeš najbližji palači Chigi, saj sedi v njej kot predsednik vlade še vedno demokristjan. De-mokrščanska je tudi večina članov vlade...
Vsekakor pa in prav zato so vedno koristni in potrebni direktni stiki na vseh ravneh, da bo s konstruktivnim dialogom možno prispevati k temu, da bi bil bodoči zakonski osnutek čim stvarnejši in za nas čim boljši!
Spectator
SPLAV? — NE, HVALA!
Kako naj ocenimo prekinitev nosečnosti? Odgovor na to vprašanje zavisi od našega stališča do nerojenega človeškega življenja. Kot odgovor na to vprašanje naj citiram iz brošure, ki jo je izdaj »Institut fiir Friedensforschung der Deutschsprachi-gen Arbeitsgemeinschaft«. V tej brošuri je rečeno: »Življenje — osebno in človeško — se začenja s prvo delitvijo celic, kar je posledica oplojenega jajčeca.« To kažejo naravoslovne vede čisto jasno. Nobena vlada in noben teolog ne more mimo te ugotovitve. To pomeni, da ima splošna prepoved ubijanja tudi za nerojenega otroka veljavo.
Kljub temu pa je dovolj ljudi, ki menijo, da je splav v določenih primerih opravičljiv. Nekaj takih primerov naj tukaj omenim. Pri želji po splavu iz gospodarskih razlogov igra vedno večjo vlogo razširjena brezbrižnost nasproti otrokom. Ta brezbrižnost je lahko posledica napačno razumevane osamosvojitve žene in želje po visokem življenjskem standardu. Nastopi pa lahko tudi kakšen položaj, ko resne denarne težave nasprotujejo rojstvu novega otroka in so zato izgovor za splav. Tukaj se mi postavlja vprašanja, kaj bolj cenim, življenje brez denarnih težav ali pa nerojeno življenje?
Mnogi menijo, da je splav dovoljen, če zdravnik pove, da bo otrok skoraj gotovo duševno ali telesno pohabljen. Vendar ne uvidim, da bi smeli pohabljenega otroka pred rojstvom ubiti, ko ga pa potem ne smemo več; in kar je še važnejše, ali je življenje pohabljenega manj vredno kot življenje zdravega človeka? Kdor je kdaj videl ljudi po domovih za duševno in telesno pohabljene, bo vedel, da bi vsak od njih, pa če ima samo še iskro zavesti v sebi, odklonil smrt, čeprav bi bil na ta način lahko rešen bolečin.
Mislim, da ne smemo uničiti nerojenega življenja, četudi bi tako hoteli obvarovati otroka pred »nečloveškim življenjem«. Kaj pravi zakonodaja k temu problemu? Splav v prvih treh mesecih nosečnosti ni kazniv, čeprav je na drugi strani prepovedano uničevanje človeškega življenja. Mislim pa, da je med tem, kar je nravno prepovedano, in tem, kar je po civilnem zakonu kaznivo, le precejšnja razlika! Zal pa te razlike mnogi ljudje sploh ne vidijo in je ne upoštevajo. - Janez Petek
Duhovniški poklici v Vietnamu
Misijonar Andrej Majcen je dobil sveže novice iz Vietnama. Iz njegovega pisma je razbrati marsikaj iz sedanjega Vietnama. »Osvoboditelji« iz Sev. Vietnama so najprej uvedli »družinsko listo«, to je seznam vseh oseb, ki spadajo v družino. To velja tudi za redovnike. Tudi ti so morali sestaviti svojo redovno družinsko listo. Kdor je na listi, sme bivati v določenem kraju; koga drugega pa ne smejo sprejeti brez dovoljenja oblasti. Redovniki so pri tem prizadeti na ta način, da v družinsko listo ne smejo sprejeti novih bogoslovcev ali novincev, če tega prej ne dovoli oblast; ta pa seveda teda redno ne dovoli. Zato se dogaja, da so zelo številni duhovniški in redovniški kandidatje, ki pa ne smejo študirati v semeniščih, ker jih predstojniki
Usoda in krščanstvo
Izkustvo usode ni isto v dobah, ki so dojemljive za mite in v dobah racionalizma in sekularizacije, ni isto pri kmetovalcu in meščanu. Vendar je nekaj povsod enako: zavest, da obstoji neka skrajna sila, ki določa življenje in nad njim gospoduje, sama pa ni podvržena človeškemu vplivu in navsezadnje niti ni vezana na kriterije pravičnosti in dobrote. V njenem oklepu ima človek kvečjemu možnost, da je srečen, močan, zdrav, proti njej pa v resnici ne more ničesar. Ne samo zato, ker je v bistvu nezasegljiva, ampak zato, ker je onkraj vsega izkustvenega, metafizičnega in numinoznega, kar more človek odkriti.
Usoda je brezimna, absolutno brezimna, človek je na milost in nemilost v njeni moči in ta moč ne pozna niti modrosti, niti spoštovanja, niti dobrote. V jedru je to hladna, brezbrižna sila, ki nenehno ogroža človeka.
Take usode pa v krščanstvu ni. Takoj ko krščanska vera prevlada v človekovem živ-
ljenju, se izkustvo usode spremeni. Če hočemo razumeti, kako je to mogoče, moramo iti k samemu izvoru krščanstva, k Jezusu Kristusu. Skratka, to kar se dogaja v Jezusovem življenju in izkustvo o tem dogajanju (npr. trpljenje in agonija velikega petka) ni »usoda«, ampak božja previdnost.
S svojim življenjem je Jezus postavil temelje novemu načinu bivanja. Vsak človek se lahko vključi vanj in ga živi po milosti. Osnovna stališča tega novega bivanja pa so vera, upanje in ljubezen.
Tako se vera v usodo izkaže kot nekaj ponižujočega za človeka, človek vidi v njej nekaj vzvišenega, skrivnostno srhljivega, v resnici pa je to nečastna, neodgovorna sila, ki je nič ne opravičuje. V jedru usode je nič. Kdor je to spoznal, ve kaj pomeni odrešenje.
(Iz predavanja Franceta Rodeta na malem teološkem tečaju v Gorici).
Zaključek revije »Primorska poje“
»Prav tu v Trbižu smo se zbrali, v tem kraju, kjer koroški rojak stisne roko Gorenjcu in Primorcu, tu, kjer se srečujejo tri kulture slovanskih, germanskih in romanskih narodov,« je dejal na začetku svojega govora Salvatore Venosi na nedeljski reviji »Primorska poje«, ki je bila prvič v Kanalski dolini. S tem koncertom se je tudi zaključila letošnja vrsta koncertov, na katerem so nastopali zbori iz domovine in zamejstva ter med njimi mnogi, ki so člani goriške Zveze slovenske katoliške prosvete.
Prof. Salvatore Venosi, ki se že dolga leta ob ukvanskem župniku Mariu Gariu-pu in drugih bori na tem koščku slovenske zemlje za najbolj elementarne pravice svojih rojakov in je torej med tistimi, ki so duša narodnemu preporodu Kanalske doline (med drugim je tudi član deželnega tajništva Slovenske skupnosti) je nadaljeval: »Nismo še pozabili na lepe trenutke, ki smo jih pred mesecem doživeli na podobnem pevskem srečanju "Koroška poje” v Domu glasbe v Celovcu, ko imamo spet na tem košču koroške zemlje prav tako pomembno pevsko prireditev.«
Venosi se je v nadaljevanju spomnil zaslužnih mož, ki so v tej dolini ohranjevali naš jezik z velikimi žrtvami. Navedel je zdravnika dr. Alojzija Dolharja, nadškofa
dr. Sedeja, Lojzeta Bratuža, prof. Mirka Fileja, župnike Kuharcka, Cesarnija, Staniča, Matevžiča, Monkarja, Viktorja Kosa, Rafka Premrla in Jožefa Simiča. Zaključil pa je s stavkom, ki ga je na koroški reviji jzrazil avstrijski državni predsednik Kirch-schlager: »Koroška naj vedno poje!« Prav tako je dejal Venosi, naj velja za nas geslo: »Primorska naj vedno poje!«
Zbori, ki so v Trbižu nastopali, med njimi naj omenimo ukvanskega in števerjan-skega SKPD »F. B. Sedej«, so primerno počastili slovensko pesem v svesti si velikega pomena, ki ga je imel koncert v tem kraju.
Med gosti smo našteli vrsto uglednih kulturnih osebnosti in predstavnikov upravnega in političnega življenja. Tako je bil prisoten predsednik deželnega sveta Colli, trbiški podžupan Jožef Kravina, števerjan-ski župan Stanislav Klanjšček, predstavnik SZDL iz Ljubljane Danilo Turk, tajnik SSk Marjan Terpin, predsednik SKGZ Race, predsednik PEN kluba Bogdan Pogačnik in še mnogi drugi.
Lahko rečemo, da je uspeh tega koncerta v Kanalski dolini v prvi vrsti sad dolgoletnih naporov in žrtev prav takih ljudi kot sta neustrašena pobudnika Venosi in župnik Gariup, katerim gre vsa naša solidarnost in priznanje.
ne smejo sprejeti v redovno družinsko listo. Vlada pa izda dovoljenje samo takšnim, ki so že preizkušeni na delu za obnovo države. »Pri nas v Vietnamu ni vprašanja poklicev, ker jih morda ni; imamo jih na koše, a ne morejo biti vpisani na družinsko redovniško listo nobene naše skupine,« pišejo iz Vietnama.
Druga težava je, da bogoslovci, ki so dokončali bogoslovje, ne smejo biti posvečeni. In vendar so duhovniki nujno potrebni. Dogaja se, da so salezijanske redovne skupine sestavljene iz samih laikov, ker novih duhovnikov ne smejo posvetiti. Kljub temu, kjer je mogoče, teologi študirajo bogoslovje vedno v upanju, da »vremena se bodo zjasnila«.
Tretja težava je potovanje iz kraja v kraj. Kdor hoče iz kraja svojega bivališča drugam, mora narediti prošnjo in navesti razloge, zakaj hoče potovati (bolezen, smrt ali kaj drugega). Dovoljenja pa ni lahko dobiti. Kdor bi hotel v salezijanski ali kak drug verski zavod zunaj domačega kraja, dovoljenja sploh ne dobi.
Vidi se, kako v Vietnamu kopirajo sovjetske sisteme, le da jih še bolj zaostrujejo. Komunistični režimi ne preganjajo nikogar, vsi so svobodni, le z zakoni svobodo tako omejujejo, da je državljan kot v mišnici.
Vietnamski škofje so bili jeseni lanskega leta na obisku »ad limina« v Rimu. Gotovo so dobili kaka posebna navodila za izredne razmere, v katerih sedaj živi Cerkev v Vietnamu. Verniki in duhovniki se kljub vsemu še kar dobro držijo. Marsikdo je na prevzgoji v zaporu. Tako npr. Dominik Uven. Zaradi spovedne molčečnosti je bil v strogem zaporu. Sedaj so ga izpustili in je v hišnem priporu pri škofu Lami. G. Fabijan, ki mi je pripravil lepo slavje za mojo 25-letnico v Vietnamu, je znova zaprt in zavod v Tu Duku podržavljen. Z njim sta zaprta še dva druga salezijanca.
Iz tujine skušajo pomagati, kar je mogoče. Najbližji je Hongkong. Od tam je mogoče pošiljati pakete z raznim blagom. Tekstil pa mora biti bolj enotne barve, ker so kričeče prepovedane.
Tako torej izgleda opevana svoboda v Južnem Vietnamu in blagostanje, ki so ga tja prinesli osvoboditelji s severa tudi s pomočjo italijanskih komunistov in sopotnikov.
KRATKE NOVICE
■ Do silnega opustošenja je prišlo v južnem predelu Londona Brixtonu, kjer je 30 % prebivalcev nebelcev, v veliki večini z Antilskih otokov v Karibskem morju. Temnopolti manifestanti, katerim pa so se pridružili nekateri belci, so zažgali, razdejali in oplenili nad sto trgovin. Pri tem je bilo ranjenih kar 149 policistov, od teh 24 zelo težko in komaj 40 razgrajačev, kar dokazuje, da so imeli nasilneži vso pobudo v rokah. Policija je aretirala 199 udeležencev manifestacij. Zanimivo je, da so nekateri politiki iz laburističnih vrst vso krivdo vrgli na policijo, češ da se ne bi smela toliko kazati v tem predmestju, kjer se čutijo prebivalci izkoriščani in zapostavljeni.
■ Severnoameriški predsednik Reagan, ki je 30. marca postal žrtev atentatorja ter bil pri tem ranjen v pljuča, je mogel v soboto 11. aprila zapustiti bolnišnico in se vrniti v svoje predsedniško stanovanje v Beli hiši.
nm m tem
Nov ameriški prodor v vesolje
V	nedeljo 12. aprila so na rtu Cafiaveral na Floridi (ZDA) izstrelili v vesolje trajekt »Columbio«, ki sta ga vodila John Young in Robert Crippen. Vesoljca sta zemljo obkrožila 36 krat, polet pa je trajal 54 ur. Na zemljo sta se vrnila v torek 14. aprila zvečer, ko sta srečno pristala na posušenem slanem jezeru v Kaliforniji.
■ Na povratku s svojega potovanja po Bližnjem vzhodu se je severnoameriški državni tajnik Haig ustavil na rimskem letališču, kjer se je sestal z italijanskim zunanjim ministrom Colombom. Haig je nato obiskal še štiri druge zahodnoevropske prestolnice: Madrid, London, Pariz in Bonn.
■ Kljub udarcem, ki jih varnostne sile zadajajo raznim vodom rdečih brigad, te ne odjenjajo s svojim nasiljem. Tako so rdeči teroristi pretekli teden v Rimu ustrelili 28-letnega Rafaela Cinottija, ki je bil jetniški paznik v rimskem zaporu Rebib-bia. Do drugega zahrbtnega umora je prišlo v Neaplju. Tam so neznanci umorili 56-letnega Alfreda Mundo, ki je bil po poklicu odvetnik, politično pa je pripadal I)C in bil njen pokrajinski svetovalec.
■ V jetnišnici v Novari je prišlo do krutega umora. Dva jetnika, Mario Tuti in Pierluigi Concutelli, oba morilca in zato obsojena na dosmrtno ječo, sta zadavila Ermanna Buzzija, ki naj bi bil zakrivil leta 1974 pokol na trgu Loggia v Brescii in bil zato tudi obsojen na dosmrtno ječo. Buzzi je venomer trdil, da ni kriv in je vložil priziv zoper razsodbo. Jeseni naj bi se pričel prizivni proces in zdi se, da je bil Buzzi pripravljen razkriti do sedaj neznane stvari. Morda je zato moral umreti. Njegova morilca s tem nista imela kaj izgubiti. Na umore sta tudi že navajena. Tuti je premišljeno ubil dva policista, Concutelli pa rimskega sodnika Occorsia, ker je podpisal nalog o razpustitvi desničarske prevratniške organizacije »Ordine nuovo«.
■ Hudo nevoljo je v jugoslovanskih partijskih krogih povzročilo pisanje albanskega lista »Zeri i populit«, ki izhaja v Tirani. List namreč piše, da je Kosovo avtonomno pod srbskim skrbništvom in da je zato prav, če je albansko prebivalstvo Kosova šlo na ulice in zahtevalo položaj republike. Danes je albansko prebivalstvo v Jugoslaviji razdeljeno na tri republike (Srbija, Crna gora in Makedonija) in izpostavljeno srbski policiji, ki »pretepa, zapira in muči cvet albanskega ljudstva. Sedaj se uporabljajo oklopna vozila, da se zaduši glas Albancev v Jugoslaviji in se jih prisili k pokorščini«. List tudi obsoja ustvarjanje neke muslimanske nacije po jugoslovanskih republikah, zato da izgine albansko ime. In končuje z besedami albanskega vodje Enverja Hoxhe: »Ne dražite Albancev! Kadar se Albanec razjezi, zagorijo celo kamni.«
■ Na štiridnevni obisk v afriško državo Zambijo je prišel predsednik predsedstva SFR Jugoslavije Cvijetin Mijatovič. Z njim je tudi zunanji minister Josip Vrhovec. V Zambiji se je Mijatovič sestal s predsednikom države dr. Kaundo. Iz Zambije je Mijatovič odpotoval v Tanzanijo.
■ V rekordnem času 6 dni je Belgija dobila novo vlado, ki ji načeluje član flamske krščanskosocialne stranke Mark Eyskens. V vladi so še socialisti, prednost v vladnem programu pa bodo imeli gospodarski ukrepi.
■ Vsa svetovna javnost je z veliko zaskrbljenostjo pričakovala govor sovjetskega voditelja Brežnjeva na 16. kongresu češkoslovaške partije v Pragi. Proti pričakovanju pa je bil Brežnjev, vsaj kar se Poljske tiče, zelo spravljiv. Izjavil je, da zaupa v sposobnosti poljskega vodstva, da »se samo postavi po robu sovražnikom socializma«. Obenem so se končno zaključile vojaške vaje štirih držav Varšavskega pakta, ki so se začele 17. marca in bi morale trajati le teden dni, a so jih nato ponovno podaljšali, kar je povzročalo bojazen, da se pripravlja zasedba Poljske. Zaradi Brežnjevega spravljivega govora in končanih manevrov je mednarodna napetost ob Poljski hitro popustila.
■ Po partijskem kongresu v Pragi je tudi stranka delavske enotnosti (beri komunistična partija) oklicala v Vzhodnem Berlinu svoj 10. kongres. Sovjetsko zvezo je zastopal ideolog Suslov, ki je v pozdravnem govoru dejal, da »se je nevarnost vojne povečala, za kar imajo krivdo kitajski hegemonisti, ki so tesno povezani z ameriškimi imperialisti. Pa tudi v Zah. Nemčiji je nacistični bacil še živ.« Navzoče zborovalce je pozdravil tudi predstavnik poljske partije Barcikovski, ki je obljubil, da »se bodo poljski komunisti sami izmotali iz sedanjih težav«.
Ob škofovih vizitacijah v sloveoskih žopnijah
Goriški nadškof u Nabrežini
Nadškof Cocolin s slovenskimi šolskimi otroki ob pastirskem obisku v Nabrežini
Milena Merlak
NA VELIKO SOBOTO
Blago se pomladni veter poigrava z zavesami, trobenticami in belimi zvončki in čez ozelenele ograje in grede razcvetele lahno poletavajo prvi rumeni citrončki.
V cerkvah oltarji po prvih cvetlicah dišijo, duhovniki nad pogrnjenimi jedmi dvigajo roke in iskre blagoslovljenega ognja v zraku žarijo, ko prvi pobegli zvonovi se vrnejo in zazvone.
Kar naenkrat vstali Jezus grob smrtne groze odpre in zvonovi veselo zvonijo in zvonijo . ..
Za bandero zmage velikonočna procesija gre in gre in spevi odrešenega človeštva donijo in donijo:
»Kristus Kralj je vstal iz groba, premagana je smrt, trohnoba!
ALELUJA, ALELUJA, ALELUJA ...«
Pismo z Madagaskarja
Obsežna nabrežinska župnija z dvojezičnim prebivalstvom je doživljala od ponedeljka 30. marca do nedelje 5. aprila raznovrstna srečanja s svojim goriškim nadškofom. V glavnem je vse potekalo v redu in °b zanimanju za dušnopastirske zadeve, čeprav je bila tudi kapljica pelina podcenjevanje pri enih in drugih. Priprava je slonela na pridigah, razgovorih, pismih, vprašalnih polah, molitvah in 600 programih, razposlanih po hišah. A poglejmo kratko po vrsti.
V ponedeljek 30. marca je skoraj 150 osnovnošolskih otrok sprejelo nadškofa v telovadnici, kjer so izmenoma v obeh jezikih deklamirali, peli, rajali in darovali ter se razgovorili s svojim nadpastirjem, Prav tako tudi učno osebje. Podobno je bilo v dvojezičnem vrtcu, le da je manjkalo precej otrok zaradi bolezni.
V sanatoriju je nato okrog 180 bolnikov bilo deležnih škofovega nasmeha, tolažbe, blagoslova z zaključnim dvojezičnim voščilom: Vse najboljše in vesele velikonočne Praznike! Pomembno je bilo tudi srečanje z vodstvom zavoda ter z zdravniki. Tudi psihiatrični center je bil deležen zanimanja in srečanja z zdravniškim osebjem, zlasti še ob skromni zakuski.
Opoldne je 50 fantov hotelirske šole v hotelu Europa na morskem obrežju pazljivo poslušalo nasvete glede njihove svobode in odgovornosti v- letih dorascanja in udejstvovanja. Škoda, da je dež motil prijetno doživetje ob naši obali.
V popoldanskih urah je g. nadškof v teku treh dni obiskal po hišah nad 40 bol-
1 nikov, kar je dalo dušnopastirskemu obisku svojstven pečat, trpečim pa božji blagoslov in tolažbo.
V torek 31. marca je nadškof obiskal kamnolome Pizzul, Mosetti, Gorlato, Radovič, Cava Romana, Zandomeni. Povsod je
1	Pozorno prisluhnil težavam, pa tudi delil
i	veselje kamnosekov v kraljestvu marmorja.
1 Ob 11. uri je bilo srečanje s srednješolci: med italijanskimi je pozorno sledil pretresljivim Zeffirellijevim slikam o Kristu-' sovem trpljenju, katere je spremljala razlaga recitatorjev in glasba v režiji prof. l	Vodopivca. Slovenska mladina pa je nav-
(	dušeno zapela nekaj pesmi, recitirala se-
.	stavke s socialno tematiko ter mu poklo-
nila «Jadro», rože in kraško hišo na pa-i	Pirju. Na obeh šolah je posvetil precej
časa za razgovor s šolskim vodstvom in Profesorskim zborom.
V četrtek 2. aprila je zapel s skavtinjami in se nasmejal skavtskim smesnicam, obenem pa poudaril važnost skavstke organizacije za današnjo mladino.
Zvečer je pri srečanju z italijansko mladino spoznal njene težave, pa tudi mladin-’	ski zbor, ki redno poje vsako nedeljo pri
maši; prav tako se je zanimal za krožek »Tretji svet« in svetoval redna srečanja za proučitev mladinskih vprašanj. Tudi sam je zapel z mladino ob spremljavi na kitaro.
Pri srečanju s slovensko mladino je predstavnica izrekla dobrodošlico, pa tudi predstavila delo Mladinske skupine, ki naj bi se redno izobraževala in oblikovala ter tako reševala svojo problematiko. Škof je tudi poudaril, da vsa raznolika mladinska udejstvovanja v resnici potrebujejo versko-moralnega jedra in aktivnosti za gotovo bodočnost.
V poznih urah se je končala dvojezična konferenca župnijskega sveta, ki naj bo po besedah g. škofa znamenje Kristusove Cerkve in ljubezni. Šest zastopnikov od vsakega župnijskega sveta je nadaljevalo razgovor o važnih problemih: mladina, primeren prostor v kamnolomih, popravilo župnijske dvoranice, družinska problematika, katehizacija, liturgija... Voščil je plodno delo obeh skupin, ki naj se občasno skupaj pomenita o važnih problemih. Gregor Pertot ga je prosil, naj bi se še vrnil
Z obsežnimi policijskimi akcijami v različnih delih dežele poskušajo že nekaj časa češkoslovaške oblasti izslediti tako imenovano katoliško »skrivno Cerkev« v Češkoslovaški. Režim prišteva k »podtalni Cerkvi« ne le na skrivaj posvečene oziroma
za podrobno preučitev važnih problemov.
Veliko je za škofa pomenilo skupno srečanje v cerkvi: za Slovence v ponedeljek, za Italijane v torek. Glavna misel: kakor so prvi kristjani vztrajali v skupnem poslušanju božje besede, v evharističnem bogoslužju in v dejavni bratski ljubezni, tako naj danes delujejo naša cerkvena občestva. Pri razgovoru je prišlo do problema duhovnikov in duhovniških poklicev, o ljubezni, o težavah pri udeležbi nedeljske maše, o poživitvi mladinskega delovanja, o petju. Nekaj te problematike je g. škof spoznal tudi pri spovedovanju in ob privatnih razgovorih.
Na škofovo pobudo se je izvršilo tudi srečanje z županom in občinsko upravo z župniki nabrežinske občine. Bilo je v prostorih občine, ki je trenutno v popravilu, župan je dvojezično predstavil občinsko delovanje v soglasju in spoštovanju obstoječega reda ter podaril škofu lep knjižni dar. Škofov odgovor je to misel dopolnil, jo obogatil z verskim tonom in izrazil željo po vsestranskem napredku.
G. nadškof je obiskal tudi orožniško in železniško postajo, onečaščeno kapelico, obrtniško delavnico in razstavišče »Bor« z obnovljenimi in novimi skrinjami ter izrednimi skulpturami, pa tudi dva naša ribiča: Ivana Gruden in Zdravka Caharija.
Ob dušnopastirskem obisku je bila posebna priložnost za velikonočno spoved in v soboto zvečer enkratna dvojezična liturgična pobožnost s poslušanjem božje besede, petjem, obhajilom ter s premišljevanjem 134. psalma ob zvokih renesančne flavte, na katero je igral prof. Miloš Pahor.
Nato je g. škof blagoslovil nov lesen križ (delo hrvaškega rezbarja) in ga ob veliki udeležbi občanov s svečami prenesel v obnovljeno starodavno kapelico pri Skončevih, kjer je zaključil z besedami: »Naj Kristus vodi in varuje vse naše farane!« Ta svojstveni večer smo zaključili s pesmijo »Kraljevo znam’nje«.
Pri nedeljskih mašah je še enkrat priporočil živo udejstvovanje na verskem, vzgojnem, karitativnem in socialnem področju skupno z župnijskim svetom. Srečal se je še z zbori obeh narodnosti in blagoslovil darove strežnikom.
Očividno utrujen, pa tudi zadovoljen je odšel v Furlanijo, kjer ga je isti dan čakalo birmovanje in zaključek sv. misijona.
ovirane duhovnike in škofe kot tudi »skrivne samostane« in »tajne tiskarne«, temveč tudi podtalne katoliške organizacije in duhovna gibanja kot tudi vse duhovnike in vernike, ki se pregrešijo z ilegalnimi cerkvenimi dejavnostmi (te segajo od bibličnih krožkov do duhovnih vaj). Ta skrivna Cerkev povzroča režimu vedno večje skrbi, ker se vedno pogosteje cele skupine kristjanov, v veliki meri ravno iz mlajše generacije, odtegujejo državnemu nadzorovanju cerkvenega življenja, še zlasti pa ne marajo več sprejemati njegovega omejevanja na kult.
Škof iz Toursa je šel na faro
S 75 leti je preteklega septembra odstopil škof v Toursu Louis Ferrand. Že tri mesece deluje ta škof v Vesdunu, župniji s 750 verniki, škof je dejal, da to odgovarja njegovi želji po neposrednem stiku z ljudmi.
Drug primer škofa, ki je postal podeželski župnik, je Joel Bellac, bivši škof v Perpignanu. V dobrem spominu je tudi primer kardinala Legerja, prej nadškofa v Montrealu v Kanadi, ki je po svojem odstopu od škofovske službe bil veliko let v Afriki v službi gobavcev.
V	naslednjih vrsticah vam bom na kratko povedal, kako se imamo in kaj delamo: od oktobra lani je pri nas v Ranome-ni Klemen Štolcar, ki je končal tečaj mal-gaščine in se že privaja v »naše« okolje.
V	resnici sem ga zelo vesel. Je podjeten fant. Tako bova, upam, s skupnimi močmi lahko naredila kaj več.
Pravijo, da nam bo trda predla. Veste, kar težko si predstavljamo deževno dobo brez. dežja. Letos je temu tako. Skoraj cel januar je bil povsem suh. Zato je imelo sonce še posebno moč. Ta suša in vročina je škodila predvsem rižu, ki je šel tiste dni v klasje. Sedaj bo treba čakati spet več mesecev do ponovne žetve. In do takrat? Kako se bodo prebijali skozi življenje ti naši ljudje, ki jim je riž osnovna hrana? Več jim pomeni kot nam kruh.
Ko smo bili v dneh 12.-17. fegruarja na obisku nekaterih bolj oddaljenih misijonskih postojank, sem bil večkrat kar ob apetit, ko sem premišljeval njihovo brezupno stanje. Kaj ukreniti? Kje dobiti toliko riža, da bi ga imeli dovolj vsi ti ljudje? Poskušali bomo posredovati pri oblasteh, da priskočijo na pomoč najbolj prizadetim. Poleg vsega tega pa je iz dneva v dan vse večja draginja. In trgovina na črno se bohoti, da je joj.
Naj vam samo kot primer povem, da košček mila, ki stane 700 lir, prodajajo 5 krat dražje. Nasprotno pa stvari, ki bi jih imeli ljudje za prodajo, nimajo nobene cene. Posledica tega je vedno večja podhranjenost ljudi, posebno pri otrocih. Tako jih »nese« vsak najmanjši prehlad ali bolezen. Sestra Marija Pavlišič ima polne roke dela. Toda večkrat ji zmanjka potrebnih zdravil. V državnem dispanzerju, ki je tudi v Ranomeni, pa je še slabše: še manj zdravil; če se dobijo, pa so zelo draga.
Vse te razmere prispevajo k razpoloženju pri našem pastoralnem delu. Malgaški pregovor pravi: »Ko je človek lačen, tudi za kaj duhovnega ni sprejemljiv.« Res, lačnemu človeku je težko govoriti o evangeljskih zahtevah. Najbolj prav bi bilo, ko bi vsi ljudje imeli tisto potrebno za življenje in nihče nobenega nepotrebnega bogastva. Dejansko pa so velike razlike. Vse to nas kristjane sili, da premislimo, kako dejansko uresničujemo zapoved ljubezni do bližnjega.
Še ena Jezusova beseda mi pride večkrat na misel: »človek ne živi samo od kruha, ampak od vsake besede, ki prihaja iz božjih ust.« Človek ni srečen že s tem, da ima poln trebuh. To najbolj potrjujejo nesrečni bogataši ob obloženih mizah. Mislim, da kar radi verjamemo to, in da nasiti človeka tudi prijateljska, dobra beseda. Veliko problemov bi splahnelo samo po-sebi.
Priznati moramo, da mi, ki smo kristjani že več kot tisoč let, ne živimo dovolj iz. prepričanja. Zato lahko razumemo, da je težko zahtevati ne vem kakšnih žrtev od naših kristjanov, ki so to pot nastopili šele pred kratkim.
Kljub vsemu temu je tudi tem ljudem namenjen evangelij. In- edino evangelij je zmožen prenoviti odnose med ljudmi. Edino evangelij bo mogel prekvasiti vse plati življenja teh ljudi: njihove običaje in njihovo miselnost. Za takšno prenovo pa je potrebno več rodov in dovolj pravih oznanjevalcev. Pa je že tako, da Bog uporablja nas nevredne hlapce za svoje poslanstvo.
Kar strah me je, ko grem pred ljudi, katerim bi moral spregovoriti v Jezusovem imenu — s prepričanjem in življenjem. Na žalost moram priznati, da je moje obnašanje pogosto premalo v skladu s tistim, kar govorim. Kljub mojim nezvestobam moram občudovati božje usmiljenje, da me je poklicalo v to službo. Da bi bil moj nastop pred ljudmi vedno bolj iskren in pristen, se vam toplo priporočam v moli-
tev. Ker le tako, če bom znal biti bolj velikodušen do drugih in če bo moje govorjenje vedno bolj v skladu s tistim, kar govorim, smem upati, da bo božja beseda padla na rodovitna tla.
V	razmerah, ki sem vam jih nakazal, skušamo nadaljevati naše delo. Tako smo imeli v sredini januarja tridnevno srečanje predsednikov tkim. župnijskih skupnosti in katehistov našega (slovenskega) področja. Zbralo se jih je okrog 60. Tudi naš škof je bil med nami. Najprej smo pregledali, kako smo uresničili sklepe minulega leta: v čem je bil napredek in kaj vse smo pustili še za naprej. Med navzočimi je bilo čutiti prav prijetno vzdušje.
Za letošnje leto smo skupaj z delegati pripravili spet nov program sklepov, ki jih bomo skušali počasi vpeljati v življenje. In tile so:
1. Očetje - poglavarji družin se morajo vedno bolj zavedati, da je predvsem od njih odvisno ali bo družina živela res kr-šča)isko. Tisti, ki še niso krščansko poročeni, naj se na ta zakramet dobro pripravijo.
2. Potrebno je, da kristjani nastopajo bolj odgovorno, brez strahu, kar zadeva Cerkev: odgovornost za pripravo na krst in ostale zakramente; starši so prvi vzgojitelji otrok v veri, zato je potrebna poglobitev v veri in pomoč katehistom. Tako imenovana »cerkvena zemlja« (navadno ni velika in so jo darovali ljudje) naj jim pomaga za materialno podlago, da ne bodo odvisni vedno od drugih. Pred pogani naj se ne sramujejo pokazati, da so kristjani.
3. Počasi je treba prekvasiti z evangelijem celotno socialno življenje v vaških skupnostih. Potrebno je poznanje evangelija. Zalo naj bi imela to knjigo vsaka družina. Krščanske vrednote kot so ljubezen do bližnjega, medsebojna ljubezen, odpoved samemu sebi in pravičnost — vpeljati v življenje.
To so torej sklepi. Veliko jih je in zahtevni so. Seveda jih bo treba podrobneje kristjanom razložiti in potem skupaj z njimi iskati sredstva in načine, kako jih uresničiti, da ne bo ostalo vse le na papirju•	Rok Gajšek CM
Tudi dobrodelnost mora biti partijska
Po več kot desetletnem delovanju mednarodne akcije »Gladno dijete« (Lačni otrok), ki jo je vodil ing. Vladimir Pale-ček iz Zagreba in je bila ustanovljena zlasti za zbiranje pomoči lačnim otrokom držav Afrike in Azije, so jugoslovanske oblasti prepovedale nadaljnje delovanje te ustanove, njenega pobudnika Palečeka pa postavile pod preiskavo, češ da je varal javnost in zlorabljal poslani denar.
V	odboru »Gladno dijete« so bili takoj od začetka tudi predstavniki katoliške Cerkve kot npr. pokojni ljubljanski nadškof dr. Jožef Pogačnik in splitski nadškof dr. Frane Franic. Sam ing. Paleček je nastanek tega dobrodelnega fonda takole označil: »Želeli smo ustanoviti dobrodelno organizacijo, ki ne bi bila pod nadzorstvom političnih sil niti republiških vlad, temveč bi pomoč šla naravnost do ogroženih, člove-čanstvo se po mojem mnenju ne more deliti na belo, modro ali rdečo. Ali je ali ga pa ni.«
Ing. Paleček se je očitno zmotil. V Jugoslaviji je človečanstvo lahko samo rdeče barve.
Papeževo pismo nuncijem
Janez Pavel II. je poslal nuncijem posebno pismo, v katerem priporoča, naj se odpovedo diplomatski službi, ko dopolnijo 70 let. Ce bodo nunciji to priporočilo vzeli zares, bo takoj praznih nekaj desetin mest. Samo v Evropi je 20 nuncijev, ki so že prekoračili 70. leto.
Nadškof Cocolin je obiskal tudi kamnolom v Nabrežini
Sprejem nadškofa msgr. Cocolina pred oltarjem v podgosrki cerkvi ob zaključku njegovega pastoralnega obiska v nedeljo 29. marca pri slovenski službi božji. Ob njegovi levi domači župnik Alfred Jug, na desni nadškofov tajnik Armando Zorzin
Podtalna Cerkev na Češkoslovaškem
Velikonočni leposlovni utrinki
''
■ V-	'	’	:•	;*	:<-v'	■
v. ''"J':
Eugerie Burnand: Učenca Janez in Peter hitita proti grobu (Pariz, Musee du Louvre)
križev pot ali pa žalostni del rožnega venca.
Čebele in velika noč so bile nekoč po svoje neločljivo povezane. Čebele in vosek namreč in sveča kot dragocen voščen steber, ki ohranja ogenj. S čebelo, o kateri poje neki stari velikonočni spev, da je naredila »topeči se vosek za to dragoceno svetilko«, je bila vsa narava povezana s skrivnostjo svetlobe. Vstajenje je vsekakor duhovna svetloba.
Preprost slovenski umetnik je pred stoletjem naslikal na les ul-njaka Jezusa in apostole pri zad-
nji večerji. Med njimi je tudi nesrečni Judež s polno mošnjo denarja v roki. Edini je, ki se odvrača od Jezusa. Na neki drugi končnici vidimo Kristusovo vstajenje. Čeprav je vse nekako nerodno in brez prave perspektive, je vendarle nadvse pristno in polno živega veselja, ker je Zveličar vstal iz groba.
V	velikonočni čas svetlo zabrnijo zvonovi. Vse je tako praznično in pretresljivo. Tako kot Jezus vstaja tudi vsa narava v svetel sončen pomladni dan.
LEV DETELA
FENOMEN
Pred štiridesetimi leti
Velika noč 1041
Velikonočni dnevi so polni svojevrstnega sijaja. Kot da bi se tudi v naravi nakazovalo in pripravljalo tisto veliko in čudežno, ki je zaobjeto v vstajenjeskem prazniku.
Leta 1977 je pri Mladinski knjigi v Ljubljani Ivan Mrak objavil svoje zgodovinske igre, ki jih je poimenoval »Igre sveta«. Med temi dramatiziranimi himničnimi spevi, oratoriji, stopnjevanji najdemo dramo »Herodes Magnus« in trilogijo »PROCES« z deli »Človek iz Kariota«, »Veliki duhovnik Kajfa« in »Prokurator Poncij Pilat«.
Mrak je svojevrstno ime v slovenski literaturi. Njegova dela so prežeta z zelo posebno in svobodno religioznostjo, ki pa zaobjema vse bistvene spoznavne in povezovalne točke krščanskega verskega sporočila.
V uvodni tragediji »Herodes Magnus« nas Mrak takoj sooči z resnico velikonočnega čudeža, ki se začne tako rekoč z zemeljskim Jezusovim rojstvom sredi neskončne groze in neskončnega hudodelstva, sredi betlehemskega umora nedolžnih otrok. »Si ga ubil? Si ga ubil? Si izpolnil svojo dolžnost?« vedno znova sprašuje kralj Herod Antipatra, saj bi rad izvedel, ali se je njegov krvavi načrt tudi zares posrečil.
V osrednji trilogiji »PROCES« se nato, ko je očitno, da Jezus živi, dela in uči nova in daljnosežna duhovna spoznanja, vsak po svoje soočijo z učlovečenim Bogom izdajalski Juda Simonov, veliki duhovnik Kajfa in rimski prokurator Poncij Pilat.
To so tri osebnosti, ki zaradi svojih egoističnih in površnih stališč Jezusa negativno dožive. Juda je zaradi Jezusa osebno razočaran, saj se mu je po Mrakovem mnenju pridružil tedaj, ko je mislil, da bo le-ta postal najmogočnejši in zelo bogat kralj.
Veliki duhovnik Kajfa vidi v Jezusu vsiljivca in prevratneža, ki dejansko ogroža stari red stvari in stari religiozni način z njegovimi duhovnimi predstavniki vred.
Prokurator Poncij Pilat je prav tako kot omenjeni osebi žrtev velikega duhovnega pretresa in procesa, ki naj bi izpodrezal vsakršno Življenjsko možnost Jezusovemu učenju in ga istočasno izničil. Pilat je pragmatik, v nekem smislu oportunistični oblastnik današnjega časa. Obrača se po vetru. Najprej je za Jezusovo oprostitev, ker bi obsodba nasprotovala dejanskim zahtevam rimskih zakonov. Pozneje, ko se »afera« neprijetno zaostri, je za smrtno kazen, samo da se izmaže iz zadeve in istočasno ohrani, oziroma celo utrdi svoj položaj.
Jezus v Mrakovi trilogiji sploh ne nastopi, vendar je na poseben duhovni način kot vseprisotni vzrok celotnega dramskega zapleta in razpleta ves čas povsod nevidno navzoč.
Mrakova obdelava velikonočne religiozne snovi je svojevrstna in nazorna. Vsekakor je tudi dovolj aktualna, saj skuša podati integralno, celostno podobo tedanjega dejanja in nehanja. Ob tem je Mrakova religioznost svojevrstno celostna, saj poleg duhovnega pričevanja ne izključuje svoje povezanosti z družbenimi in političnimi dejavniki, katere pogojuje kot moralna korektura.
Mrakovo spoznavanje velike noči je gotovo intelektualno komplicirano. Italijanska pesem Gio-vannija Pascolija o cvetni nedelji se približuje velikonočnemu času mnogo bolj naivno. Doživi ga z nekakšno ljudsko preprostostjo, ki Jezusovo vstajenje začuti istočasno kot radostni utrip pravkar prebujene narave, kot dan, ko »ptice iz listja, koreninic in ilovice« svoja gnezda dopleto.
Kaj niso že stari Slovenci v prisrčni ljudski pesmi in lepi, a naivni slikariji na podoben način občutili živi utrip vstajenjskega praznika? Na le še redko ohranjenih slovenskih panjskih končnicah lahko vidimo, kako prisrčno in ponotranjeno so doumeli Jezusov
Kot smo pričakovali in kot vemo iz izkustva, se je decembrski fenomen pojavil okoli petnajstega v mesecu. Naši časopisi so ga najavili s tisto previdnostjo, ob kateri se mi zarose oči in zatresejo kolena. Gre za tisto obzirno informacijo, ki jo človek z občutkom za tragiko pove na uho prijatelju z eno samo željo, da ga ne bi prizadel. Informacija je tudi take narave, da se je spodobni ljudje sramujejo in časopisi jo objavljajo v spodnjem levem kotu. Kratkomalo, gre za nekakšno bradavico, ki ti je zrasla sredi čela vsem v pogled, a ravno bahaš se ne z njo.
Tako je slovenska srenja brala onega decembrskega jutra: »Okrepljeni vlaki iz Nemčije, Avstrije in Švice... V pričakovanju navala na naše mejne prehode... Zdomci, ki se vračajo za novoletne praznike... Zimske počitnice v zahodni Evropi ipd.« Ker so mi že kot otroku vcepljali v glavo znanstveni svetovni nazor, sem se poslužil preproste metodike in odkril, da so naše meje najbolj obiskane malo pred 25. decembrom. Kot vemo, ta dan jedrnato i-menujemo božič. To ni niti novo leto, niti niso prednovoletne počitnice. Da ne bi bil subkjektiven, sem povprašal še tega in onega, če se mu morebiti svita, kaj je 25. december. Vsi so unisono odgovarjali: božič. Kot vemo, so možje pri časopisu še posebej znani po široki izobrazbi in ne vem, če ni pisanje o skrivnostnih praznikih le taktična poteza: z zanikanjem stvari opozarjamo na stvar samo. A poglejmo si še kakšno zgodbico iz našega vsakdana, da se nam zbistrijo oči.
Zdi se mi, da je bilo lansko leto. Sedel sem v svojem gugalniku in se mehko zibal, iz radia pa je prihajal še mehkejši glas napovedovalke. Cez nekaj hipov je soba izgubila pravo podobo in ne vem, ali je to prišlo od prehudega guncanja ali od prehude novice. Takole sem slišal: turistični napotki za avtomobiliste in vse motorizirane Slovence, ki so se motali po zahodni Evropi, so nežno opozarjali, da je prišel tisti čas, ko so trgovine zaprte od Avstrije do Belgije zaradi TAMKAJŠNJEGA praznika velike noči...
Zaradi tega zahodnjaškega praznika pa so naši vrli zdomci spet drli v domovino, kjer so na meji zvedeli, da izkoriščajo pravzaprav spomladanske počitnice.
Nenadoma začutim močno tresenje. Bil je John in krepko je obdeloval mojo ramo. Saj poznate Johna? Ameriški Slovenec je in moj sostanovalec. Fant je sedaj že leto dni pri nas in z bistrim očesom sledi našemu pehanju, sicer pa mu najbolj u-strežeš s cvičkom. Tisto popoldne je bil v kinu in iz spanja me je vrgel iz dveh razlogov: prvič, da bi nehal v polsnu šepetati »fenomenalno, fenomenalno« in da bi mi popestril dan z veselo zgodbico.
Iz domotožja je šel gledat nek ameriški film v Komuno. Šlo je za melodramo, pri kateri navadno uničimo vsaj dva rob-
ca, John pa se je vrnil z obrazom, ki ga pusti na človeku divja gasilska veselica. Ugotovil je, da je prevajalec v skrbi za počutje gledalcev nenavadno slovenil njegov rodni jezik. »Oh, Jezus« je prevedel z »o, hudiča«, »sveti Bog pa z »mašina«. Naslednje pol ure sva porabila za zapleteno razpravo o dobesednem in smiselnem prevajanju, a fant je vseeno ostal pri svojem, da je to eden od znakov, kako se socialistična družba bori proti religiji. Ker je bila ura pozna, sem zlezel pod odejo in upal, da bodo naslednji dnevi dokazali Amerikančevo zmoto.
Pošteno sem se uštel. So dnevi, ko gre vse narobe in je krščanska morala hudo na preizkušnji. In če živite s človekom, kot je John, ki so mu vaše besede le razlog, da se prepriča o nasprotnem, potem zna biti kakšen ponedeljek neskončno dolg. Takole je bilo. Dopoldne se je odpravil na Štajersko v nek dom onemoglih, kjer je odkril sorodnico po mamini strani. Ce odštejemo njegove pripombe glede prehrane in posteljnine, še vedno ostane zgodba, ki mu je očitno dvignila pritisk.
Zvedel je, da so betežni in stari oskrbovanci doma prosili, da bi jih za večje praznike obiskal duhovnik. Z velikim upanjem so prošnjo omenili ravnateljici, ki je dobila v hipu napad žolčnih kamnov in zamenjala posledično nekaj barv. Drugi dan so stanovalci prejeli njen odgovor v obliki mrzle kave. Za zajtrk. Johna je kar privzdigovalo, ko je pripovedoval, mene je pa kar tlačilo. So trenutki, ko je najbolje molčati. Tujec pač ne bi razumel, da sem tudi jaz generacija, ki je v osnovni šoli izpolnjevala rubriko — veren/neveren...
Pozno popoldne se je John odpravil v šiško, kjer je vtepal angleščino v dve prazni glavi. Vmes je polistal po Karlu Mayu, ki je zeleno žarel na polici. Pri večernem čaju mi je z zlobnim nasmeškom povedal, da mi bo nekoč poslal Maya v originalu, da bom lahko primerjal prevod. Mislim, da sem razumel. Sorodne duše se razumejo skoraj brez besed, posebno če jim je v spominu ostal včerajšnji pogovor.
V	tretje gre rado. Ležala sva na moji debeli preprogi, srebala kavo in buljila v napravico, ki jo je John privlekel iz Amerike. Gre za televizorček z ekranom velikosti filter 57. Peli so dobri stari Beatli, Michelle, Lady Madona, Penny Lane itd., saj jih poznate. Potem pa še Let it be. Pesem o božji materi Mariji, ki sveti v temi, tolaži obupane z odgovorom: pa naj bo... A glej ga zlomka, na televiziji se pojavi podnapis. Prevod. Ampak kakšen! »Kadar sem žalosten, pride moja Mary k meni...« John se je krohotaje valjal po tleh, jaz pa sem z mirnostjo človeka, ki že dolgo živi to stvarnost, posrebal še njegovo kavo. Gledal sem v temno noč in se resno zamislil: kaj neki bo delal John, ko bo dobil v roke kakšen šolski učbenik zgodovine... Matjaž Lesjak, »Bilten«, Ljubljana
4. aprila 1941. Dogodki nas prehitevajo. Po vseh cestah in železnicah se valijo velikanske množice vojaštva in vojnega materiala proti vzhodu. Danes je prišlo v Črniče bersaljerjev kot listja in trave. Napolnili so vse sobe, štale, kjer ni več dosti sena — danes je Žalostna Mati božja —, hud in odločilen udarec na Jugoslavijo, ki ji države Osi močno zamerijo, da je z državnim udarom (27. marca) preklicala podpis pristopa k trozvezi z dne 25. marca. Vsi kraji od Gorice do meje so polni vsakovrstnega vojaštva. Kdaj bo dan ukaz za napad, nihče ne ve.
Iz gorenjih vasi civilno prebivalstvo pre-peljuje v našo dolino obleko in živež za primer, da bi od tam moralo biti evakuirano. Tudi pri meni so neki znanci s Cola spravili par kovčkov. Pa mislim, da jim ne bo treba beguniti, ker je bolj verjetno, da bodo Italijani napredovali tja kot oni semkaj. Saj bi navalil na Jugoslavijo gotovo tudi Nemec s severa in z vzhoda, ker ima svoje čete v Romuniji in Bolgariji. Tolikim armadam se pač braniti ne bo mogoče.
5. aprila 1941. Gorje se veča in bliža. Do sedaj vojne nismo dosti občutili pri nas, a zdaj se začenja. Kakor blisk z jasnega so začele hoditi pozivnice za k vojakom, in sicer 45 let starim možem, takim, ki se jim že leta 1915 ob odhodu v avstrijsko vojsko za slovo delil mašne knjižice. Zdaj so očetje; večinoma z majhnimi otroki. In pozivnica se glasi: Immediatamente - Takoj od doma. Poslavljamo se kot možje; mašnih knjižic jim ne morem več dati, ker jih nimam; dam jim svetinjico s podobo Srca Jezusovega in Brezmadežne. Klican je pa tudi cel letnik 1911, mladi možje, ki so se pred kratkim poročili. Eni se hite poročat, kar na hitro, z vsemi dispenzami, brez oklicev, da bo vsaj mlada žena dobivala podporo po vpoklicanem ali morebitno padlem možu. Za jutri čaka na županstvu spet kakih sto novih pozivnic. Govori se, da bodo vpoklicani vsi moški do 55. leta; potem bo fara prazna, samo starčki, otroci in ženske.
Zaprli so nekaj ljudi iz Sela, ker so jih zalotili, ko so poslušali radijska poročila tujih držav. Je že prav, da nimam tiste »zmote« v hiši. Jutri je oljčna nedelja, v Črničah skupna velikonočna spoved.
6. aprila 1941. Oljčnica. Dan deževen ka-kar razpoloženje v dušah. Stari možje »einrukajo«, žene in otroci jokajo, sosedje se poslavljajo. Nad vsemi leži mora negotovosti: Kdo ve, če jutri ne dobim poziva tudi jaz? Vojaški kaplan p. Anton iz Beneventa rabi moja kolo, da leta od oddelka do oddelka svojega regimenta (11. reg. bersaljerjev) v Gojačah, Selu, Potočah binirat in trinirat. Pri fari smo imeli spoved, namesto do 9h zvečer bo samo do 7.30, ker so plakati, da smo v operacijskem ozemlju, kamor spadamo tudi mi, po 8h zvečer se ne sme noben civilist več poka-
V	reviji Gente je Roberto Tumbarello objavil razgovor, ki ga je imel s predsednikom italijanske republike Pertinijem. Med drugim ga je vprašal, kako je mogel biti prijatelj z Aldom Morom, ko pa je bil njegov politični nasprotnik. Pertini je odgovoril: »Ker spoštujem vsakogar, ki se bori za kak ideal, čeprav ne soglaša z mojim. Kot npr., čeprav ne verujem, sem papežev prijatelj. Med nama obstaja dialog.«
»Gospod predsednik, ste doživeli kdaj versko krizo?«
» Ne, nikdar,« je odgovoril Pertini. »In vendar sem kot otrok hodil v cerkev. Več let sem bil salezijanski gojenec. Potem sem prenehal verovali in na to nisem več mislil. V oporo mi je bilo moje politično prepričanje, ki je nadomestilo tisto versko.«
»In papež, ko sta bila skupaj, vas je kdaj skušal prepričati, da bi verovali?«
»Ne, nikdar, ker spoštuje mojo laično moralo. Bil sem pri njem na kosilu v Vatikanu, razgovarjala sva se nad tri ure, toda verskih problemov se nisva dotaknila.«
»Za vas, g. predsednik, onstransko življenje torej ne obstaja. Kakšen je potem vaš odnos do smrti. Nič strahu?«
»Nisem imel strahu niti tedaj, ko me je posebno sodišče zaradi mojega antifašističnega stališča obsodilo na smrt.«
»In tudi tedaj niste klicali Boga na pomoč?«
»Smrti sem se bal, gotovo, kajti človek je navezan na življenje. Toda ko je prišel odlok, da me ustrelijo, sem mislil samo še na to, da bi dostojanstveno stopil pred
zati na cesti. Nemec je začel napad na Balkan.
8. aprila 1941. Trume beguncev vozijo od meje, kar so v naglici zmetali na vozove, in iščejo pribežališče po vipavskih vaseh. Nocoj je prišel k meni g. župnik Dežela iz Godoviča. Pripoveduje, kako silen nered je pri izseljevanju. Ljudje bodo ob vso živino, ker jo je treba oddati vojaški oblasti razen najpotrebnejše vprežne živine. Kdor pa nima lastne vprege, je obsojen, da odide praznih rok ali s tem, kar more odnesti v rokah. Godoviški župnik je eden izmed teh. Tudi s Cola so pripeljali nekaj voz blaga in ga spravili v župnišče in tudi po drugih hišah. Tako bodo vsaj nekaj rešili, ker ukaz evakuacije je treba izvršiti v 24 urah.
9. aprila 1941. Danes me je naprosil g. župan oz. podesta, naj duhovniki oznanimo ljudem, naj se ne begajo, ker v naši provinci bodo izpraznili le štiri občine: Grahovo, Idrijo, Cerkno in Črni vrh. Zato naj radi sprejmejo ljudi iz teh občin, saj jim bodo pomagali pri delu.
10. aprila 1941. Sinoči je trobil alarm. V pol ure so bili vojaki pripravljeni na odhod, pa so ga spet preklicali. Danes zjutraj ob 4h so pa vojaki zares odšli. Okrog 10. ure je bilo slišati grmenje topov tam proti meji, a je čez dobro uro potihnilo. Najbrž je šlo za nekaj malenkostnega odpora zadnjih čet, ki se umikajo. Tako bo Sloveniji prihranjeno prelivanje krvi in hudo razdejanje. Saj nima smisla se upirati, ko so Nemci že v Zagrebu, Bolgari pa že v Nišu in Skupju. Tako doživlja danes na veliki petek Jugoslavija svoj veliki petek. Zvedel sem, da so po naših krajih zaprli večje število naših vplivnih ljudi, med njimi baje tudi pet duhovnikov.
13. aprila 1941. Danes je velika noč. Jasen, a hladen dan z lahnim vetrom. Spo-mladno sonce letos nima moči, kakor tudi v srcih ljudi ogenj ljubezni do Boga in bližnjega le skrajno slabo greje.
Zaradi izrednih razmer je bilo ob 6. uri vstajenje le v cerkvi; prišlo je razmeroma malo ljudi. Voščil sem faranom in beguncem z Jezusovimi besedami: Vi zdaj jokate in žalujete, svet se pa veseli, a vaša žalost se bo spremenila v veselje in tega veselja vam ne bo nihče vzel, ako se boste zvesto držali Jezusa, ki je moral tudi sam prej trpeti, umreti in biti pokopan, predno je prišlo zanj sveto vstajenje.
Zvedel sem danes, da je prav 11. regiment bersaljerjev zasedel Ljubljano brez boja. Radoveden sem, če bo vojaški kurat p. Antonio Curcio našel mojega brata tamkaj. Zanj sem mu naročil pozdrave.
Popoldne vozijo vojaški kamioni težko naloženi proti Gorici. Gotovo kranjske klobase, pršut in bel kruh, kar bo sedaj zelo dobrodošel priboljšek njim, ki so lačni.
(Vzeto iz Kronike črniške fare, ki jo je med zadnjo vojno pisal dekan Alojzij Novak).
tiste, ki me bodo streljali.«
»In vendar, v vaših letih, ki jih imate, ali ni naravno upati na onstranstvo?«
»Lepo bi bilo imeti tako upanje, zlasti ker bi bil verjetno poplačan za življenje, ki sem ga živel, toda ker v to ne verujem, na to tudi ne mislim.«
»In kdaj ste nehali verovati?«
»Še v mladih letih. Spominjam se, da sem hodil vsako nedeljo k sv. maši z mojo materjo. Neke nedelje pa sem materi dejal: »Ne bom šel več v cerkev.« In moja mati ni hotela več siliti vame.«
»Ni ostala žalostna zaradi tega?«
»Gotovo, ker je iz vere živela in je želela, da bi bil jaz njej enak. A je bila ponosna na moj način življenja. Spominjam se, da mi je nekoč, ko me je prišla obiskat v ječo, rekla: "Škoda, da ne veruješ več, bil bi odličen borec za Kristusa." Te besede so me napolnile z veseljem, ker se mi je zdelo, da me je opravičila pred samo seboj.«
Do tu razgovor. In zaključek? Ni dano vsakemu verovati. A tudi Pertini sme upati v božje usmiljenje, ki je neizmerno.
Avstrijska »Karitas« pomaga Etiopiji
Zaradi katastrofalne suše v Etiopiji je dala avstrijska Karitas na voljo istoimenski etiopski organizaciji dva milijona šilingov takojšnje pomoči. Suša je zadela devet od vsega skupaj 14 etiopskih dežel; v prizadetih področjih trpi več kot 5 milijonov ljudi zaradi pomanjkanja vode in iz tega izvirajočega pomanjkanja hrane.
Ne more verovati
Ob prazniku Gospodouega in našega ustajenja voščijo veselo Veliko noč 1981:
TERPIN
Kmetijski stroji, priključki, nadomestni deli
GORICA - trgovina in urad: ui. Duca d’Aosta, 42 skladišče: ul. Terza Armata, 178
TRST	- ul. Brigata	Casale, 3
Telex	- 460682
Tel. 32321
Tel. 82775
TRGOVINA ČEVLJEV
KOŠIČ BENEDIKT
Največja izbira čevljev za prilike in čase
GORICA - ul. Rastello, 5-7, tel. 85162
K 2, ■ ul. Oberdan, 7 ■ tel. 85520
GASTRONOMSKI MARKET & C.
MOSSA - ul. Isonzo, 19	Tel.	80394
Velika izbira mesa, mesnih izdelkov, perutnine ter divjačine in rib na drobno in na debelo.
Cene ugodne - Odprto vsak dan razen ob ponedeljkih od 8.30 do 12.30 in od 15. do 19. ure.
Obiščite nas! Odšli boste močno zadovoljni!
AGRARIA
(pri Darkotu)
Če hočeš, da seme dobro ti vzkali, njiva, trta bogato obrodi, obišči dobre volje ljudi.
GORICA - ul. Carducci, 45
Tel. 81900
LA CASALINGA
Velika izbira gospodinjskih predmetov, daril
GORICA - Trg Vittoria, 54
Tel. 83216
TRGOVINA ČEVLJEV ANDREJ ČOTAR
GORICA - ul. Rastello, 72
Tel. 83667
OBDELAVA STEKLA ANTON KOREN GORICA
Glavna trgovina:
ul. Carducci, 6 - Tel. 84234
Podružnica: Corso Italia, 42 Tel. 84475
ČER - I M P E X
Splošni import-export IGOR ČERNIČ
GORICA - ul. Vittorio Veneto, 49
Tel. 82159
TRGOVINA ČEVLJEV ALPINA
GORICA - Corso Verdi, 78
Tel. 84517
KATOLIŠKA KNJIGARNA
Bogata izbira knjig, šolske potrebščine, nabožni predmeti za dom in razna praznovanja
GORICA ■ Trg Vittoria, 25
Tel. 84407
PEKARNA - SLAŠČIČARNA VI ATORI
Vse, kar potrebujete za vsakdanjo oskrbo in vse, kar si želite ob raznih pogostitvah ter svečanostih družinskega in društvenega značaja lahko dobite v največji izbiri v naših goriških prodajalnah
GORICA
Tel. 84645
URARNA IN ZLATARNA VIŽINTIN ANI IN MARJAN
GORICA
Ul. Monache, 9
ZNANA TRGOVINA Z MESNIMI SPECIALITETNIMI IZDELKI
KU FAH L
lastnik Aleš Pintar
GORICA - ul. Oberdan, 15
Tel. 84570
GOSTILNA
VID PRIMOŽIČ
(pri Pavlinu)
GORICA - Drevored XX. septembra, 138
Tel. 82117
GOSTILNA
PODVERŠIČ
GORICA
Ul. Brigata Pavia, 61
GORICA
ROMAN BAR
(Roman Cotič)
Travnik, vogal ul. Roma in Oberdan
KNJIGARNA - PAPIRNICA G I S S
GORICA - ul. Arcivescovado, 15
Tel. 84594
POMLAD TEH CVETOCIH ČEŠENJ NE MINE
To sem čul
od skrivnostno navadnih članov Cerkve. Dedu, babici, očku in mamici so izročili vest.
Ki so jo bili našli na ustnicah stoletij,
tja do Začetka, besed verigo, vseh resnic prelest.
O, ne iščite v zvezdnatih površinah Dejstva,
v revolucijah sonc in v vsemira zvokih. Zvezde ne vedo!
Elektroni pojo o snoveh v združitvah.
Cesta kromozomov
igra na harmoniko življenj.
Lepo, slepo.
O, ne iščite v celicah praživalskih!
Opic ne vprašujte,
ne slonov, ne morskih kitov —
Zdaj je njihov čas.
Knjige, pisane v mrkih načel pisavi, v bolnih ideologij črkah, v odstavkih izmov — mrtev zro obraz.
To sem čul,
da je Jezus res vstal od mrtvih. Tretji dan. Tako kot vsaj trikrat je bil obljubil s karavanskih cest.
To sem čul,
da je hotel v strahotni smrti sveti spev končati: da Bog je, ki Prvi ljubi.
Neizmerno zvestč.
Pridite z menoj,
da se z Njim srečamo v Daritvi.
Da se dogovorimo v Gostiji sveti.
On — živi, živi!
To je vest, ki je stara in zmeraj nova. Pridite!
Le On nas je rešil iz spon prekletih.
V Njem smo, v nas — živi.
P. S. - Z veseljem prejemam in berem Katoliški glas in zmeraj najdem tudi zase kaj koristnega. Ko bi vsak izmed nas Slovencev znal ceniti svoboden katoliški časopis! Pošiljam to pesem za veliko noč za bralce vašega lista. S prisrčnimi pozdravi.
Vladimir Kos
★ MISIJONAR LUDVIK ZABRET SDB, sedaj na obisku v domovini, pozdravlja za veliko noč vse svoje primorske in koroške prijatelje. Obiskal jih bo po praznikih.
Papež poziva k pomoči za Sveto deželo
Sv. oče je pozval katoličane, naj bi v postnem času velikodušno prispevali za vzdrževanje številnih katoliških ustanov v Sveti deželi. Katoliška Cerkev skrbi namreč tam za 123 katoliških šol, 5 gimnazij, 3 mala in 4 velika semenišča, eno univerzo, 7 bolnišnic, 14 otroških domov in en zavod za gluhoneme. Letos bi radi zgradili naselje za brezdomce v Betfagi na Oljski gori.
GOSTILNA
»RUBIJSKI GRAD«
(pri Brunotu)
Sovodnje ob Soči
Tel. 882034
URARNA IN ZLATARNA MALALAN
OPČINE - Proseška 5
Tel. 211465
TRGOVINA JESTVIN PRI DUŠANU
SOVODNJE OB SOČI
Tel. 882060
Vsem, ki so jim dragi velikonočni prazniki, vse najbolje želijo:
s
pre
Iva
red
kat
vpi
To, zur sto \ vse o i ten ob; Poi
VOI
po-
bili
gai
raz
prc Ti lan sti PO( IV cit; v 1 Ne] nel ščii ki
TVRDKA
FLORIJAN VETRIH
Olja za kurjavo in tekoča goriva za centralno kurjavo, motorno olje Chevron
GORICA • ul. Lantieri, 5 - Tei. 84527 MOŠA - ul. Isonzo, 23 ■ Tel. 80160
HOTEL BLED
Lastnik: Vinko Levstik
Udobne sobe - Parkirišče - Restavracija - Slovensko osebje
00185 ROMA-RIM Tel. (06) 777102
Ul. S. Croce in Gerusalemme, 40
Hranilnica in Posojilnica na Opčinah
OPČINE -Bazoviška 2 — Telefon 211120
TRST 212 494
EME
M
^;.vl
Vse bančne usluge Menjalnica
Hranilne vloge na knjižice in tekoče račune Posojila vseh vrst Neprekinjena biagaina
Specializirana posojila po znižani obrestni
meri:
Obrtniška Kmečka Trgovska Mala industrijska Ljudske gradnje
GOSTILNA SIRK
»Pri Lovcu«
SUBIDA ■ PLEŠIVO
Tel. 60531
Za prijetno razvedrilo je na razpolago tudi obširno igrišče za tenis
TRGOVINA OBUTVE IN TORBIC »SHOES J. K.« JOŽKO KOŠIČ GORICA - Travnik - Piazza Vittoria, 33	Tel. 84885
IZDELKI IZ KOVANEGA ŽELEZA - VRATA -	ITD.
RADISLAV L E O P O L 1 GORICA - ul. Brigata Pavia, 46	Tel. 87577
GOSTILNA »PRI MIROTU« (DA MIRO) (Mara Možina) SOVODNJE OB SOČI	Tel. 882017
GOSTILNA DEVETAK VRH SV. MIHAELA	Tel. 882005
GOSTILNA SOBAN JAMLJE	Tel. 75044
PEKARNA IN SLAŠČIČARNA JAZBEC RENATO NABREŽINA	Tel. 200174
TRGOVINA JESTVIN BAK ANTON TRST - ul. San Cilino, 34	Tel. 54304
	
KMEČKA BANKA
Ustanovljena leta 1909
GORICA	Korzo	Verdi,	51
Telefon :■ 84206 - 84207 - 85383 Telefon menjalnice; 83909 Telex 460412 AGRBAN
VSE BANČNE USLUGE MENJALNICA
RAZPOLAGAMO Z VARNOSTNIMI SKRINJICAMI
MOJ KRIŽ ...
Moj križ je velik, pretežak, šibi pod njim se moje rame — tvoj križ bi bil tolažba zame, omagal ne bi mi korak.
In tvoja krona, žebelj vsak z močjo neznano me prevzame in ogenj sveti v srcu vname, napoj grenkosti bo sladak.
Vem, kaj poveš, naj jaz storim, kako naj svoje breme nosim, da k tebi bom priromal z njim.
Naj v tvojo dušo se vglobim, Edine milosti naj prosim, da vdano vse s teboj trpim ...
N. K.
Pripis k neki okrogli mizi
O gledališki predstavi »Ženske na podeželju« se je marsikaj pisalo in govorilo. Tudi pri okrogli mizi v ulici Donizetti, je prav po demokratično, vsak iz svojega gledišča, povedal to kar misli. Morda ne bo odveč, če k tej debati pripišemo še nekaj odlomkov, iztrganih iz knjige Mirka Javornika »Pero in čas II.«, kaj misli umetnik o umetnosti.
»Edino poslanstvo človeka je, biti dober. Poslanstva umetnikov niso v najvišjem ni& višja od poslanstev vseh ljudi. Kdor drugače misli, ne more biti umetnik, zakaj resnica in lepota sta nujna dediščina vsakogar, ki ima dušo. Ljudi žeja po resnici in lepoti prej kakor po čem drugem.«
»Cilj vsakogar, ki ima spoznanje in klic, mora biti v hotenju, storiti vse ljudi človeške. Ni človek, kdor ni vsaj enkrat začutil potrebe, biti luč, ne samo luči odsev; biti klic, ne le klica odmev; biti strunar, ne le strune ubiti glas. Pomagati do tega vsakomur, je dolžnost vseh, ki jim je dano spoznanje oblik in bistev.«
»Kogar žeja samo za ugodjem, ne more biti umetnik. Kdor pa čuti moč strune, na kateri zvene vsi joki in vsi smehi sveta, bo našel svojo pravo pot.«
»Preveč sem človek in preveč sem mlad, da ne bi moral z bolečino čutiti, kako se gubi iz nas vse, o čemer se da trditi, da je odsev boljšega, lepšega v nas; odsev tistega visokega, kar nas edino dela ljudi, misleča merila in gibala vesolja in njegovega trajanja. Izginja celo zadnja vez od človeka do človeka! Čut, da si dolžan priznavati drugemu pravico biti človek.«
»Biti umetnik, se pravi ustvarjati. Ustvarjati pa se pravi delati iz zmešnjave red, iz praznote polnost, iz prividov resnico.«
»Edina postava danes veljavna je: bodi suženj vsemu in vsakršni človeški volji-Postali smo reda nevredni: stvarnik je suženj stvari. Ta žgoča resnica se niti ne da nikjer več oznanjati; nihče ne more niti slišati več, da je človek padel s prestola bogov in mu postal podnožje. Resnic prenese človek mnogo, samo o sebi ne more prenesti resnice, in to je v hudem najhujše.«
»Propad naše dobe temelji v razvrednotenju temeljnih resnic o stvarstvu in o življenju.«
»Zdi se, da se naglo bližamo somrakU človeka in somraku duha.«
»Preprost je lahko vsakdo, nihče pa nima pravice, biti hoti slep ali neumen.«
Kristus je takole opredelil kristja-na: luč, kvas. Bi mogel tako opre* deliti tudi mene? Ne? Le zakaj naj se potem še imenujem kristjan? (J. W. Goethe)
r
in
rno
Mii
ces
Gn
losi
sto
K
ŠtO'
vse
vaj
leti
Poc
ske
no
vilr
raz
ni
leti
V
like
zah
n0
niis
Po nja je Poc zad je 1 Po in i zali Sm stii! čuv bož ško G
in je <
ten
toš,
Predstava za postni čas
Stalno slovensko gledališče iz Trsta je pretekli postni čas naštudiralo versko igro Ivana Mraka »Proces«. Naštudiralo in priredilo jo je za nastopanje po cerkvah. Nekateri župniki tega niso razumeli in so se vpraševali, zakaj ne nastopajo v dvoranah. Toda kdor je predstavo videl, je takoj razumel, da je predstava za sakralne prostore.
V	sakralne prostore je spadala zaradi vsebine. Saj gre za Mrakovo razmišljanje o usodi ljudi, ki so bili neposredno zapleteni v Jezusovo obsodbo: Juda Iškarjot, °ba velika duhovnika Ana in Kajfa ter Poncij Pilat. O teh osebah se v postnih govorih večkrat razmišlja, Ivan Mrak je pa Posegel v njih duše z večjo ostrino in globino kot navadno to delajo postni pridigarji. Evangeljsko besedilo je v njegovem razmišljanju zazvenelo v novi moči.
»Proces« je nadalje spadal v sakralne Prostore tudi zavoljo režije in kostumov. Ti slednji so bili zgodovinsko točno izdelani. Obleka levitov, Poncija Pilata in zlasti še velikih duhovnikov je bila verna Podoba tega, kar poroča zgodovina.
Med tekste je bila vpletena glasba in recitacije. Zlasti besede velikega duhovnika v hebrejščini so bile nekaj edinstvenega. Nekoliko manj posrečeni so bili izbrani nekateri posnetki glasbe in petja v latinščini. K predstavi bi spadali samo psalmi, ki jih Cerkev poje v liturgiji velikega ted-
na v gregorijanski melodiji.
Scena pa je bila zamišljena tako, da je predstavljala dvorišče pred palačo rimskega prokuratorja, kjer se je resnično vršil proces proti Jezusu. Predstava v kaki gledališki dvorani bi prav gotovo veliko izgubila na resnosti in sakralnosti.
Kdor je šel k »Procesu« z resnim namenom, je lahko od njega veliko odnesel. Vendar je uspeh bil odvisen tudi od akustičnosti cerkve. Pri Sv. Ivanu v Gorici je npr. scenska stran prišla manj do veljave, ker je cerkev majhna, govore so pa lahko vsi slišali; v Štandrežu je scenska stran prišla do polne veljave, besedilo je pa bilo manj razumeti, ker cerkev ni akustična.
SSG iz Trsta je poklicno gledališče. Igralci živijo za gledališče in od gledališča. Kot taki segajo pač v razne zvrsti iger in skušajo zadovoljiti publiko, ki je raznolika. V tem jih razumemo. Ob »Procesu« so pa lahko znova ugotovili, da je veliko število naših ljudi, ki si želijo tudi resnih in domačih iger, takšnih, ki nam jih televizija in druga slovenska gledališča ne nudijo. To se je izpričalo ob predstavah Mirka Mahniča pred leti (Vojaški mizerere, škofjeloški pasijon itd.) in sedaj ob Mrakovem »Procesu«. Zato smemo upati, da bodo dramaturgi tržaškega gledališča odkrili še druge slične igre v ustvarjalni zakladnici slovenskih in tudi tujih dramatikov.
K. H.
Kritično o Kolonkovcu
Kolonkovec! Ta beseda je postala v zadnjih mesecih pravi »best-seller« na ustih vsakega zamejskega Slovenca. Ta zakotni kraj, tako rekoč Bogu za hrbtom, je bil do pred kratkim skoraj neznan. Sedaj pa časopisi pišejo, radio poroča, televizija prikazuje skoraj vsak dan veliki problem, ki zadnje čase tare ta kraj. To je problem v zvezi z razlastitvijo zasebne lastnine za gradnjo ljudskih stanovanj.
Zakaj je sploh prišlo do razlastitev na tem področju? Kot je verjetno vsem znano, daje državna zakonodaja krajevnim ustanovam pravico, da za gradnjo cenenih stanovanj za revnejše sloje lahko razlastijo zasebnikom zemljišča in jih seveda odplačajo po zelo nizki ceni, ki je zelo daleč od tržne. Tudi tržaška občinska uprava je prav ob izteku prejšnje mandatne dobe odobrila nekaj takih načrtov, ki so predvidevali razlastitve v predmestnih okrajih, kot so Kolonkovec, Sv. Ivan in Opčine. Sedanja občinska uprava je te prvotne načrte trenutno skrčila in se pri tem omejila samo na Kolonkovec. Razlogi za to odločitev so bili sledeči:
1. strnitev celotnega posega na enem področju, da bi s tem zmanjšali stroške za »primarno urbanizacijo« (ceste, razsvetljava itd.);
2. konzulta, ki je pristojna za ta okraj, je edina na Tržaškem dala pozitivno mnenje o načrtih;
3. večina tako imenovane »slovenske zemlje«, ki bi prišla v poštev za razlastitev, je bila že prodana. Nekatere velike zavarovalne družbe so namreč že pred leti kupile za lepe denarje od domačinov precejšnje površine, da bi zgradile velike stanovanjske hiše.
Občinska uprava je nato razlastila zemljišča tem družbam, ker pa so ta bila premajhna za predvidene posege za ljudske gradnje, je sklenila razlastiti še tista zemljišča, ki so bila v neposredni bližini. To so zemljišča tistih vrtnarjev, ki jih niso hoteli prej prodati zavarovalnicam, ki so še danes obdelana in ki nudijo lastnikom izključni ali dodatni vir dohodka.
Vrtnarji so se seveda uprli, saj bi zaradi razlastitve ostali brez vsakdanjega kruha. Najprej jim je šlo za to, da bi svoja rodovitna zemljišča rešili vsakršne razlastitve, ko so pa uvideli, da jim to ne bo uspelo, so zahtevali, naj se razlastijo čim manjše površine, samo tiste, ki so nujno potrebne za ljudske gradnje, in naj se plačajo po pravični ceni. To pa je glavni problem pri tej zadevi.
Trenutno si nekatere slovenske organizacije prizadevajo, da bi seznanile širši krog zamejskih Slovencev s temi problemi. Vplivati hočejo na javno mnenje in na politične stranke, da bi našli rešitev.
Pri spoznavanju teh problemov pa moramo biti tudi nekoliko trezni. Predvsem je treba upoštevati, da so bile obširne površine že pred leti prodane, torej neobdelane in zaradi bližine mesta velika poslastica za gradbene inženirje. Koliko je ta zemlja slovenska, pa nam priča srce našega narodnostnega telesa na Kolonkov-cu — šola. Z žalostjo moramo ugotoviti, da je sam obstoj slovenske osnovne šole v tem okraju izredno ogrožen zaradi prenizkega števila vpisanih. Kar je razveseljivo — hkrati pa tudi žalostno, je to, da našo slovensko šolo številčno rešuje le priliv novih naseljencev, ki so prišli v ta okraj prav zaradi novih stanovanjskih gradenj. Jasen dokaz za to je za našo šolo nenavadno visoko število vpisanih otrok v prvem in drugem razredu.
Kako je s prosveto in kulturo? V nekem tedniku sem bral, kako da je v našem okraju kulturno življenje na tleh, da se je komaj pred nekaj leti ustanovilo tukaj kulturno društvo in kako da so potem nekateri drugi ustanovili še drugo, ki naj bi bilo protiutež prvemu. Bodimo trezni! Take govorice sploh ne koristijo kulturi na Kolonkovcu, ampak samo sejejo razdor med dvema mladima društvoma, ki sta se sami, brez zunanje pomoči in vplivov, komaj postavili na noge. Moram še poudarili, da sta se društvi istočasno ustanavljali in da ni nikakršne konkurence med njima, če obstaja idejna razlika, so pa številne bistvene točke, ki ju vežejo. Za večletno mrtvilo pa nosijo svojo odgovornost tudi naše velike krovne organizacije, ki niso znale pomagati »sivim conam«; kolonkovski izobraženci, ki so se raje izselili ali vrgli puško v koruzo, naši politiki, ki so se premalo zanimali za probleme kolonkovskega Slovenca.
Vsako zlo ni le v škodo, pravi pregovor in zato upam, da bo tudi razlaščanje na Kolonkovcu prineslo tudi nekaj pozitivnega. Upam, da se je pri tem marsikdo spomnil, da je Slovenec, in da tega ne bo tako hitro pozabil.
N. O.
Vincencijeva konferenca v Trstu
Občni zbor. 2. aprila smo se člani in članice Slovenske Vincencijeve konference v Trstu zbrali pri šolskih sestrah pri Sv. Ivanu k velikonočni duhovni obnovi in imeli letni občni zbor. Najprej nam je naš duhovni asistent dr. Lojze Škerl maševal in obširno govoril o tem, da moramo prenoviti in poglobiti svoje duhovno življenje.
Po maši je bil občni zbor, kjer smo poslušali predsedniško, tajniško in blagajniško poročilo.
Predsednica prof. Laura Abramova nam je govorila o socialnih razmerah v našem mestu, o ljubezni do bližnjega, ki je v duhovni ali materialni stiski, o mladini in o vzgoji otrok v koloniji. Njeno poročilo bomo objavili enkrat prihodnjič.
Tajnica prof. Ksenija Levak Budal je poročala o delovanju članov in članic v glavnem odboru in v raznih krožkih v mestu in okolici. Glavno delovanje krožkov po župnijah in v centru je skrb za bolne, ostarele, osamljene in v gmotni stiski, ponekod tudi pomoč pri raznih delih v cerkvi. Člani gmotno pomagajo revnim z lastnimi prispevki in z onimi, ki jih dobijo od dobrotnikov pri božični nabirki, pri ponujanju oljčnih vejic na cvetno nedeljo itd. Glavni odbor in krožek za kolonije se celo leto, zlasti poleti, ukvarjata z delom za kolonijo in v njej. Glavni odbor je v letu 1980 priredil tudi dva tečaja za pripravo nadzornic v koloniji in za socialno delo.
Blagajničarka Mira Bole je poročala o dohodkih in izdatkih. Vincencijeva konferenca je od deželne uprave in od dobrotnikov dobila več milijonov, a kot so prišli, tako so milijoni tudi odšli, deloma za potrebne, v veliki meri pa za kolonijo; delovno leto 1980 smo zaključili z rahlim deficitom.
Sledil je živahen razgovor o problemih, katerih so se dotaknila poročila, ter o drugih važnih življenjskih vprašanjih današnjega časa.
Kolonkovec
V	ponedeljek 23. marca se je po Kolonkovcu raznesla žalostna vest, da nas je za vedno zapustila Marija čač. Kar nismo se mogli sprijazniti s tem dejstvom.
Pokojnica je bila zavedna Slovenka, tiha in skromna duša, vedno pripravljena pod-
Odkar so odprli Avditorij v ulici Roma, je kulturno življenje v Gorici bolj razgibano. Vendar manjkajo kulturni dogodki večjih razsežnosti. To čutijo upravitelji go-riške občine in zlasti pokrajine. Iz te zavesti je zrastla pobuda pokrajinske odbornice za šolstvo in kulturo Marije Ferletič, da povabi v Gorico baletno skupino iz Ko-stance ob Črnem morju, ki je bila na turneji v Italiji. Gostovanje ni bilo prej programirano, temveč nekoliko na hitro pripravljeno. Kljub temu je dobro uspelo, tako glede obiska kot glede organizacije.
Skupina je dospela v Gorico iz Bielle v Lombardiji v soboto 4. aprila popoldne, ker je še prejšnji dan imela tam nastop. Kljub temu so plesalci nastopili še isti dan z dvema predstavama v Verdijevem gledališču. Prva popoldanska je bila namenjena predvsem mladini in pa telesno prizadetim. V ta namen je bil tudi program primerno prikrojen.
Glavna predstava je bila zvečer in so se je udeležili tudi zastopniki oblasti poleg občinstva, ki jc dvorano napolnilo. Romunski plesalci so izvajali balet »Labodje jezero« ruskega komponista Čajkovskega. Prva plesalka je bila 21-letna Doina Acsinte,
pirati vse, kar je bilo dobrega in plemenitega. Svoje otroke je vzgojila v poštene ljudi. Kljub preizkušnjam življenja je bila prijazna in nasmejana. Redno je obiskovala nedeljsko mašo, dolga leta je tudi sodelovala pri cerkvenem zboru. Tudi h križevemu potu je redno zahajala, dokler ji je zdravje dopuščalo. V maju imamo na Kolonkovcu slovensko šmamično pobožnost; tudi pri tej pobožnosti je bila Marija vedno navzoča.
Kolonkovec je zopet obubožal za eno dobro ženo. Naše farno občestvo izreka prizadeti družini globoko sožalje, pokojnico pa prosimo, naj pri Bogu prosi za naš veri odtujeni svet. - M. P.
Brezjanskim romarjem v vednost
Vseh romarjev nas je 780, tj. 16 avtobusov. Vsak avtobus ima svojo številko. Avtobus št. 1 Sv. Križ pri Trstu, št. 2 Prosek, št. 3 Kontovel, št. 4 Bazovica, št. 5 Mačkolje in Dolina, št. 6 Podlonjer in Sv. Ivan, št. 7 Opčine, št. 8 Ricmanje, št. 9 Devin in Zgonik, št. 10 Žavlje, Boljunec, Boršt in Trebče, št. 11 Marijina družba iz ul. Risorta in Skedenj, št. 12 Rojan, št. 13 Rojan, št. 14. Sv. Vincencij in Salezijanci, št. 15 Katinara, št. 16 Sv. Jakob in Kati-nara.
Odhod iz vseh krajev v soboto 25. aprila ob 6.30. Od kod bodo odpeljali avtobusi iz posameznih krajev, bodo oznanili duhovniki pri službi božji za veliko noč. Maša na Brezjah bo ob 11. uri. Kosilo v Radovljici ob 13. uri. Zaključna pobožnost v Kosezah (Ljubljana) ob 18. uri, vedno po naši uri. Ne pozabite vzeti s seboj potnih listov oziroma prepustnic. Na svidenje pri brezjanski Materi božji!
Gregorijanska univerza v letošnjem šolskem letu
Število slušateljev na Gregorijanski univerzi v Rimu je letos naslednje: teološka fakulteta 856, filozofska 287, fakulteta za cerkveno pravo 87, za cerkveno zgodovino 68, za misiologijo 40, za sociologijo 69, institut za duhovnost 240, institut za psihologijo 47, institut za verske znanosti 265; visoka šola za latinščino 70. Skupno je slušateljev 2.029, 66 več kot lani.
njej ob strani sta plesala Mihail Babuska kot knez Siglrid in Florin Brindusa kot čarovnik. Čeprav se je izvajalcem poznala utrujenost, so kljub temu dovršeno podali svoje vloge.
Številna publika ob koncu ni štedila z aplavzi, saj nima priložnosti, da bi videla v domačem mestu slične izredne nastope. Po predstavi se je pokrajinski odbor srečal s plesalci in predsednik Cumpeta se jim je zahvalil, režiserju Danovskemu pa je poklonil spominsko plaketo; vsi člani baletne skupine so dobili v spomin lutke v goriški narodni noši, ki jih izdeluje zadruga »La Ruota« v Gorici; lutke so izročile članice goriške baletne šole Tersicore.
Odbornica Ferletičeva je tudi naslednji dan obiskala baletno skupino, ki si je po izrednem trudu privoščila potrebni počitek. Od njih se je poslovila v ponedeljek zjutraj z željo, da bi se še srečali in da bi Gorica in Kostanca navezali nadaljnje kulturne stike.
Ob tem kulturnem dogodku je pa nekoliko čudno to, da so italijanski časopisi skoio molče obšli predstavo, ki vendar za Gorico ni bila nekaj vsakdanjega.
Ob množični udeležbi in ob dovršenem predvajanju je SSG iz Trsta nastopilo
v preteklem tednu na Goriškem z Mrakovo igro »Proces«.
Na sliki desno veliki duhovnik Ana (Alojz Milič), v sredi
veliki duhovnik Kajfa (Stane Starešinič), na levi
izdajalec Juda Iškarjot (Stojan Colja)
Na Mirenskem Gradu
Mirenski Grad je za Mirence, Goričane 111 romarje od drugod pojem lepote in Molitve. Po katerikoli cesti prihajaš proti Mirnu: ali izpod Sv. gore ali po furlanskih cestah že onkraj meje, dominira Mirenski Grad in te vabi, da si ogledaš svetišče ža-lostne Matere božje in samostana lazaristov ter usmiljenih sester.
Mirenci gledajo na Grad z velikim spoštovanjem do Mariijnega svetišča in do vseh, ki na tem prijaznem gričku prebi-vajo. Poseben ugled si je pridobil dolgo-ktni superior Trontelj, ki je umrl pred Podrugim letom in je pokopan na graden-skern pokopališču, ki ga je sam z navože-n° zemljo pripravil. Tu sedaj počivajo šte-vHne usmiljenke, mirenski dekan Pahor, razni misijonarji-lazaristi in njihovi redov-ni bratje. Grobovi so polni cvetja v vseh letnih časih, celo pozimi.
Veliko je Alojzij Trontelj naredil, še ve-liko je imel načrtov, med njimi tudi naj-2ahtevnejšega: nov prizidek z večjo dvora-110 Pri Domu duhovnih vaj. Njegova za-rnisel je dozorela šele po njegovi smrti. p° načrtih arhitekta Kvaternika je grad-nJa stekla prve dni junija 1979, izvedbo -ie prevzelo ajdovsko »Obrtno gradbeno Podjetje«. Ze takoj na začetku so zidarji Nadeli na neslutene »čeri«: teren prizidka ■'e bilo treba pripraviti na živi skali- faele Po dobrih dveh mesecih težavnega vrtanja 'n Pazljivega miniranja skalovja so lahko kalili prve temelje. Sedanji superior Janez Smolič je v temeljni kamen postavil plastično škatlo, v katero je zapisal: »Bog čuvaj "Gnidovčev dom” in po priprošnji ožjega služabnika dr. Janeza Gnidovca, skofa-lazarista vivat, crescat, floreat, 1979«.
Gradnja pa je bila še naprej zahtevna ln 'e počasi so dela napredovala. Hitreje steklo delo šele, ko so zidarji »zlezli« iz temeljev. Vendar so morali v začetku letošnjega leta prav krepko poprijeti, da bi
prizidek lahko pripravili za osrednjo vsakoletno prireditev na Gradu: katehetski tečaj. Potrudili so se tudi drugi delavci in tako je s skupnimi napori le uspelo, da je bil letošnji, enajsti po vrsti, seminar za izpopolnjevanje katehetov že v novi dvorani. Sedaj se pri prizidku opravljajo zaključna dela: montaža lesenega stropa, brušenje marmornatih hodnikov, finesa oken, vhodov in drugo.
Božji služabnik Janez Gnidovec in sv. Vincencij Pavelski naj izprosita zdravje delavnemu g. Smoliču, ki je moral izčrpan zaradi velikih naporov pri vodstvu graden-ske misijonske hiše kakor tudi zaradi gradbenih skrbi prav malo pred tečajem v sežansko bolnišnico. Prijatelji gg. lazaristov zaupajo omenjenim priprošnjikom in božji previdnosti in želijo zdravja g. Janezu Smoliču ter razbremenitve dolgov za »Gnidovčev dom«.	Gregor
•
Edini smisel ovire je ta, da jo premagam, (maršal Foch)
Šport
Seja odbora ŠZ »Soča«
V	četrtek 9. aprila je imel odbor ŠZ »Soča« svojo prvo sejo. Najprj so bile volitve, na katerih je bil za predsednika izvoljen Jožko Maraž, za podpredsednika Simon Čevdek, za tajnika Benjamin Černič, za blagajnika Gabrijel Devetak, za gospodarja Ladi Kogoj, za referenta za propagando Irena Ferlat in za referenta za odbojko Marjan Černič. Največja problema, s katerima se odbor srečuje, sta vprašanje sedeža in finančnih sredstev. V najkrajšem času se misli začeti tudi s treningom odbojke za fante.
Veliki balet gledališča »Fantasio« iz Kostance (Romunija)
Romunski balet v Gorici
Občni zbor SKPD »M. Filej« v Gorici
V četrtek 9. aprila je bil v mali dvorani Katoliškega doma občni zbor SKPD »Mirko Filej«. S tem je hotelo goriško društvo pregledati svoje delovanje v teh zadnjih letih.
Najprej je spregovoril predsednik Viktor Prašnik, ki je po pozdravu udeležencem prikazal pomen društvenega dela v mestu. Društvo ima za seboj že 30 let plodnega prosvetnega dela med goriškimi Slovenci in to delo vodi in usmerja v narodnem ter krščanskem duhu. Društvo naj bi poživilo stike s članstvom in poglobilo notranjo organizacijsko dejavnost. Predsednik je omenil glavne društvene dejavnosti, med katere spadajo glasbena šola, pevski zbor »Lojze Bratuž«, kulturni večeri in razna gostovanja; o nekaterih omenjenih dejavnostih so potem poročali posamezni odborniki.
Kot gostje so se občnega zbora udeležili predsednik ZSKP dr. Kazimir Humar ter predsednika prosvetnih društev Štandrež dr. Damjan Paulin in »F. B. Sedej« iz Šte-verjana Simon Komjanc.
Tajniško poročilo je pripravil Ivo Bolčina. V njem je orisal delovanje društva na posameznih področjih in njegove pomembne prireditve. O delovanju glasbene šole je poročal dr. Silvan Kerševan, ki je zlasti podčrtal veliki pomen, ki ga ta ima za glasbeno vzgojo mladine ter poročal o njenih dosedanjih prireditvah. Poročilo pevskega zbora »L. Bratuž« je pripravila predsednica Franka Žgavec ter v njem podala sliko njegovega bogatega delovanja. Se prej je blagajničarka prebrala svoje poročilo.
Razrešnico je v imenu nadzornega odbora podal Ciril Koršič, ki je podrobno razčlenil odborniška poročila oz. knjige.
Nato je na predlog dosedanjega predsednika prevzel vodstvo občnega zbora dr. Martin Kranner, ki je tudi vodil potek volitev. Predložena je bila ena sama lista. V odbor so bili izvoljeni: Andrej Bratuž, Silvan Kerševan, Ljubka Šorli, Ivo Bolčina, Viktor Prašnik, Franka Žgavec, Klara Go-rian, Niko Klanjšček, Andrej Košič, Lojzka Pelicon in Karel Bolčina, v nadzorstvo Ciril Koršič, Emil Valentinčič, Marilka Čo-tar, razsodišče pa sestavljajo Željka Simčič, Tomek Vetrih in Angela Bensa.
Sledila je nato še razprava o bodočem delovanju društva, v kateri je bilo izrečenih veliko koristnih predlogov. Posebej je bilo govora o primernosti, da se na poseben način proslavi 30-letnica društvenega delovanja. Novi odbor bo zato poiskal najprimernejše oblike za dostojno počastitev tega lepega kulturnega jubileja.
Občni zbor goriškega društva je tako spet pokazal, da je kulturno in prosvetno delo v mestu potrebno, tudi če je morda treba danes iskati novih oblik. Tako bo treba tudi poskrbeti za večjo programaci-jo predavanj., saj je potreba po takem kulturnem udejstvovanju danes vse bolj živa.
Vsekakor pa je prav SKPD v Gorici od vsega začetka povojnega delovanja imelo tisto vodilno vlogo v kulturnem življenju Gorice, ki ga je nato v širšem merilu prevzela Zveza slovenske katoliške prosvete. In prav za vse to je imel veliko mero zaslug pokojni glasbenik in organizator prof. Mirko Filej, zaradi česar se je tudi društvo v znak hvaležnosti po njem poimenovalo.
Naj bi še naprej njegovo delo veliko pomenilo v goriškem slovenskem in splošnem kulturnem življenju — to je gotovo naša skupna želja in voščilo po tem občnem zboru! - Udeleženec
Nagrajeni slovenski učenci
Pri oratoriju sv. Roka v Gorici je Center za ohranjevanje in ovrednotenje ljudskih običajev pripravil natečaj za otroke osnovnih šol goriške občine z naslovom: O veliki noči s pirhi kot nekoč. Natečaja so se udeležili tudi nekateri razredi slovenskih šol.
Žirija je ocenjevala dve vrsti pirhov, ene pobarvane z naravnimi in druge z umetnimi barvili. Za te slednje je prejel prvo
nagrado III. razred osnovne šole iz Pevme, ki ga poučuje Mirjam Obljubek-Prašnik.
Nagrajevanje je bilo preteklo soboto 11. aprila v oratoriju sv. Roka ob navzočnosti goriškega župana dr. Scarana in šolskih predstavnikov. Nagrajeni razred iz Pevme je prejel spominsko plaketo in znesek v denarju.
Pokrajinski odbor »Gibanja za življenje«
Tudi v goriški pokrajini so ustanovili odbor »Gibanje za življenje«. Tajništvo odbora je v knjigarni San Paolo v Gorici. Namen pokrajinskega odbora je, da drži stike s sličnimi krajevnimi odbori, da posreduje didaktični material, skrbi za konference in sploh za propagando v podporo referendumu »Gibanja za življenje«.
Pri referendumu bo glasovnica »Gibanja za življenje« imela zeleno barvo, kajti glasovnice za razne referendume (skupno jih bo šest) bodo vsaka drugačne barve. Prav je zato, da si zapomnimo, da bo glasovnica »Gibanja za življenje« zelene barve.
Gabrje
Vaški posvet. Bil je 20. marca in ga je ob prisotnosti župana in podžupana odprl svetovalec večine Bernard Florenin. Predvsem je bilo govora o igrišču za otroke in drugih športnih objektih na odprtem, ki naj bi se zgradili na kraju, ki mu domačini pravijo »v Ogradi«. Vaščani so opozorili na črna odlagališča smeti ter na povsem zasuti dostop do Vipave na koncu Kozje ulice.
Kar se tiče šolskega poslopja v Gabr-jah, so občinski upravitelji nakazali več rešitev. Seveda je treba najprej popraviti streho poslopja, vendar je župan dejal, da nima občinska uprava trenutno v načrtu posebnih obnovitvenih del. Šola pa bi lahko služila za skladišče. Tudi bi uprava ne imela nič proti temu, če bi se Gabrci odločili, da se poslopje in bližnje zemljišče prodata domačinom, za to dobljeni denar pa naj bi služil za ureditev športnega in otroškega igrišča.
Vendar pa zadeva ni tako enostavna. Recimo, da se na pobudo Gabrcev občinska uprava odloči za prodajo šolske stavbe, s tem še ne bodo imeli vaščani nobenega jamstva, da bosta stavba in zemljišče prišla v roke domačinov, kajti javna imovina se prodaja na javni dražbi in glede tega so državni zakoni zelo zapleteni. Tudi se lahko iztrženi denar uporabi za druge namene.
Vaški posvet v Rupi
Posvet, ki je bil 10. aprila, je odprl podžupan Klemše, navzoči pa so bili tudi župan Primožič in nekateri svetovalci. Med raznimi problemi, so posebno izstopali poimenovanje šole, kanalizacija in občinski regulacijski načrt.
Šolske oblasti so že odobrile poimenovanje rupenske šole po pisatelju Ivanu Preglju. če se je to poimenovanje zataknilo, je po mnenju župana na učiteljih in izvoljenih starših, da to zadevo pospešijo. Občinska uprava seveda za to ni pristojna, svetuje pa, naj se poimenovanje dostojno izvede.
Zalo kritični so bili Rupenci glede regulacijskega načrta. Bili so mnenja, da ni pravilno, če je ravno rupensko območje vinkulirano po raznih členih in zakonih, ki skoro povsem preprečujejo gradnjo novih hiš v vasi. Na to so občinski upravitelji odgovorili, da je bil regulacijski načrt sestavljen tako, da se zemljišča zavaruje pred morebitno naselitvijo nedoma-činov.
Predsednik zbora Rupa-Peč je vprašal župana, kakšno je stališče občinske uprave glede kraja, kjer ima zbor svoj zasilni prostor ter prireja na prostem svoje vsakoletne prireditve. Ta prostor zaradi raznih za-pletljajev in bližnje državne meje sploh ni vnesen v regulacijski načrt kot kulturni center. Sedaj, ko je zadeva dokončne državne meje rešena, bi si zbor rad na tem kraju postavil svoj sedež in dvoranico za pevske vaje.
Zupan Primožič je odgovoril, da res ta prostor še ni vnesen v regulacijski načrt.
OBIŠČITE
I. RAZSTAVO ROŽ IN CVETJA
Pripravila jo je Goriška turistična ustanova ob sodelovanju goriške občine. Razstava je odprta od 11. do 20. aprila in sicer v dolinici Korna (Valletta del Corno). Prvič bodo razstavljali domače in tuje cvetice.
SKD »HRAST« IZ DOBERDOBA
vabi na tradicionalni
PRAZNIK POMLADI
ki bo na velikonočni ponedeljek 20. aprila v Doberdobu.
SPORED: ob 10. uri: odprtje praznika;
ob 16. uri: nastop mladinskega zbora iz Trsta, mešanega zbora Rupa-Peč in glasbene skupine »Nova misel«. Sledil bo ples ob zvokih ansambla Iga Radoviča. Deloval bo dobro založen buffet z domačo jedačo in kraškim vinom.
a bo občinska uprava šla zboru na roko, da si vse potrebno uredi. Drugačnega mnenja pa je bil podžupan Klemše, ki se je skliceval na sam načrt ter zadevne zakone in predpise. Odgovoril mu je svetovalec manjšine iz Rupe Oskar Pavletič ter izpodbijal njegove trditve, češ da obstajajo zakoni, ki dajejo občinskim upravam polnomočje za morebitne variante pri regulacijskem načrtu, ko gre za javne ustanove, kulturna društva in slične organizacije. V primeru zbora Rupa-Peč bi se dalo te zakone brez nadaljnjega uporabiti.
Kar se tiče kanalizacije, občinska uprava ne misli izvesti večjih del. V načrtu je le izkop nujnega jarka ter položitev cevi za odpadno vodo do državne meje, kjer bo občina Nova Gorica nadaljevala z izkopom do Vipave. O tem je že sklenjen dogovor.
Zanimiv je bil predlog vaščanov, naj bi se analizirala voda v danes zapuščenih vodnjakih na področju občine. Tako bi imeli vaščani spet čisto naravno vodo brez kakih kemičnih primesi.
Fotografski natečaj
V okviru XI. festivala domače glasbe, ki ga 4. in 5. julija letos prireja skupno z ansamblom L. Hledeta SKPD »F. B. Sedej« iz Števerjana, razpisuje Briški fotoklub, ki je član tega društva, natečaj za najboljšo fotografijo na temo »Zenska in delo«. Tema je precej široka, saj se ženska danes ukvarja z najrazličnejšimi poklici.
Kdor želi sodelovati na natečaju, naj do sobote 13. junija pošlje tri črnobele fotografije 30x40 na sledeči naslov: Briški fotoklub, Trg svobode 6, 34070 Števerjan, Gorica. Na kuverto naj zapiše svoj točni naslov in morebitno ime fotokluba, kateremu pripada.
Posebna komisija bo pregledala in na festivalu nagradila najboljše fotografije. Briški fotoklub pa bo ob festivalu pripravil v Sedejevi dvorani v Števerjanu razstavo vseh poslanih fotografij.
OBVESTILA
Večerna maša pri kapucinih v Gorici bo
od velikonočne nedelje 19. aprila dalje ob 20. uri.
Postni govor na veliki petek na radiu Trst A 17. aprila ob 15. uri bo imel p. Franc Husu: Odrešeniška skrivnost Marije, Matere božje.
Silvan Bevčar razstavlja te dni svoje risbe v umetnostni galeriji »La Quercia« v Ronkah. Do sedaj je že sodeloval na raznih skupinskih razstavah v Gorici, Novi Gorici in Trstu. Razstava v Ronkah bo odprta od sobote 18. aprila do ponedeljka 4. maja.
Rimski romarji, ki so se udeležili pretekli mesec romanja k sv. očetu in na Mon-te Cassino, si lahko ogledajo fotografije pri Fortunatu v Trstu, v župnišču v Nabrežini in na upravi Družine v Ljubljani.
Manjšinsko srečanje v Milanu
V soboto 11. in v nedeljo 12. aprila je bilo v Milanu zasedanje, posvečeno narodnim in jezikovnim manjšinam v Italiji. Posvet je priredila ustanova CIEMEN (Cen-tro internazionale Escarre minoranze etni-che e nazionali). Ta center nosi ime po znanem katalonskem duhovniku, ki se je v Španiji boril za pravice svojega ljudstva.
Na dvodnevnem zasedanju so udeleženci zborovanja razpravljali o vlogi in delovanju posameznih narodnih in jezikovnih skupnosti. Navzoči so bili zastopniki val-dostanske, tirolske, okcitanske, furlanske, sardinske ter slovenske narodne skupnosti. Poleg teh so bili še nekateri predstavniki raznih skupin iz Veneta in Piemonta. V svojih posegih so v glavnem prikazali razne aspekte iz življenja in delovanja svojih manjšin. Vse seveda ne živijo v enakih razmerah in ne morejo delovati v sličnih pogojih. Pomembna je bila tudi prisotnost nekaterih večjih in parlamentarnih manjšinskih strank, kot npr. Union Valdo-taine, kar je dalo srečanju tudi politično važnost.
Za Slovensko skupnost je na zborovanju sodeloval dr. Andrej Bratuž, ki je v svojih izvajanjih iznesel nekatera glavna vprašanja Slovencev v naši deželi. Tako je posebej podčrtal problem globalne zaščite, sedanje diskriminacijsko razlikovanje Slovencev v posamezne pokrajine in sodelovanje med manjšinskimi strankami alpskega loka v evropeističnem okviru. Slednje je našlo svojo najlepšo konkretno obliko pri prvih evropskih volitvah, na katerih je sodelovala tudi SSk.
Še enkrat je tako v zadnjem času prišlo do soočenja med manjšinami. Taka srečanja imajo seveda v svoji naravni različnosti in pestrosti nedvomno svojo vlogo. Na njih je namreč mogoče preveriti trenutni politični barometer in obenem utrditi nadaljnje stike.
DAROVI
Za »Katoliški glas«: G. M. 5.000; A. K„ Sovodnje 23.000 lir.
Za katoliški tisk: Kristina Krpan, Opčine v spomin na moža Jožefa 7.000 lir.
N. N., Sovodnje: za potresence 100.000 in za lačne po svetu 20.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: prof. Vinko Be-ličič ob krstu vnukinje Kristine Gabrijele 20.000; Delka Kariž v spomin na mamo Av-guštino Kete 20.000; N. N. 10.000; družini Gaj in Kurt Kautz v spomin na pok. Dai-sy Tudor 40.000; družina Di Lenardo v spomin na dragega Silvana 25.000; razni 4.000 lir.
Za cerkev v Ricmanjih: Ivanka Knez 50.000; Leandro Kuret, Ricmanje ob obletnici očetove smrti 10.000; družina Švara, Log 10.000 lir.
Za kapelo p. Leopolda pri Domju: N. N., Trst 10.000; N. N„ Gorica 125.000 lir.
Za Sv. goro: N. N„ Peč 10.000 lir.
Za lačne po svetu: N. N., Opčine 20.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
Ljubljanska TV
. Spored od 19. do 25. aprila 1981 Nedelja: 14.50, Nezveste, ital. film. 16.40 Rokomet Kolinska Slovan : Magdeburg. 18.05 Sestanek v nebotičniku. 20.00 Svetozar Markovič. 21.30 Zanima me.
Ponedeljek: 17.20 Vrtec na obisku. 17.35 Grof, burleska. 20.00 Tretje življenje, drama. 21.25 Kulturne diagonale.
Torek: 17.15 Kapitan Kuk, slovaška pravljica. 17.25 Ptuj 80. 18.25 Okrogli svet. 20.55 Dnevi upanja, angleška nadalj.
Sreda: 17.40 Štirideset zelenih slonov.
18.00 Velike razstave. 18.45 Zagorje 80.
20.00 Poštna kočija, ameriški film. 21.35 Ivan Mrak.
Četrtek: 17.35 Tehtnica za natančno merjenje. 18.40 Mladi za mlade. 20.00 Bobu bob.
Petek: 17.25 Družina Smola. 18.30 Šah v Jugoslaviji. 21.00 Buddenbrookovi, nemška nadalj. 22.15 Kočljivo ravnovesje, ameriški film.
Sobota: 16.15 Hokej na ledu. 17.30 Mladinski film. 18.55 Naš kraj. 20.00 Srečanje.
•k
★ ŠENTJAKOBSKO KULTURNO DRUŠTVO vošči članom, prijateljem in vsem Slovencem pri Sv. Jakobu blagoslovljene velikonočne praznike.
Mii Trsi A
Spored od 19. do 25. aprila 1981 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.30 Oddaja o Benečiji.
11.00 Mladinski oder: »Igraj se z nami«.
11.30 Nabožna glasba. 12.00 Narodnostni trenutek. 14.10 Okuole ognjišča. 15.00 Šport in glasba.
Ponedeljek: 9.00 Bandero belo v vetru se lovi. 10.00 Koncert nabožne glasbe. 11.00 Mladinski oder: »Velika noč pri zajčkih«. 11.35 Zimzelene melodije. 12.00 Kulturni dogodki. 12.40 Slovenska imena naših krajev. 13.20 Primorska poje. 14.10 Otroški kotiček.
14.30 J. Jurčič: Deseti brat. 15.00 Glasbeni ping pong. 17.00 Haydn: Pomlad iz oratorija »Letni časi«. 17.45 Brian Friel: »Zmagovalca«, drama.
Torek: 8.10 Marijine božje poti v naši deželi. 10.10 Oddaja za otroški vrtec. 10.20 Komorna glasba. 11.35 Paleta orkestrov.
12.00 Četrtkova srečanja. 12.30 Melodije od vsepovsod. 14.10 Pesem mladih. 16.00 Mladi pisci. 16.15 Romantični trenutek. 16.30 Rezervirano za... 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Nove plošče. 18.00 »Trieste, un calafa«.
Sreda: 8.10 Svetovni dogodki v začetku stoletja. 9.00 Glasbena matineja. 10.10 Koncert. 10.45 Oddaja za prvo stopnjo osnovne šole. 11.35 Zimzelene melodije. 12.00 Pod Matajurjan. 12.30 Melodije od vsepovsod. 13.20 Naši zbori. 14.10 Iz zakladnice slovenske mladinske literature. 14.30 Jurčič: Deseti brat. 15.00 Nove plošče. 15.30 Med dvema ognjema. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mladi izvajalci; Primorska poje.
18.00 Likovna umetnost.
Četrtek: 8.10 Slovenska društva v Trstu in okolici. 9.00 Glasbena matineja. 10.10 Simfonična glasba. 10.45 Oddaja za drugo stopnjo osnovne šole. 11.35 Paleta orkestrov. 12.00 Likovna umetnost. 14.10 Mladi pred mikrofonom. 14.45 Problemi slovenskega jezika. 15.00 Glasbeni revival. 16.00 Psihologija predšolskega otroka. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Četrtkova srečanja. 18.30 Kulturne rubrike naših tednikov.
Petek: 8.10 Mednarodno leto invalidov.
9.00 Glasbena matineja. 10.10 Operna glasba. 11.00 Oddaja za srednjo šolo. 11.35 Zimzelene melodije. 12.00 Na goriškem valu. 12.30 Melodije od vsepovsod. 13.20 Revija goriških zborov pri Sv. Ignaciju: moški zbor Štmaver in mešani »L. Fogar«. 14.10 Otroški kotiček: Kje je napaka? 14.30 J. Jurčič: Deseti brat. 15.00 Doba kantavtor-jev. 16.00 Okuole ognjišča. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Glasba. 18.00 Kulturni dogodki. 18.40 Slovenska imena naših krajev.
Sobota: 9.00 Življenje in smrt Vladimira Gortana. 10.10 Koncert. 11.35 Zbor osnovne šole v Saležu. 12.00 Oddaja o Reziji. 14.10 Tomi na obisku. 14.30 Gremo v kino. 14.40 Glasba. 16.00 »Up naj vam bo zvest prijatelj, maestro!« 16.30 Poslušali boste. 17.00 Slovenski zbori. 17.30 Na goriškem valu. 18.00 »Iz krvi rdeče«, oddaja o odporništvu. 18.45 Vera in naš čas.
Evharistični kongres v Lurdu
Ker je število udeležencev omejeno in bo udeležba precej zahtevna, se bodo verjetno le redki izmed naših ljudi odzvali vabiiu. Kdor se želi udeležiti, naj se direktno vpiše na škofijskem ordinariatu V Kopru (Trg revolucije 11, tel. 00386621887) ali na uredništvu Družine v Ljubljani (Cankarjevo nabrežje 3). čas je do 10. maja-G. Stanko Zorko, Vicolo delle rose 7 v Trstu, tel. 414646 je na voljo za potrebne informacije in tudi za vpis, če je potrebno.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 300 lir, osmrtnice 250 lir, 1* temu dodati 15 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnih Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
■ Sardinski deželni svet je z večino glasov (36 proti 27) sprejel sklep, da postane sardinščina enakopravna italijanskemu jeziku. Za dvojezičnost so se izrekli socialisti, PSI, PCI, sardinska akcijska stranka in PRI, demokristjani pa so dali svojim zastopnikom proste roke, da glasujejo po svoji vesti.
15. aprila 1980 — 15. aprila 1981 Ob prvi obletnici smrti
se je z bolečino in ljubeznijo spominjajo
mož Anton In sorodnik
Opčine, 15. aprila 1981