.Jb POPIT MED TEČAJNIKI V JASNICI Minuli teden se je zaključil dvomesečni politični seminar, ki sta ga v Jasnici pri Kočevju organizirala Zveza sindikatov Slovenije in Republiška konferenca ZMS. 51 tečajnikov, zvečine neposrednih proizvajalcev, je na seminarju dobilo osnovno znanje, ki jim bo koristilo pri delu v sindikatih in mladinski organizaciji, predvsem pa v samoupravnih organih. Na seminarju je predavalo 40 znanih družbenopolitičnih delavcev in strokovnjakov. V zadnjem tednu je obiskal Jasnico tudi predsednik CK ZKS France Popit, ki je odgovarjal tečajnikom ^lllll|lllllllilllll!lllllllll!llllll!l!lllllilllllllililllll!IIIIHIilll!lllllllll!llllllill!lllllllllllill!llllllli|llllll!llllllllllll!lllllllllillllllllll!!llllllllil|llllllllll!lll!lllllllllllilllllll!llllllllllllllll!l!l!lllllllilllllllllllllll!llllilllllllllllil!l!ll>!l!llllll!lllllliy na številna vprašanja. Predvsem so tečajnike zanimale naloge in vloga Zveze komunistov v sedanjem obdobju, seveda pa ij tudi konkretni gospodarski problemi in g druga vprašanja družbenega življenja. A. A. | !llllll!lllllllllllilllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllipilllllillllllllll!lllllllilll^ LAVSKA JTNOST toARCA 1974 - ŠT. 10 - L. XXXI f^PRAVE NA VOLITVE ŽE V ZAKLJUČNI FAZI Za dobrim začetkom še boljše nadaljevanje sni odbor RK SZDL Slovenije poudarja: »Najvažnejša a'Oga vseh subjektivnih dejavnikov je, da s svojimi priza-evanjj jn vplivom pomagajo spreminjati obstoječe razmerje r^žbenih sil v korist tistih, ki si prizadevajo zagotoviti odlo-| vPliv delovnih ljudi v naši družbi.« • Sindikati ugo-jn 'ai°. da smo bili priča izredno množični udeležbi članstva sindikalnih organov v predkandidacijskem postopku, ob-p f.^i10 zelo veliki enotnosti pri delovanju vseh družbeno-"'enih organizacij. • Zahtevajo pa, da mora biti sestav 6 e9acij še boljši kot je struktura evidentiranih kandidatov Kaj lahko rečemo o dosedanji aktivnosti sindikatov v volilni akciji? Kje, na katerih področjih je bilo delo dobro opravljeno, na katerih pa morda tudi ni bilo? Kako nasploh naj bi se sindikati uveljavljali v zaključnem obdobju priprav na volitve? Taka in podobna vprašanja se vsiljujejo sama po sebi. Res je, da trenutno še ni možen dokončen odgovor. Prav gotovo pa je možna vsaj splošna ocena njihove aktivnosti. Kakor nam je povedal SLAVKO GRČAR, sekretar RS ZSS za organizacijo, je treba poudariti vsaj tri temeljne značilnosti' oziroma ugotovitve o aktivnosti sindikatov v volilni akciji. Na prvem mestu gre za izjemno množično udeležbo članov sindikata in njihovih organov v predkandidacijskem in kandidacijskem postopku. Naslednja značilnost je v tem, da se je v dosedanjih pripravah na volitve izrazila zelo velika enotnost v delovanju vseh druž-benopohtičnih organizacij. Končno pa gre tudi za spoznanje, da z volitvami šele začenjamo uveljavljati delegatski sistem, da bodo torej potrebni še veliki napori, zlasti v sindikatih, da bi ta sistem v celoti zaživel. (NADALJEVANJE NA 6. STRANI) - h. j »csuitno zeujo nin nosuci Ve dan ? družbi, da se začenjajo za-^tevna*10*110?**’ j*m jih prinaša nova uS0tovi|-Urec^*ev- To so med drugim publju. na seji izvršnega odbora re-»i- . e konference SZDL Slovenije, Pa katfi6- ^on^erence SZDL Slovenije, Pripfgv11 So °)>ravnavali zaključno fazo seveda na. molitve. Ob volilnih opravilih ra*Učnii? j aj.a d° soočenja vseh, zelo ki obsta- . ^nih in političnih silnic, je naiv-r °-V naš* družbi. Prav zato pa dejanj, nejša naloga vseh subjektivnih ypUVo ov> da s svojimi prizadevanji in ječe ra- P°magajo spreminjati obsto-sbb) k- In.e,je družbenih sil v korist ti-v«i- Prizadevajo zagotoviti odlo-Pkv delovnih ljudi v naši družbi. j^didac^*1 S° 86 P° °i)č'n;d1 iztekle dologa. hske konference, na katerih so i°k bliyn' f e6ate za temeljne delegacije ko torei ^kupščinskih volitvah. Lah-Pdprav Jnrečei^°> da je poglavitni del ždaj sledif ^itve že za nami, da bo aa Ostre7„ i.’fmale“. med katerim bodo deleg^jj ravneh dokončno izvoljeni Vsakdanji opravek štorskih železaijev. PET VELIKIH LESARJEV SKUPAJ Z LESNINO UNILES - Foto: A. AGNIC s e en novorojenček STRAN 3 I DROITVA liki PPV ENAJST SLOVENSKIH PROIZVAJALCEV GUMIJEVIH IZDELKOV, BARV, LAKOV IN UMETNIH SMOL SE PRIPRAVLJA NA ZDRUŽITEV ENAJST V MOŠTVU? STRAN 5 V SREDIŠČU POZORNOSTI UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE TONE VARL: Prvi sadovi enoletnega dela našega združenja, v katerem so predstavniki centrov in služb za izobraževanje iz 30 slovenskih delovnih organizacij z več kot 86.000 zaposlenimi, so že vidni. V 33 temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, ki zaposlujejo 75.000 delavcev, je bilo doslej zajetih v različne oblike izobraževanja kar 46.000 zaposlenih, torej skoraj vsak drugi delavec. MILAN VIDMAR: V Litostroju menimo, do naša družba še vedno posveča premalo pozornosti oddihu zaposlenih oziroma tako imenovanemu »delavskemu turizmu«. To občutimo zlasti v svojih prizadevanjih, da bi zagotovili delavcem potrebne počitniške kapacitete. Vsem možnost za izobraževanje V Sloveniji že dobro leto deluje združenje izobraževalnih centrov in služb v delovnih organizacijah. V tem času je sicer prebolevalo začetne težave in probleme, toda kljub temu je v letu dni marsikaj storilo. To kaže, da je na najboljši poti, da uresniči svoje temeljne naloge. Sicer pa naj o dosedanjem delu združenja spregovori predsednik združenja Tone Varl, vodja oddelka za kadre v Železarni Jesenice. DRAGO ROZMAN: Pri formiranju občinskih sindikalnih konferenc smo v Radovljici upoštevali v prvi vrsti strukturo zaposlenih. Na tak način smo v sindikatih dosegli potrebno udeležbo žensk in mladine. Zadnja leta pri odločanju skoraj ni bilo slišati njihovih besed. ■ Mili „Če ima združenje namen usklajevati in širiti izobraževanje v organizacijah združenega dela,“ meni Tone Varl, „potem ta skrb neposredno zadeva delovne organizacije, seveda pa tudi republiško gospodarsko zbornico kot asociacijo slovenskega gospodarstva. Nerazumevanja na teh relacijah je bilo v letu dni obstoja združenja več kot preveč in šele zadnji pogovori s predsednikom gospodarske zbornice januarja letos so nam dali nove pobude." „Za kakšne pobude gre? “ „Naposled smo le opredelili vlogo gospodarske zbornice v odnosih do našega združenja in obratno. Zahtevali smo, da v statutu zbornice dobi svoje mesto tudi združenje, saj navsezadnje združuje in povezuje interese organizacij združenega dela na področju izobraževanja ob delu. Združenja nismo ustanavljali zato, da bi se predstavniki delovnih organizacij, ki delajo na področju izobraževanja, sestajali enkrat ali dvakrat na leto, marveč smo ga ustanovili zato, da slednjič tudi v slovenskem gospodarstvu začnemo sistematično urejati pereča vprašanja pri izobraževanju odraslih." „Združenje je bilo lani pobudnik številnih razprav o izobraževanju v delovnih organizacijah ter o samoupravnem sporazumevanju o kadrovski politiki v občinah, če omenimo le nekatere med njimi. Kakšne izkušnje se vam ponujajo zdaj, ko je zorana prva ledina? “ „Zavedamo se, da nas skromna bera zadnjega leta ne sme spraviti v malodušje. Veijemite, da smo danes bolj kot kdajkoli prej prepričani v pravilnost naše odločitve o ustanovitvi združenja. Zakaj? Morda samo iz dveh razlogov. Resolucija o vzgoji in izobraževanju, z njo pa družbeni dogovor o kadrovski politiki, nalagata vsem organizacijam združenega dela, posebej še njihovim izobraževalnim centrom in službam, obsežne izobraževalne naloge. Menimo namreč, da je uresničevanje ciljev na področju izobraževanja delavcev mogoče doseči le z organiziranim in sistematičnim delom vseh subjektov, odgovornih za izobraževanje v delovnih organizacijah. To bi morali najprej doseči." „Kaj pa druge naloge združenja; katere med njimi bi kazalo posebej poudariti zdaj, ko ste se odločili za akcijo sistematičnega razvijanja vseh oblik izobraževanja zaposlenih, da bi dejansko postale del celovitega sistema izobraževanja? “ „Poleg te akcije smo se v združenju odločili, da moramo v organizacijah združenega dela za vsako ceno zagotoviti vsem delavcem možnosti za izobraževanje. Prav gotovo tega ne bomo dosegli čez noč, vendar ugotavljamo, da lahko zagotovimo te možnosti zlasti s Siljenjem izobraževalne mreže centrov in služb v vseh tistih delovnih organizacijah, ki so s tem delom komaj na začetku ali pa o njem šele razmišljajo. Pri tem pa so, razumljivo, pomembna predvsem vsebinska in materialna vprašanja. Zdi se nam, da bomo samo z medsebojnim usklajevanjem, z izmenjavo učnih programov in s trdnimi materialnimi pogoji uresničili zahtevo za dosego enakih možnosti izobraževanja za vse delavce. Izpolnitev te naloge pa že danes narekuje našemu združenju, da se bo moralo odločno upreti vsem improvizacijam na področju izobraževanja zaposlenih in komercializmu, ki ni tako redek spremljevalec tovrstnega izobraževanja. Povem naj Še, da bomo v združenju posvetili vso skrb oblikovanju metodologije planiranja, dopolnjevanju in izdelavi sistematizacije delovnih mest, izdelavi in dopolnitvam profilov in klasifikacije poklicev. Seveda pa ne bomo pozabili na kadre, ki se v delovnih organizacijah poklicno ukvarjajo z izobraževanjem, le-teh v Sloveniji še zelo primanjkuje, zato bomo z ustreznimi institucijami organizirali tudi zanje stalno dopolnilno usposabljanje." -iv ,.Morda smo v radovljiških sindikatih res korak pred drugimi občinskimi sindikalnimi sveti, vsaj kar zadeva ustanavljanja občinskih konferenc, vendar moram takoj dodati, da ne samo po naključju ali morda zaradi izjemne delavnosti peščice sindikalnih delavcev v občinskem svetil. Zdaj, ko smo končali z akcijo, je verjetno laže poiskati razloge, zak£y smo prav v naši občini, kot pravijo, bili med tistimi, ki so praktično že konec januarja ustanovili skoraj vse občinske konference. Že po junijski konferenci slovenskih sindikatov smo se namreč v radovljiških sindikatih lotili prvih nalog, ki so jih narekovala sprejeta stališča in sklepi RS ZSS. Najprej smo izdelali potrebna izhodišča o novi organiziranosti, ki so temeljila na delu in odnosih med osnovnimi sindikalnimi organizacijami. To je bila pravzaprav osnova našega celotnega dela na tem področju." „Katera pa so bila temeljna izhodišča, iz katerih ste izhajali v svojih prizadevanjih? “ „Pred seboj smo imeli štiri osnovna izhodišča. Najprej se nam je zdelo umestno opozoriti na to, da morajo pri sprejemanju odločitev priti do veljave interesi delavcev. Prav tako smo vseskozi opozarjali, naj bodo na vseh ravneh organiziranosti upoštevani delegatski odnosi, ne nazadnje pa tudi to, da mora delegatska sestava ustrezati strukturi sindikalnega članstva v občini ter da moramo pri vsem tem uveljaviti neposredno odločanje in vpliv osnovnih sindikalnih organizacij v občinskih konferencah sindikatov ...“ „ ... in kako pa ste se odločili glede formiranja občinskih konferenc? “ Sindikat v novih kolesnicah Radovljiški sindikati so bili med prvimi, ki so v Sloveniji izvedli reorganizacijo. Tako v tej občini že dober mesec deluje 8 občinskih sindikalnih konferenc, v katerih je prek delegatov zastopanih 67 osnovnih sindikalnih organizacij ali 88 % celotnega sindikalnega članstva v občini. Za vse ustanovne sindikalne konference radovljiške občine je bila značilna tako dobra udeležba kot zredno široka in vsebinsko nadvse bogata razprava, ki je razgrnila pisano paleto problemov zaposlenih v radovljiški občini. Več o organiziranosti občinskih sindikatov nam je povedal Drago Rozman, strokovni sekretar sveta občinskih sindikalnih konferenc Radovljice. „Na osnovi stališč in sklepov 4. konference slovenskih sindikatov in ugotovitev seminarja v Dolenjskih Toplicah, torej dokumentov, ki so se bili usklajeni z ustavnimi spremembami, smo se v občini odločili za ustanovitev osmih sindikalnih konferenc. Bolj kot s samim, rekel bi, formalnim formiranjem konferenc, smo se v pripravah na njihovo ustanavljanje soočili z mnogimi zanimivimi primeri." „Bi lahko omenili nekatere od njih? “ ,JPoglejte, v občini imamo dve skrajnosti. Tako štiri osnovne organizacije sindikata, organizirane v svoji konferenci štejejo več kot 1000 zaposlenih, medtem ko štiri osnovne sindikalne organizacije stanovanjske in komunalne dejavnosti povezujejo le 120 delavcev. V slednjem primeru opravljajo določene skupne akcije v občini izvršni odbori njihovih osnovnih organizacij sindikata na skupnih sestankih. Opozoriti bi želel še na en značilen primer: Kemična tovarna Podnart z osnovno organizacijo sindikata je edina v svoji panogi v občini. V tem primeru nismo uveljavili niti načela združenih izvršnih odborov niti konferenc, marveč bo njihov izvršni odbor v nekaterih primerih neposredno opravljal funkcijo občinske konference. Sicer pa so naše občinske sindikalne konference — delavcev kovinsko predelovalne industrije, gostinstva in turizma, obrti, lesno predelovane industrije, vzgoje, izobraževanja in znanosti, kmetijstva, živilske in tobačne industrije, tekstilne in usnjarske industrije ter delavcev kovinske industrije - različno velike, odvisno pač od števila članstva. Važno je, da smo v duhu nove organiziranosti sindikatov v občini vsaki osnovni sindikalni organizaciji omogočili, daje zastopana . v svoji občinski konferenci." »S. iii Ml H M Gluha ušesa Zmogljivosti počitniških domov, s katerimi razpolagajo naše delovne organizacije, so precej preskromne, da bi zadostile najnujnejšim potrebam. Zato si številni kolektivi prizadevajo, da bi svoje počitniške kapacitete razširili in s tem omogočili oddih in rekreacijo vsem svojim delavcem. Takih akcij bi seveda morali biti samo veseli. Morali bi jih spodbujati in kolektivom pri gradnji počitniških domov v čim večji meri pomagati. V praksi pa je žal precej drugače. Vse namreč kaže, da je delavski turizem za naše občine sila nezanimiv, čeprav zelo pogosto poudarjamo, da moramo nuditi zaposlenim to, kar jim gre. Govorimo eno, delamo drugo... 0 vsem tem je stekla beseda z Milanom Vidmarjem, tehničnim sekretarjem družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov v ljubljanskem Litostroju. Pripovedoval nam je o prizadevanjih kolektiva, da bi obdržal in še razširil svoje počitniške domove, da bi omogočil vsem svojm zaposlenim cenene počitnice in potrebno rekreacijo. „Litostroj šteje blizu 3300 delavcev. To 1,1 malo, zato so tudi naše počitniške kapacitet razmeroma precejšnje, vendar glede na potreb* še vedno občutno preskromne ...“, nam prip0, veduje Milan Vidmar. „Imamo svojo počitnišfc* postojanko na Soriški planini, počitniški dom'1 Fiesi, v Moščeniški Dragi, nekaj kapacitet irnS' mo na Rabu in v Podgori. A kot že rečeno, vs< to je za tako velik kolektiv še vedno premalo Zato si prizadevamo, da bi svoje počitniške k>' pacitete razširili in s tem še bolj kot doslej skrbeli za potreben oddih svojih delavcev. Z8' so ta naša prizadevanja pogosto deležna velike^ nerazumevanja. . .“ „In kje se zatika? Pri potrebnih sredstvih ...? “ „Ne, denar imamo. Problem je drugje. Tafl1, kjer človek ne bi nikoli pričakoval. Naj se A1 kratko dotaknem naše Soriške planine, čeprav J naši litostrojski praksi primer ni osamljen .. ■ „Mar imate težave tudi ob morju? “ »Tako je. Tudi ob morju nas ne vidijo radi in b1 bili še najbolj zadovoljni, če bi pobrali šila if kopita. Posebno v Moščeniški Dragi. Toda vrflj-va se k Soriški planini, kjer bi naš kolektiv ra“ uredil delavski smučarski center. Naj povem, d3 smo Soriško planino „odkrili“, če se lahko taka izrazim, prav litostrojci. Tega je že več kot dvajset let. Uvideli smo, da bi kazalo izkoristiti # kaven svet nad vasjo Sorica in tu sčasoma p°' staviti rekreacijski center, ki bi bil v nasprotju3 drugimi v prvi vrsti namenjen delavcem. Tistif s poprečnimi mesečnimi prejemki in tud1 tistim, ki niti tega poprečja ne dosegajo. Za začetek smo zgradili Litostrojsko kočo, ki smo P že večkrat adaptiraffin poleg nje zgradili še p0’. seben dom za prenočevanje. Koča na Sori^ planini je odprta skozi vse leto. Od Ljubljane je oddaljena komaj dobro uro vožnje, zato 1,1 primerna le za daljše počitnice, temveč tudi z! dnevno in tedensko rekreacijo. Upoštevati namreč nioramo, da nudi svet na Soriški planini izredne možnosti za krajše in daljše izlete in datl1 leži sneg več kot šest mesecev na leto. Ker f teren travnat, je smuka nadvse ugodna vse 0“ meseca novembra pa tja do maja. Skratka, resnično za izredne pogoje, ki jih želimo ^ najbolj izkoristiti. Radi bi prelepo planino k3* najbolj približali našim delovnim ljudem in omogočili turizem. In prav to nekaterim ne g^ v račun. Zdi se, kot da bi želeli tudi na Sor$' planini graditi nekakšen Bernardin in delavC potisniti v dolino...“ „Kaj je pravzaprav na stvari? ... ,,Zatika se pri uresničevanju naših nadaljuj11 načrtov. Pa ne pri denarju. Ze četrto leto nai^ reč izločamo iz naših regresov za počitu'^ letno po petdeset dinarjev na zaposlenega, daD Soriško planino kar najbolj usposobili za le^ in zimske počitnice. Skratka, denar imamo, f? ga ne moremo uporabiti. Že pred leti smo ura . no zaprosili občino Škofja Loka za urbanisti^ načrti Soriške planine, a smo doslej še v&J naleteli na gluha ušesa. Udarniško smo na P!‘ mer zgradili smučarsko vlečnico s kapaci^ 600 oseb na uro, pa je ne moremo montira ’ ker nimamo odobrenja skupščine občine Sk°jj Loka. Vendar ne gre le za žičnico, radi bi gra,.j, nova športna igrišča, radi bi povečali zrnogi vosti doma in uredili na Soriški planini lep z.c lavski rekreacijski center. Kot pa vidite, ^ zaenkrat brez moči, čeprav smo pokazali t°‘ dobre volje ...“ A V SREDIŠČU POZORNOSTI UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE V četrtek so delegati Javora, Lesnine, Mebla, No-volesa in Stola sedli v klubu poslancev v Ljubljani za skupno - kajpak zelo dolgo - mizo in tako postali udeleženci svečanosti, ki je ob sodelovanju vidnih družbenopolitičnih delavcev, časnikarjev in brnenju televizijskih kamer - kakor se pač spodobi za dogodek nevsakdanjega pomena - tudi formalno postala prvi dan novega podjetja Uniles. Kaj reči ob „novorojenčku‘' na slovenskem 8°spodarskem prizorišču? Predvsem seveda najboljše želje,"da bi se uresničile napovedi, v upra-^oenosti katerih moramo iskati tudi po razgo-orih in temeljitih študijah naposled uresničeno Zeljo šesterice, da stopijo skupaj in si z roko v |oki poskušajo izboriti boljše gospodarske rezul-ate in boljše delovne ter življenjske razmere za ni Sv°je delavce. 3 te h« JO' k« Združevanje n v j Zniževanje dobršnega dela slovenske lesne rfr pustrije nikakor ni moglo uiti pozornim očem /st JDaVn°sti, saj ne gre pozabiti, da ta industrija \a postavlja tretjino vse jugoslovanske proizvodih' *esne industrije, poleg tega pa ima v Slove-)Cr /k,, čredno tradicijo in ugled ter ne nazadnje cion Siiroko razširjenost, tako da ima že kar „na-:gJ tu j 3 6n Pndih“. Vsekakor je zanimivo, da so se 1 v drugih republikah že pred časom odločili ;d' . J. VeJike proizvodno prodajne organizacije, l^ko Šipad v BiH, Treska in Makedonijadrvo v pn ^akedniji, Jugodrvo in Novi dom v Srbiji in „3 Seveda Slovenijales v SRS. Ob rob tem dogajanjem je predsednik ‘‘ r^dbora za združitev", sicer direktor Novolesa, °ne Knez povedal: bi 2, "Ustanovitev Unilesa, točneje že napoved it cjvruzrtve, je sprožila serijo pridržkov, češ da ji' v e.?.estavljeni organizaciji lesne industrije v Slo-li renih motita idealno sliko pod naslovom ena d* — eno podjetje. Naše prepričanje je (c p0(j 0k° nasprotno. Obstoj dveh lesnih vele-}j' Van-Jetij. ko povzročil nujno potrebno tekmo-it f J® v idejah in akcijah med obema sistemoma, o- Ki/0 brez dvoma koristilo naši lesni industriji .1 mr,01. tu(ii jugoslovanski družbi, v kateri živi-d' kj| ’ ker tudi UNILES ne proglašamo za iz-di ki i.Cn° si°vensko podjetje. Vsa tista vprašanja, J' ie2a| 0 v slovenskem gospodarskem prostoru kinil3 me<^ obema sistemoma - torej med šali es?m i11 Slovenijalesom — pa bomo posku-pojesevati v pogovorih enakega z enakim in s ^onimi sporazumi." šesterica skupaj j) in 0Ztki, ki smo jih slišali ob „rojstvu", o teži j< zdru'°či ter gospodarski prodornosti novega id so i^enega podjetja slovenske lesne industrije, rt jt !( tl ■e d i SO aivjvciioivc iiiuuoi.xjju, Pobi Prestvni in prepričljivi, tako da si jih velja tze ogledati. stopilPr^ treba reci, da pri šesterici, ki je podw skuPaL ne gre za neznana imena. Vsa zastg J^ajo za seboj dolgo razvojno pot. Iz granat? - v kraških globačah, pohorskih ok0iic-lla v dolini Krke ter iz majhnih delavnic v Varne * ^°'kana m Maribora in še iz prve to-7$ jetVezanega lesa na Slovenskem v Pivki in že t)Uplj . stare tovarne upognjenega pohištva v cjje k1 80 zrasle „naše“ gospodarske organiza-slov’ 1 tSe,P° velikosti, kvaliteti izdelkov in po-Uaj h;Stl tvendar ne tudi po učinkovitosti - to v°diln Zaf?0t°V^a prav združitev!) lahko merijo z tako"^'! tovrstnimi tovarnami v Evropi. Prav Posti J//0 rečemo — brez očitanja heskrom-Sodjj,. oa davor, Meblo, Marles, Novoles in Stol VaPskpP|raV v kvalitetni in količinski vrh jugoslo-vlogo ; esne “i pohištvene industrije. Podobno skirrii r.Illa P.rav gotovo tudi Lesnina med trgov-rganizacijami lesne stroke. Slovenska »teža«« Mjavo vr, združena podjetja imajo izredno iZvodniti S ovenskem gospodarstvu, saj pet pro-organizacij (v Sloveniji jih je med le- Uniles - še en novorojenček • Delavci doma in na tujem znanih podjetij Javor, Lesnina, Marles, Meblo, Novoles in Stol so se z več kot 80-odstotno večino izrekli za ustanovitev združenega podjetja z več kot 10.000 zaposlenimi sarji skupaj 55) ustvari 29,5 % skupnega dohodka lesne industrije, 29 % akumulacije in ,,nosi“ 26 % vseh osnovnih sredstev te industrije. Velikost novega podjetja in njegov življenjski pomen za lep del slovenskih delavskih družin lahko orišemo tudi s podatkom, da skupno število zaposlenih ob ustanovitvi Unilesa presega 10.000, kar je tretjina vseh zaposlenih v slovenski lesni industriji in trgovini z lesom in pohištvom. Nova organizacija ima seveda izredno razvejano notranjo samoupravno zgradbo. Uniles združuje kar44 TOZD v proizvodnji (vsaka ima velikost poprečne lesne tovarne), 5 trgovskih TOZD, 5 delovnih skupnosti skupnih služb in 1 delovno skupnost, ki je organizirana kot TOZD. Naj še povemo, da ima Uniles kar 57 prodajaln po vsej državi in 7 podjetij za izvoz in uvoz blaga. Gospodarjenje Vrednost skupne aktive TOZD Uniles presega 2,2 milijarde dinarjev. V tej vrednosti so udeležena poslovna sredstva s 95 %, rezervna sredstva z 2 % in sredstva skupne porabe s 3 %. Vse delovne organizacije, ki so se združile v Uniles, so lani gospodarile zelo uspešno in so „skupaj“ (narekovaj smo postavili pač zato, ker je „skupaj“ za nazaj samo na papirju) ustvarile za 3,1 milijarde din celotnega dohodka, 615 milijonov dohodka in 173 milijonov dobička. Stopnja dobička v primerjavi s celotnim dohodkom bi tako bila za vso SOZD 5,5 %. Za ponazoritev še majhna primerjava: rentabilnost, izračunana iz odnosa med dobičkom, povečanim za amortizacijor in vloženimi sredstvi znaša za minulo leto za vso SOZD 122,1 %, medtem ko bi tako izračunana stopnja rentabilnosti za vso slovensko lesno industrijo bila le .8,3 %. Tudi ,kazalec" ekonomičnosti, če bi ga izračunali za vso SOZD, bi dal dober rezultat: 1,25. Z drugimi besedami to pomeni, da je vsak porabljen dinar prinesel 1,25 dinarje dohodka. Produktivnost, izračunana iz razmerja med dohodkom, povečanim za amortizacijo, in številom zaposlenih,'bi bila 73; torej je vsak delavec v povprečju ustvaril za 73.000 dinarjev dohodka. Izvoz Veliko bi lahko povedali tudi o izvozni dejavnosti slovenske lesne in pohištvene šesterice, za katero smo že v uvodu povedali, da so njena imena na dobrem glasu v tujini. Tako je Javor izvozil lani svojih izdelkov za 8,6 milijona dolarjev, Lesnina za 1,8, Marles 2,7, Meblo 5,5, Novoles 7, in Stol za 3,4 milijona dolarjev. „Skupni“ rezultat Unilesa bi torej bil dobrih 29 milijonov dolarjev, kar je za del lesne industrije tako majhne dežele lep dosežek. Izvozni rezultati dobe še posebno „barvo“, če jih primerjamo še z letom pred tem, torej z izvozom v 1972. letu. V primerjavi z obema letoma je imel Javor indeks povečanja izvoza 170, Lesnina 146, Marles 184, Meblo 131, Novoles 160 in Stol 150. In še računska operacija" za Uniles: 156! Osnovni cilji Čas, v katerem se je rodil Uniles, je sicer res poln najrazličnejših razprav in govorjenja o nujnosti združevanja sredstev in dela, vendar moramo le ugotoviti, da se kaj veliko od govorjenja in napovedovanja v slovenskem gospodarskem prostoru še ni spremenilo. Ustanovitev Unilesa je morda prav zato toliko bolj presenetljiva, ker je do nje prišlo na bolj ali manj „tih način", brez dolgotrajnih polemik v javnosti o argumentih za in proti, pa tudi zato, ker je na rovaš razdrobljenosti slovenske lesne industrije letelo v prejšnjih letih sorazmerno največ kritik. Lesarji so tokrat z ustanovitvijo Unilesa z vsem dostojanstvom in umirjenostjo „vrgli žogo nazaj" in — tako je vsaj videti — vrgli vse svoje sile v načrtovanje skupne prihodnosti. Ustanovitelji Unilesa so si že izoblikovali nekatere osnovne strateške cilje, ki bi jih radi dosegli. Predvsem bi radi v jugoslovanskem prostoru dosegli večjo povezanost med trgom in proizvodnjo, z oblikovanjem večje rizične skupnosti (naložbe rastejo in z njimi tudi nevarnosti!) hočejo za svoje zaposlene doseči dolgoročno socialno varnost, prav tako je želja, da bi v večjem podjetju lahko uspešneje „zgrabili za vrat" stroške dela in da bi lahko laže prišli do surovin, kar je bila doslej za podjetja majhne in srednje velikosti nemalokrat vse pretežka naloga. Direktor Knez je na slovesnosti ob podpisu „poročnega lista" Unilesa povedal tudi naslednje: „Ne bi bil dosleden in odkrit, če ne bi omenil še zelo pomembnega ,.impulza" za našo odločitev o združitvi. Na področju prodaje pohištva in lesa smo se srečali z izredno hitrim grupiranjem proizvodnih organizacij pod streho trgovskih hiš, kar je ponekod že pripeljalo do zapiranja surovinskega in prodajnega trga. Ne zato, da izbijemo klin s klinom, temveč da najdemo tretjo pot, ki bo kljub združevanju obdržala potrebno konkurenčnost in prožnost lesnega trga, smo se odločili za skupno pot v Uniles." Osnovni program Unilesa je kaj lahko „oti-pati". Najprej je treba'zagotoviti večjo proizvodnjo in smotrnejše izkoriščanje vseh proizvodnih dejavnikov, obenem je treba ustvariti večjo varnost delovnih mest (že sedaj zaposlenih in tistih, ki še pridejo), in to z uspešnejšim vplivanjem na tržišče s sodobnejšo ponudbo izdelkov. Med osnovne naloge prav gotovo sodi tudi napredek v tehnologiji, proizvodnji in prodaji, pametno usklajevanje proizvodnih programov in racionalna organizacija spremljajočih dejavftosti. Kratko in jedrnato vendar dovolj dela za vse, ki so zadolženi za to, da bo nova gospodarska organizacija uspešno stekla! Za zaključek našega porodniškega poročila" o Unilesu bi morda še povedali, da po vsej verjetnosti ne bo ostalo samo pri prvi šesterici, saj Uniles že ob ustanovitvi vabi pod svojo streho vse, ki so pripravljeni sprejeti njegov program in seveda tudi združevalna načela. Za odnose v novem podjetju je prav gotovo zelo pomembno, da lahko vsaka od „lego kock" samostojno sklepa poslovne odnose z drugimi delovnimi organizacijami, razen če to ne moti skupnih programov Unilesa. Prav tako je pomembno, da imajo vse TOZD realno možnost vplivanja na življenje vsega gospodarskega organizma, skupne službe ali za posebne naloge posebej sestavljene skupine strokovnjakov pa bodo le izvrševalci in organizatorji dogovorjenih nalog. IGO TRATNIK ♦ #- * > ##»»**♦*»* i * »• * 1 * i t t i 1 V SREDIŠČU POZORNOSTI UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE Najnižji osebni dohodek — kaj Je to? V sindikalno listo smo zapisali: najnižji neto osebni dohodek delavca, ki dela poln delovni čas in dosega normalen delovni uspeh, mora znašati najmanj 60% poprečnega mesečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu. In dalje: vsaka udeleženka samoupravnega sporazuma je v svojem letnem planu dolžna določiti najnižji osebni dohodek svojih delavcev, upoštevaje pri tem predvideni gospodarski uspeh, kar pa ne more biti manj, kot je določeno v prvem odstavku tega poglavja. Ocenjujemo, da bo znašal po oceni najnižji osebni dohodek po sindikalni listi v letu 1974 od 1.300 din do 1.350 din mesečno. Kaj je pravzaprav najnižji osebni dohodek? Za razumevanje te prvine sindikalne liste, si moramo najnižji osebni dohodek ogledati z dveh plati - s teoretične in praktične. Marksistična politična ekonomija uči, daje delovna sila blago, katere lastniki so delavci - proizvajalci. Delovna sila ali delovna sposobnost pa lahko postane aktivni dejavnik proizvodnega procesa šele takrat, ko se spoji s proizvajalnimi sredstvi, - to je v toku proizvodnega procesa. Pogoj, da delavec - proletarec ponudi svojo delovno silo naprodaj, je, da nima proizvajalnih sredstev. Če bi delavec namreč imel svoja proizvajalna sredstva (delovna orodja in predmete dela) ne bi prodajal svoje delovne sile, temveč bi ustvarjal določene izdelke m le-te prodajal. Kot vsako drugo blago ima tudi to blago - delovna sila - svojo uporabno vrednost in svojo vrednost. Njena uporabna vrednost je v tem, da lahko proizvaja in ustvarja novo vrednost, večjo od tiste, ki je bila dana za njen nakup. Zato Marx pravi, da je na blagovnem trgu delovna sila specialno blago. Za razliko od vseh drugih vrst blaga ima namreč .samo delovna sila sposobnost, da ustvarja presežno vrednost. Delovna sila kot blago mora imeti seveda uporabno vrednost za drugega, ne pa za njenega lastnika. Rekli smo že, dajo delavec ne bi prodajal, če bi jo lahko sam porabil — to je, če bi jo lahko spojil s svojimi delovnimi sredstvi. Vprašanje, ki izvira iz te ugotovitve, je: po čem ta „drugi“ to delovno silo plačuje? Odgov or je: po vrednosti! Vrednost blaga - delovne sile - pa se določa enako kot vrednost vsakega drugega blaga, to je s količino družbeno potrebnega delovnega časa za njeno „proizvodnjo“. Ali preprosteje povedano: vrednost delovne sile določa količina družbenega časa, potrebnega za proizvodnjo tiste količine, dobrin, ki je nujna za njen obstoj in reprodukcijo. Delavec živi in se „obnavlja“ - da pa bi živel in se obnavljal, mora neprestano trošiti. Vrednost delovne sile določa torej vrednost proizvodov, ki jih potrebuje delavec in njegova družina za normalno življenje. Te vrednosti pa ne določajo samo fiziološke potrebe delavca in njegove družine, temveč tudi tako imenovane ..družbene potrebe" — sredstva za izobraževanje, kulturne potrebe itd. — ki so Spremenljive in se večajo z napredkom civilizacije. Zato je, dialektično gledano, ta vrednost spremenljiva količina. Razvoj družbenih in materialnih proizvajalnih sil oziroma družbeni razvoj nasploh določa tudi normalne življenjske razmere delavcev in s tem tudi vrednost delovne sile. Razumljivo je, da je vrednost vsakega blaga - in tudi vrednost delovne sile - odvisna od družbene produktivnosti dela. Čimvečja je le-ta, tem nižja je njena vrednost. In končno vpliva na njeno vrednost tudi specifičnost vsake dežele - njeno podnebje, ki pogojuje nekatere življenjske stroške, družbena ureditev in podobno. Ko govorimo o vrednosti delovne sile, mislimo seveda na njeno poprečno kvaliteto in poprečne življenjske potrebe v določenem obdobju. Upoštevaje to, se takoj vprašamo: kakšna pa je potemtakem njena največja in najmanjša vrednost? Teoretično gledano, njena naj-Večje vrednosti ni mogoče določiti. Drugače pa je s spodnjo mejo. Spodnja meja njene vrednosti je določena z vrednostjo tiste količine proizvodov, ki jih zahteva delavčevo golo preživljanje. - njegov eksistenčni minimum. V socialistični samoupravni družbi delavec v družbenem smislu seveda ni odtujen od proizvajalnih sredste, nasprotno z njimi združuje svoje delo. Toda družbena lastnina teh sredstev še ne pomeni, da so sredstva, s katerimi dela, v njegovi neposredni lasti ali v lasti njegovega delovnega kolektiva. Če bi bilo tako, bi govorili o privatni oziroma kolektivni lastnini proizvajalnih sredstev. Ker ta sredstva torej niso neposredno njegova, mora delavec tudi v naši družbeni ureditvi delati, da lahko živi. Na podlagi te ugotovitve se lahko vprašamo: ali je delovna sila pri nas blago? Odgovor je: delovna sila, ta sposobnost za delo, ali kot pravi Marx, „ . ...skupek fizičnih in duševnih sposobnosti, ki so v telesni, živi človeški osebnosti...“ v socializmu seveda ni blago. Delavci je torej ne prodajajo „drugemu“. Vsako blago in tudi delovna sila se prodaja po določeni ceni. Cena delovne sile pa je mezda. Medz v socialističnem proizvodne odnosu ni. Čeprav je mezdna miselnost, žal, še vse prepogosta. Družbena vsebina mezde je namreč v tem, da delavec dobi z njo plačano svojo delovno silo in s tem je v delitvi družbenega proizvoda tako rekoč opravil. Mezda je torej neki družbenoekonomski odnos, odnos v določeni družbeni ureditvi, ko je delavec-proletarec sicer pravo-formalno svoboden, nima pa možnosti in pravic, da bi kakorkoli vplival tudi na delitev vrednosti, ki jo je ustvaril s svojim delom - na delitev presežne vrednosti. V samoupravljalskem proizvodnem odnosu pa imajo delavci - samoupravljavci pri oblikovanju svojih prejemkov in delitvi ustvarjenih sredstev naslednje pravice: ~ da z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi o delitvi dohodka in osebnih dohodkov določajo poprečno vrednost posameznih kategorij delovne sile. - da odločajo o delitvi utvarjenega dohodka z merili, s katerimi razporejajo razpoložljivi dohodek na sredstva za osebne dohodke in na sredstva za razširjeno reprodukcijo; - da z merili v samoupravnih aktih določajo konkretne višino osebnih dohodkov posameznika, odvisno od njegove vložene količine in kakovosti dela; - da določajo merila in zneske prejemkov, ki nastajajo „ob delu"; - da odločajo o najnižji in najvišji vrednosti dela in - da „po določilih nove ustave odločajo tudi o celotnih sredstvih, ki so jih ustvarili s svojim tekočim in minulim delom itd. Zato pravimo, da delavec kot svoboden in enakopraven/z drugimi delavci dela z družbenimi sredstvi za zadovoljevanje svojih osebnih in skupnih družbenih potreb ter odloča o svojem delu, pogojih ter o uspehih dela. In še nekaj je. Družbeni odnos v delitvi temelji na načelu ..nagrajevanja po delu". To načelo pa pomeni dvoje: da nima nihče pravice do ..nagrade", ki ne bi bila rezultat dela - denimo, da bi dobival dohodek iz naslova lastine nad proizvajalnimi in drugimi sredstvi -in da mora biti enako delo enako nagrajeno. Pri vrednotenju dela pa so se pojavile težave. Delo se namreč med seboj razlikuje - fizično od duševnega, po intenzivnosti, po kvaliteti, po težavnosti delovnih razmer, po kvalifikaciji in podobno. Posebna težava pa je v tem, ker delo ne nastopa kot čista kategorija, temveč se te razlike pojavljajo v vseh odtenkih. Zato pravimo, da uresničenje načela delitve po delu postavlja na dnevni red predvsem kriterije za merjenje dela, da bi tako določili udeležbo v delitvi. Kot se je pokazalo v dosedanjem sporazumevanju, to nikakor ni lahko. Predpostavimo, da bi uspeli v delitev vgraditi vsa omenjena merila. Ali bi taka delitev pomenila „nagra-jevanje po delu"? Da, če bi delovne organizacije imele dovolj sredstev. Toda količina sredstev za osebno in Skupno porabo je v posamezni delovni organizaciji v neposredni odvisnosti od velikosti ustvarjenega dohodka. Dohodek pa nastaja na trgu in je neodvisen od ustvarjene vrednosti. Rekli smo: najnižja vrednost delovne sile je določena s količino družbeno potrebnega delovnega čsa za proizvodnjo tiste količine proizvodov, ki jih delavec potrebuje za golo preživljanje in da imajo v naši družbenoekonomski ureditvi delavci - samoupravljavci pravico, da določajo najnižji osebni dohodek. Ali potem lahko rečemo, daje najnižji osebni dohodek enak najnižji vrednosti delovne sile? Ne! Najnižji osebni dohodek ni količina denarja, ki bi delavcu in njegovi družini zagotavljal tako imenovani eksistenčni minimum. Ta dohodek namreč ni neka eksaktna, z znanstvenimi dokazi utemeljena kategorija. Najnižji osebni dohodek je družbeno ocenjena vsota denarja, ki naj bi delavcu in njegovi družini omogočila in zagotovila na določeni stopnji družbenega razvoja še človeka dostojno življenje, upoštevaje pri tem tudi še druge možne dohodke. Seveda se takoj vprašamo, katere dohodke? Predvsem moramo vedeti, daje 1.300 din osebnega dohodka na mesec za delavca več, kot znaša njegov eksistenčni minimum. To se morda pri današnjih cenah čudno sliši, vendar je pri nas mnogo ljudi, ki žive še z manjšimi dohodki. Če pa preživlja delavec s tem denarjem štiričlansko družino, potem tega minimuma seveda ne more pokrivati. Toda taka družina ima lahko več zaposlenih članov - v Sloveniji ima štiričlanska poprečna družina 1,7 zaposlenih - in s tem seveda tudi več dohodkov. Razen tega vsi družinski dohodki ne izvirajo samo iz delovnega razmerja, temveč lahko tudi iz kmetijske, obrtne, turistične ali druge dejavnosti. Tudi življenjski stroški so lahko precej različni; ni namreč vseeno ali delavec živi na podeželju ali v mestu. in končno poznamo v naši družbi tudi tako imenovane socialne korektive: otroške dodatke, diferencirane stanovanjske najemnine, diferencirane prispevke za otroško varstvo, davčne olajšave, socialne podpore itd. To so torej okoliščine, ki so odločilno vplivale na oblikovanje višine najnižjega osebnega dohodka v pravkar sprejeti sindikalni listi. In kaj je najnižji osebni dohodek v političnem smislu? Predvsem eden od elementov socialne varnosti, za katerega so se sindikati že vseskozi zavzemali. Tudi v bodoče bo najnižji osebni dohodek eden od osnovnih ciljev sindikalne politike. Zavzemali se bomo, da resnično nihče, ki normalno dela, ne bo dobil manj. Za uresničitev tega cilja pa bo potrebno angažirati tudi solidarnostna sredstva, s katerimi bi.pomagali tam, kjer bi bile težave z izplačili. Občinski svet Zveze sindikatov Cerknica čestita VSEM DELOVNIM LJUDEM RAKEKA ZA NJIHOV KRAJEVNI PRAZNIK 13. MAREC IN JIM ŽELI ŠE VELIKO DELOVNIH USPEHOV! POTROŠNIK MED KLADIVOM IN NAKOVALOM Lani so proizvajalci mesnih izdelkov na veliko izkoriščali pomanjkljive predpise in predelovali meso najslabše kakovosti • Pa letos? „Leteči“ razgovor s tržnim inšpektorjem o kakovosti svežega mesa in mesnih izdelkih, o cenah teh živil, o področju dela tržnih inšpektorjev, o zaščiti potrošnika .. . Leteči zato, ker je inšpektorje težko „ujeti“ za dlje kot za nekaj minut. Špela Ogrin, diplomirana veterinarska in republiška tržna inšpektorica za področje živilske industrije, ki izdeluje živila živalskega izvora, nam je nanizala splet osupljivih podatkov o prostih rokah podjetij te panoge, o zniževanju kakovosti izdelkov v'potrošnikovo škodo, celo na račun njegovega zdravja; o ščetinah in mesu najslabše kakovosti v mesnih izdelkih, o kaznih za kršilce, ki niso kazni ... „Lani smo ugotovili precejšen porast proizvodnje tako imenovanih nestandardnih mesnih izdelkov. Obstoječi pravilniki o kakovosti jih ne zajemajo, tovarne jih izdelujejo po svojih internih pravilnikili. Vzrok je bil nedvomno v neprimernih cenah mesnih izdelkov. Posledice za potrošnike pa prav gotovo niso ugodne. Mnoge tovarne mesnih izdelkov namreč v „nove“ mesne izdelke vdelajo surovine slabške kakovosti, k čemur dodajo še bolj ali manj zveneče ime, pa je pred zavodom za cene in potem na trgu nov izdelek, seveda po novi ceni. Tako na primer v ,Sloveniji praktično ni več pravih „kranjskih“ klobas — izdeluje jih le še ena tovarna mesnih izdelkov. Podobno je pri svežem mesu. Lani, ko je bila stiska z mesom še posebno huda, se je meso preplačevalo, mesarji so prodajali slabše vrste mesg za boljše in celo pokvaijeno meso je našlo mesto v mesnicah. Lani smo tako napisali kar 22 prijav sodniku za prekrške — vse zaradi nepravilne prodaje svežega mesa.“ „Cene bržčas niso bile edini razlog za takšno ravnanje tovarn mesnih izdelkov. Je morda vplivalo na lahko vest podjetij tudi pomanjkanje predpisov? “ „Hudo napako so pristojni storili, ko so pred leti ukinili potrjevanje receptur za mesne izdelke-. Tako je prepuščeno tovarnam samim oziroma njihovim nadzornim organom, da po svoji presoji sestavljajo recepte za nove mesne izdelke. Ker ni splošno veljavnega pravilnika, ki bi za tako imenovane nove izdelke določal, koliko mora biti v njih mesa in kakšnega, koliko maščob in dodatkov, smo tudi inšpektorji ob takšnih primerih brez moči. Tako se nam v zad-njilr dveh letih vse več proizvajalcev izmuzne skozi ohlapne predpise, ne da bi tu lahko kaj prida storili v zaščito potrošnika.11 Da ne bi na račun proizvajalcev mesnih izdelkov sipali samo „ogenj in žveplo1*, smo sklenili pogledati tudi na drugo stran - k njim samim. Pogovorili smo se z Rudijem Milerjem, direktorjem Mercatorjeve TOZD Tovarne mesnih izdelkov v Ljubljani. Ob tem moramo pripomniti, da je bil naš izbor proizvajalca povsem naključen. Na tržni inšpekciji smo se namreč pogovarjali samo o problemu, ne pa tudi o „kršilcih“. In tako smo se pogovarjali tudi v TMI. Ne gre torej temu podjetju pripisovati dejanj, ki jih je nasploh omenila inšpektorica Ogrinova. „Lani smo resda imeli velike težave zaradi cen mesa in mesnih izdelkov ter zaradi pomanj' kanja mesa,** je dejal Rudi Miler. ,.Zvezna direk' cija za prehrano je lani zaradi pomanjkanja uvozila precejšnje količine mesa iz Francije in AV' r stralije, toda meso ni ustrezalo našim pred-1 pisom. Dobili smo ga za približno polovico naše I letne proizvodnje mesnih izdelkov. Ker je bil3 1 cena mesa lani zelo visoka in smo ga tudi pte' plačevali, da smo ga dobili, smo bili vsi proizva- j jalci mesnih izdelkov v zagati: pri marsikaterem mesnem izdelku je cena svežega mesa presegal3 dovoljeno ceno izdelka. V naši tovarni smo s3 1 odločili, da takih izdelkov začasno ne borno c več izdelovali.** , „Letos je mesa dovolj. Pomeni, da bodo leto* tudi mesni izdelki boljše kakovosti? “ 1 „Proizvajalci mesnih Izdelkov nimajo kajpak r nobenih razlogov več da bi še naprej — tisti, k| r so tako delali - za mesne izdelke uporabljal' mesne odpadke in celo dlake, kot je dejala h1' špektorica Ogrinova. Prav tako ni razlogov T3 dviganje cen, saj so le-te napete skoraj do skraj' nih zmožnosti potrošnikov. Pri nekaterih nih izdelkih smo cejp že presegli cene v sosednj* ^ Italiji... Pač pa bi po mojem prepričanju s sedaj pravi čas za sprostitev cen mesa in mesni)1 c izdelkov, da bi torej slednjič le začel delovat1 zakon ponudbe in povpraševanja.** . Kaj pa je moč storiti v korist potrošnikov? j. P-rvziprav malo. Resda je v pripravi nov -' L pravzaprav sploh prvi pri nas — pravilnik o k3' t hovosti svežega mesa, ki naj bi izšel sredi let3’ c veljati pa bi začel v začetku prihodnjega leta- f Predpis bo zelo strog, saj temelji na ameriška1 s normativih. Zanimivo pa je, da se pravilnik11 \ mesarji upirajo ; zanimivo pa je tudi to, da nek3' c •torih zahtev iz pravilnika prodajalci mesa ne b°" L do mogli izpolniti zaradi objektivnih težav. Novi pravilnik nalaga klavnicam, da same raž' sekajo meso. Vsak kos označijo z žigom it“' Doslej so ta posel opravljali mesarji v malopr0' daji, kjer se je kajpak s spretnim razkosavanje^1 dalo dobiti iz živali precej več kosov ..najbolj šega mesa**, kot ga je žival sploh imela. Po n0’ vem bo glede tega potrošnik zaščiten. Tod3 mesnice za hranjenje na drobno razkosane žhj' ne (sedaj hranijo v hladilnicah cele polovice Z1 vali) nimajo dobolj velikih hladilnic in tudi sice niso za takšno prodajo opremljene. ..Vsekakor pa bi nam in tudi potrošnik01^ veliko pomagali boljši medsebojni stiki**, je z3? dila Špela Ogrin. „V Beogradu, na primer, im3j v krajevnih skupnostih organizirane svete P® trošnikov, med občani pa redno izvajajo an^.i in po tej poti zbirajo podatke o kakovosti živl' Pri nas sicer zavod za napredek gospodinj3^ občasno organizira posvete ali ocenjevanja p°s. meznih živil, vendar je to za zaščito P°U°Z nikov premalo. Tudi mandatne kazni, ki jib 1 rekajo občinski tržni inšpektorji, so odloclljj prenizke. Kazni za proizvajalce so sicer d°v|’, visoke, vendar pa le-te varuje dolgotrajen if* meljit dokazni postopek.** i V SREDIŠČU POZORNOSTI UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE. MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE Viktor velka- sekretar osnovne organizacije ZK: Pogo-°ri o integraciji so se za-e|i že pred dobrini pol-rugini letom. Sprva v ajevnem merilu, s He-°s°m iz Domžal in s so-v a.0lT1 Donitom. Dogo-r‘OJali smo se o skupnem Sevanju različnih go- spodarskih problemov in vprašanj družbenega standarda delavcev, točneje o hitrejšem reševanju stanovanjskih problemov s skupnimi močmi. Ker sta se tudi ti dve podjetji dogovarjali z drugimi kolektivi, se je krog zainteresiranih kolektivov hitro razširil. Razprava o povezovanju je bila zelo obsežna in na vseh ravneh. Zdaj je v razpravi tudi že osnutek sporazuma. V družbenopolitičnih organizacijah pričakujemo, da bomo v združenem podjetju laže zagotovili izmenjavo mnenj, predvsem pa izkušenj tako na področju političnega delovanja kot razvoja samoupravljanja. Skušali bomo za vsa vprašanja — od samoupravnih, prek gospodarskih, do vprašanj družbenega standarda, zasnovati čimbolj enoten osnovni koncept. 1 Začetek predlani mimJi^rUŽevanju sm0 se doslej že pogovarjali v Mela-. ngj ^ iplasu, kjer so nam omenili nekaj praktičnih e PreH ** SO -1^ podjetja načrtovala skupaj že v fazi a garr praV na združevanje- v ospredju je skupno vla-0 Je v proizvodnjo osnovne surovine za proizvodnjo Pr2 milijona smo odvedli kot naš Podjef6^ za Pom°o nerazvitim,“ je povedal direktor 3,i J.a'. »Tako smo lahko za poslovni sklad izločili le rniijjo 11J?na dinarja, za sklad skupne porabe pa 1,5 dveh 1 t ^aiai3ev m Pri slednjem ohranili raven zadnjih nio t' ^eveda nominalno, saj so medtem cene, deni-sklac]aanovanja, tako poskočile, da sredstva iz tega V bisuZa ežej° danes znatno manj, kot so pred časom, d ar d U torei nazadujemo pri skrbi za družbeni stan-drugjj^Poslenih, prav tako pa pada tudi učinkovitost TRANSAVTO POSTOJNA OBRAT CERKNICA Čestita vsem delovnim ljudem Za KRAJEVNI PRAZNIK RAKEKA tN jim zeli Se veliko DELOVNIH USPEHOV! 3AV STANE VILAR, predsednik delavskega sveta podjetja: Osnovni cilj združitve je združiti kapital in zmanjšati stroške proizvodnje in poslovanja. Že dolgo vemo, da potrebujemo marketing službo, službo za raziska- vo tržišča. Vsako podjetje zase si tega bremena ni sposobno naložiti, skupaj pa ga bomo zanesljivo zmogli. Vsi potrebujemo — eden bolj, drugi manj — domače surovine, da nas ne bodo pretirano teple podražitve na svetovnem trgu. Skupaj smo sposobni investirati v razvoj potrebne bazične kemične proizvodnje. Nujno je potrebno, da si-razdelimo delo, saj pri prenekaterih izdelkih hodimo drug drugemu v zelje, da o cenejši nabavi surovin ne govorim. Ko smo lani skupaj s Heliosom kupovali titanov dioksid, smo zato, ker smo skupaj kupili večje količine, prihranili kakih 700 tisoč dinarjev. Povsem pa nam je jasno, da si zavoljo skokovitih podražitev surovin, vsak zase ne moremo „pisati dolgega življenja". ALOJZ IZLAKAR, podpredsednik sindikalne organizacije: Čeprav smo doslej za dviganje družbenega standarda zaposlenih dokaj dobro skrbeli, vendarle drži, da nas tudi na tem področju gospodarske težave, s katerimi se sproprijemamo, vse bolj tišče k tlom. Imamo, sicer srečo, da smo v minulih letih tako rekoč sproti reševali, na primer, stanovanjska vprašanja — najprej z gradnjo najemnih stanovanj, kasneje pa smo vključili v varčevanje tudi nekajkrat večja sredstva naših delavcev, kot pa smo jili lahko zbrali za gradnjo stanovanj po zakonu. Sorazmerno dobro imamo urejeno prehrano med delom, skrbimo za rekreacijo naših delavcev. Ugotavljamo pa, da lahko zavoljo gospodarskih težav, naraščanja cčn in drugih vzrokov izločamo v sklad skupne porabe že nekaj let enako veliko sredstev — kar pa v bistvu pomeni znatno manj. Jasno je, da lahko na hitrejše izboljševanje družbenega standarda delavcev vpliva boljše gospodarjenje, ki ga pa sami najbrž ne bomo dolgo več sposobni zagotavljati. . Smisel povezovanja omenjenih enajstih podjetij — „ _ Sneje, kot smo zvedeli, se jim bosta priključili še dve v Je Predvsem v združevanju kapitala, v delitvi proiz-| ]Jpih programov in v skupnem vlaganju v proizvonjo | »J/dh surovin. Resda gre večinoma za dokaj velika | p Jetja in razen izjem, gospodarsko uspešna, vendarle | 5,0 jim podražitve surovin na svetovnem trgu krep- I $n naae^e sklade, s tem pa kajpak tudi reproduktivno | p^obnost. 1 DqV .lupini so podjetja Sava iz Kranja, Helios iz | Ko?^’ medvoška soseda Color in Donit, Melamin iz | nji Cevia, Iplas iz Kopra, Mitol iz Sežane, Svit iz Kam-^ in ?’ ‘z D°la pri Ljubljani, ljubljanski Commerce 0 je TU£0acryl iz Ljubljane. Največje podjetje med njimi blj^ njska Sava s preko 3000 zaposlenimi in s pri-® D0 n° 630 milijoni celotnega dohodka v lanskem letu, 2ooI.t’ Helios in Color pa so lani prigospodarili med - ln 300 milijoni dinarjev celotnega dohodka. GUMARJI, BARVARJI IN SMOLARJI SKUPAJ Enajst v moštvu? Enajst slovanskih proizvajalcev gumijastih izdelkov, barv, lakov in umetnih smol se združuje v organizacijo združenega dela, »težko« 2 milijardi dinarjev in z 8000 zaposlenimi # Prvi dogovori o skupnem nastopanju uresničeni že pred podpisom samoupravnega sporazuma Pri tem so v Colorju dodali, da so že v prvi polovici lanskega leta ustvarili že 8 milijonov dinarjev ostanka dohodka za sklade. Precej teh sredstev pa so v drugi polovici leta pospravile hude podražitve surovin, kijih mora Color skoraj dve tretjini uvoziti. Ker so cene izdelkov zamrznjene, imajo seveda podjetja velike težave. V Colorju so zaradi skokovitega naraščanja cen surovin na tujem trgu — nekatere za tovarno zelo pomembne surovine so se podražile tudi petkratno, večina pa dvakratno — samo v letošnjem januarju ,,prigospodarili" za 12 milijona dinarjev izgube. Rešitev v združitvi „Nujno je torej," je dodal Janez Svoljšak, vodja oddelka za organizacijo dela, „da bi nam zvezni organi dovolili zvišati cene. O tem smo se že pred časom sporazumeli v našem poslovnem združenju, vendar zvezni zavod za cene še ni odgovoril na naš sporazum. Sodimo, da bi bilo v sedanjem času resnično najbolje sprostiti cene. Zanimivo je, da sicer smemo dvigati cene, če na to pristanejo kupci naših izdelkov — toda ti kajpak na takšen dogovor ne morejo pristati, saj imajo sami zamrznjene cene svojih izdelkov . .. Dobavitelji surovin pa zaradi izredne konjunkture niso več pripravljeni sklepati dolgoročnejših dogovorov, pripravljeni so se pogovarjati le še o tedenskih, pa celo nekajdnevnih pogodbah." Tem tegobam se kolektiv Colorja sicer upira z vsemi silami. Uveljavili so nekaj ukrepov, ki naj bi omilili takšne razmere doma in na tujem trgu. Vse to pa kajpak ne zadošča za popolno stabilizacijo gospodarskega položaja podjetja v letošnjem letu. Vendar se kolektiv zaveda, a, da bodo popravki cen lahko le kratkoročna rešitev, dolgoročna pa je le v povečevanju gospodarske moči te veje kemične industrije. To je bdo jasno že dosti pred lansko jesenjo, saj so se prvi dogovori o skupnem nastopanju začeli že pred poldrugim letom, Jesensko-zimsko naraščanje cen je le še utrdilo prepričanje, da so z dogovori s sorodnimi podjetji na pravi poti. Dogovor bo, kot vse kaže, uresničen v kratkem. V javni razpravi je namreč že osnutek samoupravnega sporazuma o združitvi v „Polikem“, združeno podjetje kemije, gume in plastike, temeljne organizacije združenega dela pa naj bi sporazum podpisale sredi aprila letos. Kljub temu, da podjetja še niso pod „skupno streho", pa so se že dogovorila znekatere skupne akcije. Dogovori Pri Colorju so se s konkurenti dogovorili za razdelitev dela. Color se je odločil za investicijo v povečanje proizvodnje alkidnih umetnih smol. Po končani investiciji naj bi se ta proizvodnja povečala od sedanjih 4000 ton letno na 14.000 ton. Tolikšna količina bi Colorju zadoščala za njegove potrebe, alkidno smolo namreč uporabljajo tudi sami pri proizvodnji barv, del bi je prodali na domačem trgu, del pa na tujem. Z drugimi proizvajalci smol se je Color dogovoril, da se re-ti ne bodo lotevali enakih proizvodnih programov, v njo opuščali, če jo že imajo. Prav tako so se Iplas in potrošniki ftalanhidrida, se pravi, proizvajalci umetnih smol, še pred podpisom samoupravnega sporazuma dogovorili o skupnem vlaganju v proizvodnjo surovine za ftalanhidrid. To surovino namreč Iplas kupuje v tujini, čeprav ima za njeno izdelavo dovolj velike količine surovin v reški rafineriji. Bodoča tovarna surovine za ftalanhidrid bo dovolj velika, da bo lahko Iplas s ftalanhidridom zadostil vsem potrebam domače industrije in ga še izvažal. V tako resnih dogovorih pa se skriva tudi zagotovilo, da bo novo združeno podjetje slovenske kemije že od samega začetka zaživelo zelo ustvarjalno, v tem se skriva tudi zagotovilo, da bo za kakih 8000 slovenskih delavcev, zaposlenih v tej dejavnosti, poslej socialna varnost temeljila na znatno bolj trdnih temeljih. R. B. TRGOVSKO PODJETJE »NANOS« POSTOJNA TOZD Trgovina Rakek ČESTITA ZA KRAJEVNI PRAZNIK RAKEKA IN ŽELI VSEM DELOVNIM LJUDEM $E VELIKO DELOVNIH USPEHOV! KART0NAŽNA TOVARNA LJUBLJANA Obrat Rakek čestita za krajevni praznik Rakeka in želi vsem delovnim ljudem še veliko delovnih uspehov! V Sloveniji imamo kakih 40 podjetij kemične industrije. Z redkimi izjemami so to majhna podjetja z zastarelimi, stroji in tehnologijo, predvsem pa s sila malo možnosti, da bi se sama izkopala iz zaostanka za razvojem kemije v drugih republikah, da o zaostanku za svetom sploh ne govorimo. Na lanskem spomladanskem plenumu kemične industrije Slovenije so zato predstavniki podjetij najbolj poudarjali, kako nujno je, da bi kemična podjetja združila svoje sile: predvsem za skupno načrtovanje razvoja te dejavnosti in zato, da bi začeli z združenimi močmi pospešeno vlagati v bazično kemijo, v podjetja, ki bodo za kemijske predelovalne organizacije združenega dela proizvajala čimveč potrebnih surovin. i Ugodpe razmere v družbi ih gospodarski pogoji so pripomogli, da se je osnovna usmeritev kemične industrije, začrtana na omenjenem plenumu, začela naglo uresničevati. Že pred koncem minulega leta je bilo ustanovljeno združeno podjetje Slovenska kemična industrija, ki združuje vsa slovenska podjetja te panoge. Obenem pa se je uresničevala tudi .druga, to je podrobnejša razvojna usmeritev. Podfetja naj bi se povezovala po dejavnostih, gumarji, pla-stičarji, barvarji in smolarji v eno sestavljeno organizacijo združenega dela, farmacevtska industrija v drugo itd. V Mariboru se je že povezala močna skupina tamkajšnjih podjetij v Kemo. Pravkar pa nastaja druga sestavljena or^ ganizacija združenega dela, v kateri je enajst podjetij, ki izdelujejo gumijaste izdelke, smole, lake, barve in še nekatere druge izdelke. V njej bo zaposlenih kakih 8000 delavcev, lani pa so podjetja dosegla skupaj blizu 2 milijardi dinarjev celotnega dohodka. 7 DNI V SINDIKATIH FOTO KRONIKA • FOTO KRONIKA # FOTO KRONIKA • FOTO 5 SLOVENJ GRADEC ■ 1 Poudarjena solidarnost Za dobrim začetkom K ciljem — odgovorno in postopno! Izvršna odbora za vzgojo in izobraževanje ter za znanost in visoko šolstvo Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije sta minuli ponedeljek obravnavala dva dokumenta za X. kongres ZKJ: o politiki in nalogah ZK na področju kulture in znanosti in o idejnih osnovah samoupravne sociahstične preobrazbe vzgoje in izobraževanja. V razpravah o spremembah, ki jih moramo doseči na področju znanosti ter vzgoje in izobraževanja, so člani odborov omenjali mnoge neugodne pojave. Bodočnost narodov je odvisna tudi od tega, koliko dajejo za razvoj znanosti, je dejal eden izmed udeležencev razprave. Na tem področju pa je še marsikaj, kar moramo odpraviti. Znanost se je — kot mnoge druge dejavnosti - razvijala vse preveč ekstenzivno. Nekaj več kot 1600 znanstvenikov dela - kar v 106 raziskovalnih delovnih organizacijah. Sredstva za razvoj znanstveno raziskovalnih dejavnosti pa so se v zadnjih treh letih v Sloveniji zmanjšala za petino. Zanesljivo tudi to vpliva na upadanje števila mlajših raziskovalcev! Za razvoj vzgoje in izobraževanja je bilo že doslej veliko storjenega. Naša osnovna šola zajema vso mladino. Zelo smo razvili tudi mrežo šol različnih stopenj. Medtem ko smo imeli nekoč le dve središči, kjer je bil možen visokošolski študij, jih imamo zdaj deset in prek njih se je usposobilo že kakih 300.000 mladih ljudi. Seveda pa se bo moralo izobraževanje mnogo bolj kot doslej obrniti k potrebam delovnih organizacij. Planiranje kadrov je slabo razvito, saj imamo v nekaterih poklicih stalen suficit, v drugih pa velik deficit. Seveda pa le dobro planiranje kadra lahko služi za izhodišče dobremu planiranju šolskih kapacitet. Drug, za mlade ljudi zelo boleč problem, za družbo pa zelo drago izkušnjo, pomeni naš neizdelan sistem vodoravnega in navpičnega povezovanja izobraževalnih možnosti. Le malo odprta, če ne povsem zaprta so vrata za nadaljnje izobraževanje tiste mladine, ki ni uspešno končala osemletke, ali za tiste, ki bi po poklicni šoli radi nadaljevali izobraževanje. To je problem, o katerem mnogo in že dolgo govorimo, a počasi in malo ukrepamo. Med najpomembnejše, doslej zelo slabo zastavljene naloge sodi tudi permanentno izobraževanje. Tudi o tem že dolgo govorimo, stojenega pa je bilo le malo. In vendar je znano, da danes celo diplomant univerze ob odhodu na delovno mesto ni več popolno informiran o novih dosežkih na strokovnem področju, na katerem naj bi delal. Zato so nekateri predlagali, naj bi permanentno izobraževanje postalo pri nas obvezno. Odbora sta podprla izhodišča Zveze komunistov, ki govore o tem, katere temeljne smeri sprememb moramo doseči na področju znanosti ter vzgoje in izobraževanja. Menili pa so, naj bi bila kongresna resolucija zasnovana akcijsko in opredeljevala nosilce, nalog, zavoljo omejenih materialnih in kadrovskih možnosti pa naj bi začrtala tudi postopnost uresničevanja nalog, ki naj pripeljejo k začrtanim ciljem. S, G. občinski sindikalni svet Slovenj Gradec je pripravil v sredibču Mislinjske doline posvetovanje predsednikov osnovnih organizacij sindikata prosvetnih delavcev, sekretarjev aktivov Zveze komunistov prosvetnih delavcev, ravnateljev šol ter nekaterih drugih o izhodibčih za x. kongres zvpze komunistov Jugoslavije o idejnih osnovah samoupravne socialistične preobrazbe vzgoje in izobraževanja. Na posvetovanju so prevladovala vprabanja o tem, kako naj bi zagotovili enake pogoje za šolanje vsej mladini, zlasti zaradi različne materialne osnove našega šolstva. Razumljivo je, da bo treba tudi v prihodnje reševati te naloge ob doslednem upobtevanju načela solidarnosti, poraja pa se vprašanje, kdaj bomo to uspeli, nekateri zadnji zbori delavcev na Koroškem, na katerih so razpravljali o družbenem dogovoru o programih dela in financiranju temeljnih samoupravnih interesnih skupnosti, so pokazali, da so delavci za solidarnost, težje pa dojemajo to načelo naše socialistične družbe nekateri vodilni delavci. Udeleženci posvetovanja v Slovenj Gradcu so tudi poudarili, da bi morali zaposlovanje bolj usmerjati, izdelati pa bi morali ekonomske izračune o tpm, kako zagotoviti denar za uresničitev vseh nalog, ki si jih zastavljamo, opozorili so na problem prenatrpanosti učnih načrtov in na kadrovsko problematiko pa na to, da zaostaja predšolska vzgoja ter da bi morale vse bole dati takbno osnovo mladim, da bi bil prehod iz ene na drugo bolo kar najlažji. Bolj bi morali na šolah razviti tudi proizvodno delo ter ustvariti tesnejbo vez med šolami in organizacijami združenega dela. Poskrbeti bi morali ča usposab-Ijanje tistih, ki ne končajo šole, oziroma storiti vse, da se zmanjša osip. Udeleženci območnega posvetovanja v Slovenjem Gradcu so mpd razpravo opozorili, da potrebujemo dokument o razvoju in preobrazbi vzgoje in izobraževanja, ki pa bi ga morali materialno ovrednotiti in za njegovo uresničitev zagotoviti potrebna sredstva. še boljše nadaljevanja Priprave na volitve že v zaključni fazi SESTAV DELEGACIJ MORA BITI ŠE BOLJŠI KOT OB EVIDENTIRANJU! ' Za večino primerov je možno ugotoviti, da so predkandidacij-ski in kandidacijski postopki potekali zelo demokratično in zelo javno. Le izjemoma se tu in tam še niso v celoti otresli oziroma izognili različnih kadrovskih kombinacij v bolj ali manj zaprtih krogih. Zato lahko rečemo, daje sindikalna organizacija po temeljitih pripravah, bodisi sama, bodisi skupaj s SZDL, pričakala volilno akcijo v glavnem pripravljena. Domala na vseh ravneh njene organiziranosti je tudi prevladalo spo- nki v republiki še ne pozna® ^ sestave delegacij, pa sindik^ vendarle odločno opozarja: da mora biti sestav delegacij, bodo izvoljene 28. marca, boljši od strukture evide®^ ranih kandidatov. Od tega M namreč še najbolj odvis®^ kako bodo delegacije odraža j resnične interese vseh slojev" lavskega razreda. Sredstvo za ohranitev svežine in vitalnosti TUDI V PRIHODNJE s ENOTNI V AKCIJI IN PRIZADEVANJIH ^ V dosedanji predvolilni ak \ smo bili, kot že rečeno, p®*! izjemni enotnosti v delovat ^ vseh družbenopolitičnih org® S( zacij. Sindikati sami zase k $j tavljajo, da take enotnosti ^ r; ob teh volitvah, v preteklost^ (; zlepa ni bilo. Ne gre pa same J ^ enotnost v izhodiščih, kot n morda kdo pomislil, temv; t( tudi za sprotno dogovaijanje>‘ NA LINIJI 323-554 POLITIČNI AKTIV CESTNEGA TRANSPORTA SLOVENIJE 0 PRIPRAVAH NA USTANOVITEV SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI V CESTNEM TRANSPORTU VELENJE Predsedstvo Občinskega sindikalnega sveta Velenje je na zadnji seji razpravljalo o predlogu za sklic občnega zbora Občinskega sindikalnega sveta Velenje, o predlogu za podelitev Zlatega znaka sindikatov Slovenije naj-prizadevnejši osnovni organizaciji sindikata - predlagalo je osnovno organizacijo rudnika lignita Velenje - ter o pripravah na spomladanske skupščinske volitve. Občni zbor velenjskega občinskega sindikalnega sveta bo v drugi polovici meseca aprila. Predsedstvo je na zadnji seji že potrdilo tudi možne kandidate za vodilne dolžnosti in jih dalo v javno razpravo. Za novega predsednika velenjskih sindikatov je predlagan dipl. inž. Marcel Medved, za novega podpredsednika pa Pan Semečnik. Plenum Občinskega sindikalnega sveta Velenje bo štel 33 članov, predsedstvo pa 15 članov. V plenumu bo tudi predstavnik upokojencev. Predsedstvo Občinskega sindikalnega sveta Velenje je predlagalo kot kandidata za Zlati znak sindikatov Slovenije osnovno organizacijo sindikata Rudnika lignita Velenje. DRAVOGRAD Na zadnji seji Medobčinske konference sindikata gradbenih delavcev za Koroško so sklenili, da bodo zaprosili za finančno pomoč republiški odbor Sindikata gradbenih delavcev Slovenije, da bi lahko v celoti uresničili delovni program, ki ga je sprejel medobčinski odbor. Samo z denarjem, s katerim razpolaga ta medobčinski odbor, programa zagotovo ne bo mogoče izpolniti. Pobuda na plodnih tleh Proučiti je treba prave vzroke, zakaj se zatika pri povezovanju v sestavljeno organizacijo združenega dela na področju javnega cestnega transporta _________ in dopolnilnih dejavnosti V našem listu smo že poročali o pripravah na ustanovitev samoupravne interesne skupnosti v cestnem transportu, katere namen ni le povezovanje interesov izvajalcev in uporabnikov cestnotransportnih storitev, temveč gre tudi za osnovo, ki naj omogoči oblikovanje in razvoj enotne prometne politike kot celote. Prvo pobudo za ustanovitev te skupnosti je izrekla sindikalna konferenca cestnega transporta pri RO Sindikata delavcev v prometu in zvezah Slovenije, zdaj pa že lahko zapišemo, daje padla na plodna tla. Zavoljo te pobude se je namreč zvrstilo že več sestankov in razgovorov po delovnih organizacijah, sestal pa se je tudi politični in vodstveni aktiv cestnega transporta Slovenije, ki zdaj nastopa kot nosilec celotne akcije. Vse kaže, da bo lahko ustanovna skupščina samoupravne interesne skupnosti v cestnem transportu ob koncu aprila letos. nizacije aktivno zavzeli za oblikovanje tako cestnotransportne kot drugih samoupravnih interesnih skupnosti na svojem območju. Politični aktiv pa je na svojem zasedanju tudi poudaril, da so družbenopolitične organizacije vsakega cestnotransport-nega podjetja in politični aktiv cestnega prometa kot celota dolžni skrbeti za usklajenost akcij in prizadevanj tako pri oblikovanju samoupravne interesne skupnosti kot v pripravah na združevanje organizacij združenega dela v cestnem prometu, gostinstvu in turizmu v sestavljeno organizacijo združenega dela. Združevanje navedenih organizacij je po oceni političnega aktiva potrebno tako zaradi skladnejšega razvoja vseh dejavnosti znotraj sestavljene organizacije združenega dela, kot -če ne še najbolj - zaradi bolj skladnega razvoja cestno- transportnih dejavnosti in oblikovanja take enotne prometne politike, ki bo ustrezala naraščajočim potrebam gospodarstva in potrebam delovnih ljudi. Zato politični aktiv tudi sodi, daje v zvezi z združevanjem potrebno storiti predvsem dvoje. Z ene strani gre za to, da so člani aktiva dolžni s to pobudo seznaniti organe upravljanja in organe družbenopolitičnih organizacij v svojih organizacijah združenega dela. Na podlagi objektivne informacije o tem združevanju pa naj nato člani pohtičnega aktiva vplivajo, da bi vse organizacije združenega dela s področja javnega cestnega transporta, gostinstva in turizma ponovno proučile vzroke, ki po njihovem mnenju in za zdaj onemogočajo priključitev k sestavljeni organizaciji združenega dela, za katero seje že odločilo 13 organizacij združenega dela. znanje, da pri sedanjih volitvah ne gre za klasične volitve, kot jih poznamo iz preteklosti, temveč za veliko več. Za to gre, da z njimi uresničujemo prvo fazo delegatskega sistema, ki naj bi omogočil, da bodo interesi združenega dela prevladali povsod, kjer se odloča o pogojih, sredstvih in rezultatih dela. V ponazorilo vsem tem trditvam samo nekaj podatkov! V predkandidacijskem postopku se je po slovenskih delovnih organizacijah zvrstilo več kot 3000 zborov delovnih ljudi, ki so evidentirali skupno več kot 45.000 možnih kandidatov za delegafe, od tega večino iz neposredne proizvodnje. Med vsemi evidentiranimi sta bili dve petini žensk, dobro petino možnih kandidatov pa predstavljajo mladi delavci. Kot vemo, so zdaj že končane tudi tako imenovane kandidacijske konference, skratka zbori delovnih ljudi v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, na katerih so določali kandidate, kijih bodo volili 28. marca v svoje delegacije. Delegati, izbrani v teh delegacijah*, bodo interese delavcev predstavljali v zborih dela pri občinskih skupščinah. Hkrati s to volilno aktivnostjo v delovnih skupnostih pa volilna akcija poteka tudi po krajevnih skupnostih. Čeprav še ni podatkov o številu delegatov, ki bodo izvoljeni v delovnih organizacijah, skupno odgovornost in za SF' h znanje, da edino z usklaj® 5] akcijo, lahko dosežemo cilje® p smo si jih zastavili. V tej ak' c se je Socialistična zveza vno® t potrdila kot enotna fronta olt ti niziranih socialističnih sil, s®® r: kati v njej pa kot eden izi^ j; odločujočih dejavnikov. g Ne bo odveč tudi zahtf k naj bi bile vse družbenopol®, č ne organizacije tudi v prilč nje, pri nadaljnjem uveljavljeno delegatskih odnosov, tako d ne v akciji in prizadevanjih,^ sl so zdaj. <1 Za sindikate vemo, da sof u ustavnih določilih dolžni zej k tavljati pogoje za dobro ^ I; delegatov in delegacij. Lak' ti rečemo, da se na to že prip^ Ijajo. Omenili bi programit^ množičnega izobraževanja d® gatov, opredeljevanje pravk dolžnosti delegatov v statuti!1: drugih aktih temeljnih in dW organizacij združenega de končno pa tudi to, da lastno organizacijo že ob$ R jejo tako, da bo tudi v njej h1, vseh ravneh prevladoval dehr p ski odnos. r. -rn DOBRIM ZAČETKOM v. ŠE BOLJŠI FINALE! ^ Volitve bodo torej 28. ^ ca. V času, ki še preostaja>' 2 najvažnejša naloga sindikat ^ prav gotovo v tem, da deNi! , tako, da bo udeležba na vah zares množična, da Iie j, 4 nobenega delavca, ki bi P°jt na svojo volilno pravico in d® N nost. Tako bi dobremu zad® ; S in poteku volilne akcije sled1* j ^ boljši finale, po katerem^ lahko ugotovili, da je bila ^ t & ničena velika večina tisteg3'( s kar so se tudi sindikati za y mali od vsega začetka. ( ^ inles Časa, ki še preostaja do ustanovne skupščine, na kateri naj bi med drugim sprejeli samoupravni sporazum o združitvi v samoupravno interesno skupnost cestnega transporta, ni veliko. Prav zato je politični aktiv med drugim zadolžil vse komuniste v cestnotransportnih podjetjih, da s svojim aktivnim delom v njihovih delovnih okoljih pripomorejo k temu, da bi delavski sveti cestnotransportnih podjetij pravočasno sklepali o pozivu interesentom za formiranje samoupravne' interesne skupnosti in da bi se tudi pristojni organi občinskih skupščin in družbenopolitične orga- 1’ravna posvetovalnica BIK VPRAŠANJE: Podjetje, ki me je štipendiralo, me bo po končani fakulteti zaposlilo kot pravnika. Zanima me, kakšen je položaj pripravnika in kakšne so njegove pravice in obveznosti. Zanima me tudi, na kakšen način lahko preneha pripravniku delo. R. B. - LJUBLJANA ODGOVOR: Po čl. 21 zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu je pripravnik tisti, ki po. končani srednji, višji ali visoki šoli prvič pridobi lastnost delavcev v združenem delu in dela na ustreznem delovnem mestu, da bi si pridobil izkušnje za samostojno delo. Takšen delavec — pripravnik — ima povsem enake pravice in obveznosti kot drugi delavci. Glede prenehanja dela pa citirani člen še določa, da preneha lastnost delavca v združenem delu pripravniku, ki se ne usposobi za samostojno delo v mejah stopnje svoje izobrazbe in stroke v ^ ei la®1!; ki ga določa zakon oziroma medsebojni sporazum. Torej 1“" p. ^ delo pripravniku preneha, če tako imenovane pripravniške y opravi uspešno in se v tej dobi ne usposobi za samostojno opf3Vii S nje dela. Do tedaj, torej do prenehanja dela ah nadaljevanja delaJi ^ končani pripravniški dobi, je položaj pripravnika enak . LIP^1' drugih delavcev. SPORI MED DELAVCI IN DELODAJALCI V ZRN N aelektr eno ozračje ^rantitova vlada se je očitno znašla v precepu, ko mora bolj ali manj Zanemarjati svoje strankarske interese in ravnati predvsem kot stranka, ki vlada i3fl S spori med delodajalci in [i^ vj vci nabito ozračje v ZR rja;lJernčiji) kjer tako rekoč vse ;ij, P°Vojno obdobje skoraj niso a : Poznali stavk, nima svojega .ef v podabšanih življenj- ;a razmerah in v zvezi s tem isi* (|°Pnjevanih zahtevah delavcev, aŽiaa bi jim delodajalci zvišali za-v n^^e' ^ejanski vzroki stavkov-^ gibanj, ki utegnejo prerasti socialne konflikte širokega osega, imajo svoje korenine v pomenjeni politični strukturi ®2eie, kije že nekaj let vodijo jcJ ^^i demokrati s kanclerjem p' Brandtom na čelu. .ai; Y tej strukturi — celo znotraj Clalnodemokratske stranke - Se očitno pojavile radikalne k> ki niso zadovoljne niti z ;tii,^nanjem Brandtove stranke i°: m ^ stranko na vladi, kije pri-,t 1.0rana privoljevati v kompro-nvi .niSe) niti z mlačnostjo sindika-e,i V°V' ki so bolj ali manj pod vpli-sp‘h”} konservativnih voditeljev \et 7; ost ih generacij, ki so bile vse-»j pj.°^i vajene podrejati se disci-]rodukcije, skozi katere gre ta dinar. Drugo področje naše aktivnosti pa so vprašanja, ki zadevajo razmejitev sredstev med temeljnimi organizacijami združenega dela, s tem pa celotna paleta medsebojnih družbenoekonomskih odnosov, ki izvirajo iz tega. Če delitve sredstev ne bomo dokončno izvedli, potem bomo še naprej imeli podjetniške odnose, v katerih bodo delavci soodločali o vsem, samo o denarju ne. In delavec bo spet v mezdnem položaju. Delitev sredstev je nujna tudi zaradi pogojev gospodarjenja v posameznih temeljnih organizacijah združenega dela. Vse to bo seveda povzročilo nekatera protislovja, ki jih bomo morali reševati s samoupravnimi sporazumi S samoupravnimi sporazumi bomo urejali tudi vsa vprašanja raz- vojne politike, delitve in kadrovske politike. Toda nekatera vprašanja, kot so združevanje dela in sredstev, usklajevanje medsebojnih interesov v poslovanju in razvoju, bomo morah urejati tudi na zvezni ravni. Gre za odnose med posameznimi prometnimi panogami ali onose z drugimi gospodarskimi področji, bankami, trgovino in drugimi dejavnostmi. Že v bližnji bodočnosti bodo nastale interesne skupnosti, v katerih bodo združevali delo in sredstva, usklajevali medsebojne interese v poslovanju in razvoju, v delovanju prometnega sistema kot celoti in drugo. Pri uresničevanju teh nalog morajo predvsem sodelovati vse samoupravne, strokovne in politične sile, zlasti pa naš sindikat v vseh delih združenega dela in na vseh ravneh sindikalnega organiziranja. Zato moramo tudi v sindikatu čimprej izdelati pravila svojega ravnanja v procesu samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja. - Ali bodo v skladu s spremembami v družbi potrebne tudi spremembe v organiziranosti sindikata? — Vsekakor - toda predvsem transformacija sindikata. Spremembe, ki jih prinaša nova ustava, terjajo od nas, da spremenimo metode delovanja sindikata; le-ta mora iz organizacije, ki govori v imenu delavskega razreda, prerasti v organizacijo, ki skupaj z zvezo komunistov organizira in idejnopohtično usposablja delavski razred za upravljanje z družbeno reprodukcijo in za reševanje vseh problemov gospodarskega in družbenega razvoja. Naloge in dolžnosti sindikata pri družbenem dogovarjanju in samoupravnem sporazumevanju ter usklajevanju interesov in v boju za nenehen dvig družbenega in osebnega standarda, pri delovanju delegatskega sistema pa tudi potrebe po vsakodnevni kon-tretni akciji sindikata v posameznih prometnih panogah in v širši družbeni skupnosti so nas spodbudile k temu, da smo pripravih teze o bodoči organiziranosti našega sindikata. Pri tej nalogi so sodelovali republiški in pokrajinski odbori sindikata delavcev prometa in zvez in že v kratkem bomo teze poslali v javno razpravo vsem organizacijam našega sindikata. Po končani razpravi bo dokončna stahšča o bodoči organiziranosti sprejela konferenca sindikata delavcev prometa in zvez Jugoslavije, ki bo ob koncu junija letos. B. K. Elektro gospodarstvo še brez dogovora Usoda načrta družbenega dogovora o osnovah razvoja elektrogospodarstva p letih 1974/1986, ki naj bi ga letos v začetku leta podpisale republike in pokrajini, je še vedno negotova. Znano je, da se republike in pokrajine niso sporazumele, kako razvijati elektrogospodarstvo v prihodnje, zato je zvezni sekretariat za gospodarstvo predlagal osnove za povsem nov pogovor, vanje pa vpletel veliko centralističnih teženj in ukrepov. Kljub temu, da so nekatere republike in pokrajine že sprejele načrte o graditvi novih energetskih objektov do leta 1980, vse pa so jih že pripravile, ker jih k temu sili pomanjkanje energije, je ta zvezni organ predlagal, naj bi „regio-nalne“ načrte še enkrat skupaj preštudirali, zlasti glede na ceno elektrike, ki jo bodo dajale centrale. Ponekod namreč grade takšne, da bodo proizvodni stroški tudi dvakrat višji kot sicer. S temi „regijami“ sta bili, kot vse kaže, mišljeni republiki Hrvaška in Slovenija, ki nameravata premostiti konice električnega primanjkljaja v prihodnjih letih s parnimi centralami na tekoče gorivo. Takšni predlogi pa so spet vzbudili nasprotovanje. Zvezeni sekretariat za gospodarstvo je zato ob koncu januarja izdelal nove osnove za družbeni dogovor, iz katerih pa ni povsem jasno, kako ustvariti tehnično in tehnološko enotnost edlektrogospodarskega sistema Jugoslavije. Tako ni jasno, kaj je pri tem sistemu tehnično in tehnološko, kaj pa gospodarsko. Razumljivo je, da morajo biti elektrarne kakor nasploh vsi gospodarski objekti čim bolj ekonomične, rentabilne in racionalne. Vendar bi morali tisti, ki hočejo prepovedati graditev parnih central v tem kritičnem času, predvsem povedati, kako se bomo najhitreje izmotali iz pomanjkanja energije, ki sta ga povzročila nenačrten razvoj gospodarstva in nepovezanost elektrogospodarstva v državi in izven nje. Novi osnutek družbenega dogovora o razvoju elektrogospodarstva zaradi teh in drugih pomanjkljivosti sicer ni bil izrecno zavrnjen, toda tudi podpisan ne, ker se morajo strokovnjaki še posebej dogovoriti o internih cenah električne energije, ki naj bi veljale med podjetji. Z dru- gimi besedami: elektrogospodarstvo se bo razvijalo tako, kot se bodo dogovorili strokovnjaki, čeprav še vedno ni jasno, kdaj bo takšen ali drugačen družbeni dogovor končno začel veljati In: vse planirane objekte bomo gradili, kot je predvideno, torej tudi termoelektrarne na nafto, za katere so že sklenjene pogodbe. Primanjkljaj električne energije pa se še naprej povečuje in bo dosegel kritično točko leta 1976. Kljub temu se o pomanjlcanju energije govori le okvirno. Upravni odbor skupnosti jugoslovanskega elektrogospodarstva tudi sedaj, kot že večkrat prej, želi združiti vse sile za to, da bi v prihodnjem obdobju zgradili za približno 10.000 megavatov elektroenergetskih zmogljivosti ter 2.994 km dolgo 380-kilovoltno mrežo, hkrati pa zagotovili zadostno proizvodnjo premoga V ta namen je potrebno zagotoviti blizu 52 milijard dinarjev, kar je nedvomno največja jugoslovanska investicija po vojni. Kot je predvideno, bomo gradili HE z močjo 4.000 megavatov in TE z močjo približno 5.600 megavatov, od česar naj bi elektrarne z močjo 1500 megavatov gradili za tekoča goriva Za zdaj je znano le, katere objekte bomo gradili v letošnjem in naslednjih dveh letih. Letos naj bi začela obratovati TE Tuzla IV z močjo 215 megavatov, TE Kosovo V z 200 megavati in HE Mavrovo II s 75 megavati. Leta 1975 pa naj bi začele obratovati HE Mratinje s 342 megavati, HE Varaždin s 86 megavati, HE Peračica II s 110 megavati, HE Vlasina II (prva etapa) z 72 megavati, plinska elektrarna Brestanica z 69 megavati in plinska elektrarna Dolsko-Trbovlje s 60 megavati. Leta 1976 pa bi se morale v jugoslovanski elektroenergetski sistem vključiti TE Obrenovac III s 305 megavati, TE Sisak II z 210 megavati, TE Kranj IV s 110 megavati, TE Tuzla z 215 megavati in TE Skopje z 210 megavati. Sklenjeno je tudi še, naj predstavniki republik in skupnosti elektrogospodarstva Jugoslavije čimprej ustanovijo delovno skupino, ki naj bi do konca leta izdelala predlog razvoja elektrogospodarstva v prvi polovici prihodnjega desetletja. VB. Nujne spremembe v sporazumih! Prve analize dohodka in osebnih dohodkov tako v gospodarskih kot v negospodarskih dejavnostih v Črni gori opozarjajo, da bo treba kar najhitreje uveljaviti nekatere spremembe v družbenih dogovorih in sporazumih o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Zato vornost, vodenje in drugo. Marsikje so se odločili, celo za tako je predvsem očitna težnja po „uravnilovki“ v osebnih dohodkih, kar je predvsem posledica vrednotenja dela predvsem po šolskih kvalifikacijah in enostranskega pojmovanja minu- lega dela. V Črni gori namreč ugotavljajo, da so v delovnih kolektivih v dobršni meri opustili kriterije, s katerimi naj bi vrednotili dejanski delovni prispevek, upoštevali posebnosti in težo posameznih delovnih nalog, intenziteto dela, odgo-poenostavljene rešitve, da so diplome na fakulteti avtomatično zagotavljale zelo visoke osebne dohodke ne glede na dejanski učinek posameznikov. To velja tudi za druge stopnje dokončanih šol in kvalifikacij. Razen tega v znatnem številu delovnih kolektivov izplačujejo precejšen - Le tale ključ bo pravi.../-/. ANTIČ del osebnega dohodka na podlagi minulega dela in tako, da so uveljavili posebno lestvico odstotkov za pribitke na delovno dobo, ali pa preprosto povečujejo osebni dohodek od 100 do 200 dinarjev za vsako leto. OD NAŠEGA DOPISNIKA ki ga delavec prebije v podjetju. Minimalni osebni dohodki v Črni gori znašajo 850 dinarjev, naj višji pa 7.000 dinarjev. V Črni gori zdaj predlagajo, naj bi znašal najnižji dohodek 1.005 dinarjev, naj višji pa 9.000 dinarjev. Temeljna dopolnitev družbenega dogovora o delitvi dohodka in osebnih dohodkov pa vendarle zadeva vrednotenje šolskih kvalifikacij. Poslej naj bi se šolske kvalifikacije vrednotile posredno — z delom in s prispevkom slehernega delavca, nikakor pa ne brez teh dveh elementov. Prav tako naj bi omejili tudi višino dodatkov na podlagi minulega dela: nadomestilo v nobenem primeru ne bi smelo presegati 12 % osebnega dohod - • ka! JAGOŠ STOJANOVIČ 0 Inles ribnica PRODAJA POUČNA VRATA OK,NA NA KREDU * % % v\ % vy W% XX % ' I 3! m ■ ■ ■ ■ ■ I ■ 3 m m m m s a m a a ■ p m S m 8 B B B B . B B B 8 a a 1 I I I)\ ( SO RI KI 1 MIRKO BOŠKO VIČ, sekretariata predsedstva 1 zne konference SZDLf seji predsedstva: Predvolilna akcija poteka vsej državi dobro, čeprav k nimamo znanih tradicion^ predvolilnih političnih ma® stacij. Že zdaj lahko vidim^ volitve postopoma prehajaj0 nekoč izrazite politične sfe*1 obliko redne smaoupravne iijj Utične dejavnosti delovnih SJ in občanov. Velika udeležba’ lovnih ljudi na prvih predkaj11 dacijskih zborovanjih so0* stične zveze in sindikatov je raz splošne podpore raztj usmeritvi družbenopolitičlf samoupravnega socialisti00; sistema, vsekakor pa tudi d0 posebnega zanimanja za del0' ski sistem in delegatske odn1 Druga pomebna značilnost P1,, volilne dejavnosti je usp°-združeno delovanje politi0’ organizacij v sociahstični ^ Čeprav so ocene d o sed* aktivnosti pozitivne, pa je n01 treba opozoriti na možnosti, utegne ponekod prevladati P1’ ticizem. Zlasti zaradi tega, k ponekod čutiti težnjo, da bij vezah vse predkandidacF kandidacijske in druge dejs’ sti, ki jih ni mogoče povezo'; ne po volilnih zakonih n°i pravilih. Prav tako je mat?!. - 3lneitf pojasnjevanju funkcije deleg* v temeljnih organizacijah zdtk nega dela in v krajevnih sl: nostih. , Vsakomur, od kogar pri" jejo, da bo vodil delegacije, oj. biti jasno, v čem je velika v, teh delegacij, prav tako p9 mora biti jasno, da to vlof delegaciji lahko opravlja vsak lovni človek in očan, MARJAN OROŽEN, ^ bliski sekretar za noff3’ zadeve, na posvetu pjf! stavnikov slovenskih o“ V čem je smisel družbeOf mozaščite v temeljni krat. oziroma delovnih skupnost*, mirnih časih? V tem, da d°‘c\ ljudje z izvirnimi ukrepi prer.j; jejo škodljivce družbenega at ; sebnega premoženja. Da pte”. čujejo nosilce različnih devSj nih pojavov v svojem pk°[ Razkrinkujejo nosilce deSu tivnih in sovražnih parol fn , dobnih pojavov. Opozarjaj0 ‘f - - -- ' 'V, oblaščene organe na prim0 poskuse spodbujanja sovraZ0 delovanja ah protidržavne ritve. Reagirajo na psihol0 . propagandno delovanje tujjf sovražnih parol s svojimi ' menti. j Dalje: sodelujejo z držaj? v organi, kadar gre za varno*1 [ sameznika ali družbe. Z oit sredno kritiko vphvajo na - , vo nepravilnosti v odnosih f ljudmi ter na odstranitev V kov za spore in nesporaZJ Prav tako naj opozarjajo na ke nezadovoljstva delovnih’ in občanov zaradi vedenja F? meznikov, zaradi uzurp0', oblasti ah zavoljo premalo? mišljenih in utemeljenih skl t in ukrepov. Potrebno je tud ( ločiti, kako bodo varovali nost in druge interese O®, širše skupnosti pred nepolt nimi. VLADO JANŽIČ, predj nik komisije za kadf° , priprave na VII. k011' ZKS, na seji CK ZKS: Med 88 kandidati, ki sof lagani za člane vodstva Z|\; CK ZKS, je 25 delavcev ah ': odstotka. V obeh organih! žensk ah 17 odstotkov. i Med 138 kandidati za vjyi gane ZKS in ZKJ, kijih vo» > kongres ZKS, je 30 delav00 I 22 odstotkov. K temu,O lahko prišteh še 11 kand^j; iz vrst delavcev, ki so si z jji leta pridobili srednjo, višjo W soko izobrazbo oziroma.... poklice. Tako bi lahko je iz vrst delavcev 30 odst kandidatov. V konferenco ZKJ j® na C 9 a vključenih 14 kandidat0 katerih so bili doslej v rSW ških centralnih vodstvih v Polovico kandidatov j® P centralnem organu ZK- .,e|l' V CK ZKS, ki naj b) članov, je vključenih danjih članov osrednjih.jj,: ZKS. Na novo je vklju06.^ J kandidatov, od katerih čk' doslej ni sodelovalo v 0plr.P' organih ZKS. Torej j® v rkt1' popolnoma novih 54 °ds . kandidatov. asv V vseh osrednjih " p(‘' ZKS in ZKJ, ki štejejo rjk logu 138 kandidatov, j®v1 kih, ki so že doslej delova osrednjih vodstvih. Ijev mladine in še eden od rdečega križa itd., tu je vse, kar v Zakotju kaj pomeni. Med vsemi tu pa je najbolj mogočen in ugleden Tone Tron župan, ki resno pravi: - Povabili smo vas medse, ker se želimo z vami še enkrat pogovoriti, preden odidete. Radi bi, da bi odnesli od nas čimbolj pozitivne vtise. Kako ste se po čutili v Zakotju? - Dobro, zelo dobro! reče Jaka Začetnik rahlo ginjen bb tolikšni skrbi uglednih akcijskih mož. Potem se zbere in pomisli: le kaj imajo za bregom, da so tako zelo prijazni? - Vedeli smo, da ste parne- opraviti z zamenjavanjem stolčkov v domala povsem zaprtem krogu občinskih veljakov, ki se pač ne morejo sprijazniti z dejstvom, da bi morda opravljali kakšno manj vidno dolžnost. Vprašljivo je, ali so takšne kandidatne liste res plod temeljitega razmisleka delovnih ljudi in občanov (volilcev), ali pa prvenstveno sad odločitev ožje skupine." - Ste prebrali? jezno vpraša Tone Tron. — Ja, sem! - Kaj mislite, kdo nam jo je zakuhal, tovariš novinar? Ste jim morda vi pisali kakšen takšen dopis? preleti stran, nato začne počasi brati: „Res je, da med našimi delegati prevladujejo ljudje, ki so že do zdaj zasedali različna vodilna mesta, vendar pa ni res, da imamo znova opraviti z zamenjavanjem stolčkov v domačem, povsem zaprtem krogu občinskih veljakov (kar je, mimograde rečeno, huda žalitev za nas, ker stoji ta stavek v komentarju, ne pa v humoreski), kajti pisec inkriminiranega komentarja B. D. zanemarja zelo pomemben kriterij, socialni izvor naših delegatov, predimenzionira pa kriterij: profesionalno opravljanje družbenih funkcij, ki je, strinjamo se, negativna komponenta v Ko Jaka Začetnik zloži piža-nio in brivsko pribor v kovček in ga začne zapirati, da bi končno rekel Zakotju na svidenje in se iz baze (ali - po novem: iz temeljne družbene ravnine za spremljanje pozitivnih premikov) vrnil v nadstavbo (na višjo raven samo-upravnega odločanja, v katero Pa se, nebodijihtreba, spretno Vraščajo odtujeni centri družbene moči), zasliši na hodniku nagle korake in nekdo močno Potrka na vrata. - Naprej! ~ Hvala bogu, da ste še tu! ^sope občinski kurir namesto Pozdrava in pomoli Jaki belo kuverto. - Sem se bal, da ste že na Poti. Naš predsednik vas želi- DELEGIRANJE IZ BAZE... . • . : . ^ ' ten človek! reče Tine iz sindi- — Ne, jaz nisem! se Jaka pre- predvolilni aktivnosti. Po social- Če Zakotje človeka enkrat za- kata. Naš človek! Vi nam že ne straši. nem kriteriju pa izhaja sociali- grabi, ga zlepa ne izpusti iz rok. boste metali polen pod noge, a — Mislite, da so jim od zgoraj stični Tevž iz kmetov, sindikalni Pomisli Jaka, ko čaka na spre- ne, da ne!? namignili? Tinček je po osnovnem pokhcu jem pred predsednikovo sobo. — Ne! reče Jaka začudeno. — — Nikjer ne piše, da se dogaja orodjar, partijski Srečko je tudi Onkraj vrat sliši živahno razpra- Le zakaj bi vam jih? In kako bi kaj takšnega v Zakotju, se Jaka delavskega porekla, le bradati v°. največkrat pa pomirjajoči jih mogel? končno opogumi. - Tudi to pi- Mate je iz intelektualnih krogov: glas Toneta Trona, župana. — 0, vse se da, če človek ni s sanje je posplošeno, podobno oče učiteij, mati medicinska se- - Takoj boste sprejeti! poto- srcem pri stvari, reče jezno bra- kot vse drugo. Saj izrecno piše stra. In končno, le jaz šem bil laži Jako tajnica Francka, ko dati Mate z mladine. „marsikod“, ne piše pa „v Za- prej direktor, to je, na vodilnem v'(li, kako nemirno se preseda. - Možje od partije, borcev, rde- kotju". položaju . .,. Imajo akcijsko sejo, pa se jih ne čega križa in še drugi otožno pri- - Nikar ne mislite, tovariš Ampak, dragi moj tovariš no- uPam motiti... kimajo. novinar, da smo po juhi pripla- vinar, direktor brez šol, z osem- Odpro se vrata in iz predsed- — Kar poglejte si tole, pravi vali. Res je, da papir marsikaj letko, resnično iz baze, ne pa nikove sobe pomoli glavo Tevž jezno Srečko iz partije in da Jaki prenese, a misli se na nas, na nas direktor, kakor so dandanašnji: *z socialistične. časopis. - Tu na prvi strani ob leti, za našo čast gre. Zato vas v žepu in na jeziku kar najprej - Saj je že tu! vzklikne preše- strani... Le preberite, kaj pi- prosimo, ko že greste v Ljub- diploma, a v glavi slama. Že res. nečeno. šejo o nas! Ijano, da odnesete s seboj naš da je večina naših mož iz Za- - Naj kar vstopi! reče Tone Jaka Začetnik bere: „Mar- popravek. Lahko bi ga poslali po kotja napravila srednje, višje ali Tron. - Saj mi smo se tako že sikod — posebej za vodilne pošti, vem, ampak potem bi naj- vosoke šole, a znanje menda ja dogovorili, ne? Pozdravljeni, to- funkcije v občinah - med kandi- brž pristal že v prvem košu čašo- ni greh. Kolikor kdo zna, toliko variš novinar? dati zaenkrat opazno prevla- pisne hiše. Oddajte ga glavnemu velja! pravi pregovor. Glavno je Vsi so tu, pri predsedniku, vsa dujejo ljudje, ki so že do zdaj na mizo! Boste? torej poreklo, dragi moj, zato Pisana druščina zasoplih akcij- zasedali različna vodilna mesta v - Bom! obljubi Jaka. zahtevamo nekako v tem smislu skih občinskih mož. Tu je Tevž občinskih skupščinah, delovnih — Ste že pretipkali, Franc- popravek od vašega časopisa. Ste ^ s°cialistične, pa Tine iz sindi- organizacijah in družbenopo- ka? razumeli? ata> bradati Mate, ki ima čez litičnih organizacijah. Kljub raz- - Sem, tovariš predsednik! - Sem! pravi Jaka prestra- mladino, pa Srečko iz partije. glašeni zahtevi po Razširjanju ka- Tuje! šeno. ecten od borcev, eden od prijate- drovske baze' imamo tako znova Tone Tron z naglim pogledom VINKO BLATNIK • < Vse kaže, da bo treba cene sprostiti... Že, že, ampak, kaj bo potem z nami potrošniki...!? I. ANTIČ KOMISIJE... V Starem dolu so si pred dvema letoma, ko so naši vodilni forumi dali na dnevni red nekaj svojih plenumov in konfernec tako imenovani problem socialnega razlikovanja, dovolili to razkošje. Na sestanku občinskega političnega aktiva so takrat sklenili: „To juho bomo pojedli tako vročo, kot se skuha“. In so med prvimi na Slovenskem ustanovili komisijo za ugotavljanje izvora premoženja občanov. V tistih časih so namreč naši vodilni organi ugotovili, da je ena izmed cokel samoupravnega razvoja slovenskega proizvajalca „premalo diferenciran" družbeni odnos do bogatenja posameznikov. Na tem področju je bilo v minulih letih, kot so rekli, dokaj liberalizma, ki je rojeval negodovanje samoupravljavcev. Tistih namreč, ki žive le od svojega dela. In so sklenili, da bodo v bodoče podpirali le upravičeno bogatenje, se pravi tisto, ki je rezultat nagrajevanja po delovnem učinku. Hkrati pa se bodo bolj odločno kot poprej spopadli s pridobitniško miselnostjo posameznikov, ki so si na račun tujega dela uredili za naše razmere dokaj visok življenjski standard. Zavoljo tega so v Starem dolu pred dvema letoma ustanovili komisijo, ki naj bi ugotovila, kdo izmed bogatih občanov je neupravičeno bogat. Njen prvi predsednik je bil aktivist socialistične zveze. V občinskem glasilu ..Samoupravni občan" je koj po svojem ustoličenju izjavil: „Gre za korenit prelom v našem odnosu do problema socialnih razlik, ki ne izvirajo iz .dela. Smo za takojšnjo konkretno družbeno akcijo. “ Potlej je molčal in zdelo se je, kot da njegove dejavnosti sploh ni. Običajno dobro informirani ljudje v občini so vedeli povedati, da se je njegova komisija nekajkrat sestala, da so govorili o programu dela, o oblikovanju stališč in o načinu pristopa do problemov, ki zadevajo njihovo dejavnost. Tri mesece kasneje je predsednik pobral šila in kopita in odstopil. Izvolili so novega predsednika-komisije za ugotavljanje izvora premoženja občanov, ki je bil aktivist zveze komunistov in ki je v občin- skem glasilu povedal občanom naslednje: „Samo v krčmi piše nad šankom .JNosi se takoj plačati!". V dejavnosti naše komisije pa bo veljalo geslo: ..Preudarnost je mati modrosti". In se je, kot njegov predhodnik, zavil v molk. Starodolčani, ki so običajno dobro informirani, so vedeli povedati, da se je lotil konkretnih problemov. Menda je njegova komisija že zaslišala nekaj občanov, ki so, denimo, dobivali milijonske kredite v novih dinarjih in so ob morski obali zgradili počitniške hišice in z njimi služili velike denarje. Govorili so, da bodo v kratkem poklicali na zagovor uglednega občana, ki je nekoč kot aktivist delil zemljo bogatašev vaški revščini, zdaj pa si je na taisti zemlji zgradil zidanico in si uredil vinograd, na katerem dela nekdanji viničar. Pripovedovali so, da bo direktor komerciale kmetijske zadruge moral pojasniti, kako je prišlo do tega, da je vsaka tri leta na novo opremljal svojo vilo z novim pohištvom, in ga ti nakupi niso veljali niti dinarja; njegovo staro pohištvo je namreč direktor trgovskega podjetja odkupoval po ceni, ki je bila vsaj za nekaj tisočakov višja, kot cena novega pohištva. Še marsikaj bi vedeli povedati tako imenovani dobro informirani občani, če bi jih kdo kaj vprašal. Komisija je namreč ves čas molčala in nič ni storila in letošnjo zimo je podala kolektivno ostavko. In tako bi morali pred dnevi ustanoviti v Starem dolu novo komisijo, ki naj bi stopila na prste neupravičenemu bogatenju. Pa je niso, kajti številni Starodolčani so na sestanku socialistične zveze zahtevali, naj bi ustanovili komisijo, ki bo za razliko od stare ugotavljala neupravičeno revščino. Nekaj dni so se prepirali, ker niso vedeli, katera komisija naj bi bila bolj pomembna in bolj družbeno koristna, končno so včeraj sklenili: ustanovili bodo komisijo za bogatenje in komisijo za revščino. Oba predsednika sta v članku, ki ga je objavil ..Samoupravni občan"povedala naslednje: „Sva za konkretno politično akcijo. “ O njej, se pravi, o tej njuni konkretni politični akciji, pa bomo v našem listu v prihodnjih nekaj letih se govorili. JANEZ VOLJČ Priprave na volitve Ponekod so z evi- ■ ■ ■ dentiranjem [ na repu š V občinah Dravograd, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec in Velenje so na skupnih sejah občinskih vodstev Zveze sindikatov in Socialistične zveze sprejeli politična izhodišča priprav na skupščinske volitve ter dokument o načelih in merilih kadrovske politike. ■ S ■ V Dravogradu so na skup- ■ ni seji med drugim sklenili S predlagati občinski skupšči- J ni, naj bi štel enotni zbor de- ■ lovni skupnosti v tej koroški j občini 25 delegatov, zbor J krajevnih skupnosti in druž- J| benopolitični zbor pa po 20 I delegatov. Na Ravnah na Koroškem so spregovorili tudi o javni razpravi o predlogu novega statuta občine, sicer pa so ugotovili, da poteka evidentiranje možnih kandidatov za delegate dokaj dobro in da je primerna struktura evidentiranih možnih kandidatov, saj odraža strukturo zaposlenih v organizacijah združenega dela. V Slovenjem Gradcu so na skupni seji ugotovili, da je povsem uspel seminar za predsednike in člane koordinacijskih odborov v temeljnih organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih, na katerem so obravnavali priprave na volitve, delegatski sistem in delegatska razmeija in pa konkretne naloge koordinacijskih odbo- 8 rov. V Velenju pa so, mimo drugega, ugotovili, da je nekoliko kasnila akcija evidentiranja možnih kandidatov za delegate v organizacijah združenega dela. Na posvetovanjih predstavnikov osnovnih organizacij sindikata iz TOZD in OZD z območja občine Velenje so za- ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ a ■ voljo tega že trikrat podrob- ■ no obravnavali priprave na volitve, da bi nadoknadili zamujeno. Po prvih predlogih naj bi enotni zbor združenega dela sestavljalo v Šaleški dolini 70 delegatov. V gospodarskih organizacijah združenega dela bi volili 1 delegata na 300 zaposlenih, v negospodarskih organizacijah združenega dela pa 1 delegata na 100 zaposlenih. (vš) .«.8 Inles ribnica PRODAJA POLKNA VRATA OKNA NA KREDIT PROBLEMSKA KONFERENCA LJUBLJANSKE MLADINE 0 DIJAŠKIH DOMOVIH : Zbori Med zidovi brez sonca š delovnih [ ljudi Do leta 1980 naj bi v Sloveniji postavili v domovih 9.500 ležišč, od tega 5.500 novih • Zadnji dve leti ni bilo enega novega ležišča ■ ■ „... Lani so v Sloveniji 1400, v Ljubljani pa 500 mladim zavrnili prošnje za sprejem v domove ... .. .zakaj na Slovenskem kljub sanacijskemu programu in družbenemu načrtu zadnji dve leti nismo praktično dobili niti enega novega ležišča? .. .odločno zahtevamo, da se naposled preneha zapostavljati dijaške in vajenske domove. Če tokrat odgovorni ne bodo prisluhnili našim zahtevam, smo pripravljeni iti z akcijo do konca! To pomeni, da bo vseh 4500 gojencev, kolikor nas je ta čas samo v ljubljanskih domovih, odšlo na ulice, da bi dosegli to, za kar se borimo toliko let.“ Tako so govorili po vrsti mladi, zbrani minuli ponedeljek na 3. seji problemske konference o domovih, ki jo je pripravila mestna konferenca ZMS Ljubljane. POVSOD GLUHA UŠESA Vsa zadnja leta pišemo enem in istem. O tem, da leto za letom, ne samo v Ljubljani, marveč tudi drugod po Sloveniji ostaja pred vrati domov na tisoče mladih ljudi, ker ni prostora! Od šolskih do najvišjih skupščinskih organov so vsi govorili o največjem problemu slovenske mladine, o stiski v domovih, ki je postala že nevzdržna. Le malo kje in malokdaj je prišlo do konkretnih ukrepov, ki bi vsaj malo izboljšali položaj in mladim, ki obiskujejo šole druge stopnje, olajšali pogoje za šolanje in vsakodnevno življenje. Na problemskih konferencah mladine, na tribunah so prizadeti že večkrat glasno in jasno povedali, da njihove želje niso pretirane, ampak utemeljene glede na veliko pomanjkanje postelj in z ozirom na nehigienske, nezdrave in sploh neprimerne razmere v sedanjih domovih. S svojega zornega kota jo je dopolnila gojenka iz doma za medicinske sestre: „Prinas smo že življenjsko ogrožene! V internatu je nekaj deset ležišč, sami pogradi... Iz nadstropja v nadstropje ... Kljub nemogočim pogojem želimo, da bi se res dobro usposobile za svoj poklic. A kako? Pomislite, na vsako gojenko pride dobrih dva kvadratna metra šolske in stanovanjske površine ... manj 2000 ležišč, prihodnje leto pa še nadaljnjih 1300. Ljubljana naj bi dobila še letos od tega 1040 novih postelj kot nadomestilo za neustrezen, dom Anice Černejeve in dom za medicinske sestre, dom mladine v gostinstvu in trgovini, dom na Poljanski ter oddelkov na Pru-lah in Rudniku. Drugo leto pa naj bi v našem glavnem mestu zgradili še dom gradbene srednje šole s 520 ležišči. Sicer pa je za letošnje leto predvideno, da bi v republiki pridobili z dozidavami in adaptacijami obstoječih domov najmanj 600 postelj, od tega 120 v Ljubljani, drugo leto pa še 450, v Ljubljani pa 90 ležišč. DO LETA 1980 ŠE 9500 LEŽIŠČ K vsemu temu moramo dodati, da je s sanacijskim programom skupnosti domov, učencev srednjih šol predvidena do leta 1980 gradnja prostorov za 4000 ležišč, s katerimi bi na- Nič bolie ni tudi v drugih do- • domestili sedanje dotrajane movih, najsi so ti v Ljubljani ah domske zmogljivosti in 5500 ■ ■ 30 NAS JE... V ENI SPALNICI! „ ... V našem domu prebiva zadnja leta več kot 300 gojenk v štirih stavbah, od katerih je samo ena urejana in primerna. Drugod pa nas spi tudi po 30 v eni sobi. V manjših spalnicah ne kurimo in ležimo kar v trenerkah ... Več komisij nas je že obiskalo, rezultata pa nobenega ...“, je na konferenci povedala ena od gojenk doma Anice Černejeve. izven nje. Ob življenjsko nemogočih pogojih verjetno ne kaže govoriti o tistih za ustvarjanje mladim toliko potrebnih kulturnih, družb anih in športnih aktivnostih. Če že niso slabi, jih sploh ni. S častno izjemo peščice. Domov podjetja za PTT promet, Litostroja in še nekaterih, ki jih je postavilo s svojimi sredstvi gospodarstvo. KJE JE ŽE LANI OBLJUBLJENIH 1000 POSTELJ? Na konferenci smo med drugim slišali, da bi morah v Sloveniji že lani dobiti 1000 ležišč, do leta 1975 pa naj bi z družbenim načrtom razvoja repubhke na področju vzgoje in izobraževanja povečali domske zmogljivosti še za 3000 novih postelj. Glede na to, da za lansko leto ta načrt ni bil izpolnjen, so mladi podprli predlog skupnosti domov učencev srednjih šol, s katerim naj bi za nadomestitev deloma dotrajanih ali pa že življenjsko nevarnih, zdravju škodljivih in neustreznih objektov zagotovili letos v Sloveniji naj- novih postelj. V naših dijaških in vajenskih domovih bi potemtakem postavili 9500 ležišč, za kar bomo potrebovali po sedanjih cenah gradbenih storitev skupno 600 milijonov dinarjev. In kje naj dobimo tolikšna sredstva? Mladina, najbolj prizadeta, predlaga, da bi zdaj lahko našli izhod iz slepe ulice v sistemskih rešitvah. Z njimi bi verjetno slednjič le rešili dolgoletni pro-glem investiranja v domove in srednje šole. V skladu z novo ustavo in novo vlogo samoupravnih interesnih skupnosti so slednje prevzele nase tudi obveznosti za investicije na tem področju. Pot do dokončne sanacije ali vsaj do ublažitve sedanjega stanja gotovo ni več tako daleč. V Sloveniji imamo namreč že pripravljen osnutek družbenega dogovora, ki naj bi urejal vse probleme okrog investiranja v domove. Odprto je ostalo le vprašanje, kdaj bo dogovor podpisan. Upajmo, ob pravem času, da se mladi, kot so to dovolj glasno povedali zadnji ponedeljek na svoji konferenci o domovih, ne bi poslužili še zadnjih sredstev za rešitev teh problemov!? IVAN VIRNIK ■ ■ ■ 8 Te dni imajo v organ zacijah zdraženega dela Mislinjski dohni zbore delo' nih ljudi, na katerih obraj | navajo programe interesni skupnosti za leto 1974. Pr£ zbori so izdali v posebni p , logi,.Družbeno dogovarjanj; ] v Mislinjski dolini 19?4 ] gradivo o delovnih progi* mih samoupravnih inter«: . nih skupnosti s področja i' , obraževanja, otroškega vi j stva, zdravstva in zdravst'' j nega zavarovanja, kulture * ; telesne kulture. | Pred VIL š kongresom ! ZKS V jeseniški občini je ; osnutku resolucije za 7. k°: j greš ZKS razpravljalo okc , 1300 komunistov. Zelo ^ ] PO SEJI SKUPŠČINE ZAČASNE SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA RAVNE NA KOROŠKEM J bro so javno razpravo org1, I nizirali v jeseniški železatf s j o osnutku resolucije je P j ■ pravljalo 604 komuniste ] * Komunisti so govorili o res1 | l luciji v 17 osnovnih orga*1 j l zacijah in v treh aktivih. s ■ (M-^ 1 VARSTVA IN ZAVAROVAN1 i Pogovarjanje kasni! i Člani skupščine Začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Ravne na Koroškem so že potrdili zaključni račun Skupnosti zdravstvenega zavarovanja za leto 1973. Skupnost je izkazovala ob koncu leta 13.296,90 dinarjev presežkov dohodkov na izdatki. Presežek dohodkov je bil dosežen na območju občine Velenje, medtem ko so imeli na območju 4 koroških občin več izdatkov, kot pa zbrali denarja. Sicer pa je bilo lani na območju ravenske skupnosti nekaj nad 41.000 aktivnih zavarovancev, ali 2.715 STANOVANJA iz solidarnostnega sklada Čeprav je sredstev mala, skušajo v Mežici reševati najnujnejše probleme družbenega standarda in komunalne urejenosti kraja Med kraji, Iger so v zadnjih letih počasneje kot drugod reševali probleme družbenega standarda občanov in komunalne probleme, je zagotovo tudi Mežica. Na to je vplival med drugim tudi težak ekonomski položaj tamkajšnjih Rudnikov svinca in topilnice. Kljub temu, da je danaija malo, skušajo v Mežici rešiti vsaj najnujnejše naloge. Pred nedavnim je dobila Mežica novo trgovino, prodajalno mesa in sodobno restavracijo. Se pomembnejša pa je dograditev 40-stanovanjskega bloka, v katerega se je ob dmžiftah rudarjev vselilo tudi 15 družin v stanovanja, zgrajena s sredstvi občinskega solidarnostnega sklada. Prihodnje leto bo Mežica bogatejša še za 10 stanovanj, zgrajenih z denarjem iz solidarnostnega stanovanjskega sklada. Brezplačno letovanje rudarskih družin Sindikalna organizacija velenjskih rudarjev je v letu 1973 omogočila, da je brezplačno letovalo v počitniškem domu v Fiesi 9 rudarskih družin. Letos naj bi, kot računajo, letovalo brezplačno na morju 15 takih rudarskih družin, ki si sicer dopusta same ne bi mogle privoščiti. Te dni, ko gredo h kraju dela pri pripravi predloga novega statuta krajevne skupnosti in ko pripravljajo predlog finančnega načrta krajevne skupnosti za leto 1974, opozarjajo v Mežici, da bo treba v prihodnje še bolj utrditi sodelovanje temeljnih organizacij združenega dela in krajevne skupnosti, saj je nalog in problemov veliko, rešiti pa jih bo mogoče le ob večji gmotni podpori temeljnih organizacij združenega dela in občanov. V Mežici ob tem opozarjajo zlasti še na probleme okrog oskrbe z zdravo pitno vodo, saj prihajajo v staro zajetje v glavnem površinske vode in so možne okužbe vsak čas. Lani so začeli urejati novo zajetje, ki še ni povsem urejeno, v Mežici pa bi morali zgraditi nov rezervoar. Vprašanje pa je, kdaj bodo sami ta problem rešili, saj zdaj še ne vedo, kje bodo dobili potrebnih 3 milijone dinarjev za to inve- (Ma) več kot leta 1972. Med razpravo o informaciji o izhodiščih za družbeno dogovarjanje' o financiranju zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja v letu 1974 pa so člani začasne skupščine opozorili, da še zdaj niso znani vsi elementi, od katerih naj bi organizacije združenega dela plačevale prispevek; ni še določeno, kaj vse je dohodek TOZD itd. Nasploh pa je mogoče ugotavljati, da akcija dogovarjanja kasni in je vprašanje, kdo bo kriv, če ne bo pravočasno izpeljana. Ob tem so znova opozorili, da je nesprejemljivo kakršno-koli omejevanje obsega pravic zdravstvenega varstva. Zagotoviti je treba tolikšna sredstva, da bodo zadoščala za normalno izvajanje programov zdravstvenega varstva. Seveda pa je treba še skrbneje gospodariti s sredstvi, prezreti pa ob tem ne gre dejstva, da so na področju ravenske skupnosti najnižje prispevne stopnje, se pravi, da so že do sedaj gospodarili skrbno. Člani skupščine Začasne skupnosti zdravstvenega vate1' ] in zavarovanja Ravne na Kte r škem pa se na zadnji seji ^ \ strinjali s predlogom preite ? obveznosti za zdravstvene te'7; sticije z republike na posate{' c na območja. Opozorili so, d&; j s prenosom obveznosti ne P ( našajo hkrati tudi viri sred s* ^ oziroma ni povedano, kate*; ; aVA skupnosti, da bi lahko pora'- , vale nove obveznosti. Pred, pa, po mnenju članov skup5 ne, ni sprejemljiv tudi zato, se prenašajo samo obveznosti' nekatere bolnišnice. Za mo1 id8' I nizacijo Splošne bolnišnic6 . Slovenjem Gradcu zbirajo P treben denar organizacije zd ženega dela in občinske sld1; ščine na Koroškem. Pomoti*,' r modernizacijo te regiofl^s bolnišnice niso dobili od ^ der drugod, zdaj pa bi nrof' r to območje prispevati dena* ( odplačilo obveznosti za u r janje še drugih zavodov, se P' r vi, da bi moralo kar dvakrat P spevati denar. To pa na m način ni sprejemljivo. ob Pomursko zdravstvo v precepu V skupnosti zdravstvenega zavarovanja v Pomuiju so upravičeno zaskrbljeni. Kmečki zavarovanci so namreti ob izenačitvi pravic z delavci začeli splošne usluge zdraV' stvene službe izkoriščati v večji meri kot prej. Poleg tega so bili prispevki zavarovancev vse leto enaki, stroški pa so se zvišali. Precejšnje število izgub — 586 milijonov din ", izhaja iz teh neskladij. Pri letošnjem prenosu obveznost* republike na samoupravne interesne skupnosti je IS spte' gledal, da ob prenosu namenskega 6-odstotnega prispevka na občine ni za naprej zagotovil njegove namembnosti' Zato občinske skupščine trdijo, da so ta sredstva njihov (v Pomutju gre za 2,5 mil. dinarjev), skupnost zdravstvenega zavarovanja pa izgublja enega od virov financiranja. Še huje je pri sredstvih za vzajemnost ter solidarnost v republiki in pri pomoči socialno ogroženim kmetote; lani je pomurska skupnost dobila 4 nrilijone din pomoti* za socialno ogrožene kmete, teh sredstev pa ni več. Če bi v Pomuiju hoteli zagotoviti vsaj enak obs6? zdravstvenega varstva kot lani, bi bilo treba močno pov6' čati prispevka delavskih zavarovancev, kmečki zavarovanci pa bi morah prispevati celo 64 % več kot lani. Študent na kvadratnem metru V novem slovenskem visoko-aif "^kem središču, v Maribom, 74 uS°tavljajo, da so gmotne raz-,gl» ^ere in možnosti za pouk štu-»rei. aeniov, ki se pripravljajo na j j, Poklic učiteljev, naravnost ne-vj yz^ržne. Posledica tega je slaba ,tVi ^obrazbena sestava prebivalstva ej 'i* čme učiteljske perspektive. 7^0 je toliko bolj razveseljiva ^ija mariborske Pedagoške ^ademije^ za gradnjo novega Poslopja. Če bodo z družbenim poraz umom in samoupravnim . “Ogovorom dosegli financiranje JJ .te prepotrebne družbene na-°zbe nacionalnega pomena, 0 v anj razviti severovzhodni Slo-'jj- Dosedanji prostori v stari wasični gimnaziji so nevzdržni. , a študenta pride en kvadratni 0 e,er šolskega prostora. ^ d(>kaciJa za novo stavbo je •st' i/nQfiena med Gosposvetsko in pfi roško cesto v Mariboru na pjs P°Vršini 8 ha. V prvi fazi bi bilo jjoS ueba zgraditi stavbo pedagoške jp< jkademije in urediti okolje. ||krati bi morali graditi štu-la' fyntsko naselje, v katerem bi pf ^ 0 prostora za 1.200 štu-sti “entov. Druga faza pa bi zajela eii ?radnjo športnih objektov, saj jel j- pedagoška akademija nosilec ??uka telesne vzgoje za vse ma-dl‘ , b°rsko visoko šolstvo. Računi rf; da so načrtovalci po- .k da bo ta naložba ce- j Dn'Sa 0t^ vseb tovrstnih gradenj j, nas, saj je predračun za :e ^upno investicijo le 95 mili-dinarjev. \\ ^ Pedagoška akademija v Ma-aji si 0ru je torej razgrnila pred ■m , * * * * v®nsko javnostjo svoje se-ifjl nevzdržne študijske raz- f Namesto sprenevedanja — dogovarjanje • V šoli družbene in samoupravne prakse se očitno o potrebi vzajemnega reševanja nekaterih skupnih nalog še nismo naučili mnogo Temeljne kulturne skupnosti prihajajo letos prvič pred zbore delovnih ljudi in krajevne skupnosti s predlogi, koliko in za kakšne kulturne programe naj bi zaposleni prispevali. Seveda so tu razlike. Eni prihajajo z izdelanimi programi in njihovo ceno, drugi bolj z materialnim zahtevkom in z manj jasnimi programi. Delovnim ljudem predlagajo različne prispevne stopnje za kulturo: od 0,54 %, pretežno okoli 0,68 %, pa vše do 1,05 % in celo 1,5 %. V načelu je seveda diferencirana stopnja pravilna. Zagovori uravnilovke kulturnega življenja so namreč nevzdržni. In prav imajo tisti, ki menijo, da ima delavec, ki več ustvarja, tudi pravico do bogatejšega kulturnega življenja. Ne glede na tako stališče pa se moramo vprašati, ali smemo delavce na posameznih območjih obremeniti z najvišjimi predlaganimi stopnjami za kulturo, ali povedano drugače, do katere meje bodo delovni ljudje pripravljeni skladno z možnostmi, ki se jim nudijo za njihovo kulturno življenje, prispevati sredstva v te namene. In še drugače zastavljeno vprašanje: katere kulturne programe, ki so jih deležni (ali bi jih lahko bili deležni) delovni ljudje širšega območja, regionalnega in tudi republiškega, naj bi zagotavljali po poti vzajemnega oblikovanja in sprejemanja teh programov, prireditev ali kulturnih akcij in njihovega financiranja. Gre preprosto za to, da očitno po dveh skupščinah Kulturne skupnosti Slovenije, aktivu komunistov te skupnosti in po posvetu predstavnikov temeljnih kulturnih skupnosti problem regionalne ali republiške vzajemnosti ostaja še vedno odprt. In sprenevedanja s tem v zvezi ni malo, mnogo več, kot stvarnega in konkretnega dogovarjanja. Nevzdržna so namigovanja, češ, naj bi torej delovni ljudje iz kulturno manj razvitih občin solidarnostno podpirali kulturo bogatih središč. Če imajo večja središča bolj razvite možnosti za kulturno življenje ne le občanov svojega mesta, marveč tudi širše regije ali celo republike, gotovo ne gre za solidarnostno pač pa za vzajemno financiranje določenih njihovih kulturnih programov. Seveda pod pogojem, da se tisti, ki v takem vzajemnem odnosu sodeluje, sme in mora vprašati, kaj bo v smislu kulturnih dobrin za to tudi dobil. Solidarnost in vzajemnost, to sta dva pojma, dva medsebojna odnosa. Če bodo temeljne kulturne skupnosti združevale v kulturni skupnosti Slovenije del sredstev za nekatere solidarnostne akcije na ekonomsko in kulturno manj razvitih območjih, to ni isto, kot združevanje dela njihovih sredstev za skupne slovenske programe, ki jih sprejema in financira kulturna skupnost Slovenije, denimo, s področja filma ali založništva V dosedanjih dogovorih pa je ostalo več ali manj odprto vprašanje, kako zagotoviti vzajemna sredstva za programe mnogih drugih kulturnih institucij v večjih, regionalnih sre- diščih, npr. gledališč, orkestrov, študijskih knjižnic ali muzejev. Očitno tu ni mogoče reševati problemov s tem, da bi vse te institucije in njihove programe zopet vrnili pod okrilje Kulturne skupnosti Slovenije, saj bi tako le trgali njihove naravne vezi - že ali še ne ustvarjene - z njihovim širšim zaledjem. Prav tako pa cene programov teh institucij očitno ne bomo mogli v celoti prevreči na delovne ljudi le večjih mest, v katerih so te institucije zasidrane s svojimi hišami. Pa vendar smo na posvetu temeljnih kulturnih skupnosti slišali, da namerava menda Kulturna skupnost Ljubljana skrb in materialna bremena za obširne programe ljubljanskih kulturnih institucij naložiti (čitaj predlagati) zaposlenim le na območju petih ljubljanskih občin. 90 milijonov din oziroma prispevno stopnjo 1,5 % za kulturne programe, je na območju družbene skupnosti mesta Ljubljana sicer možno predla-■ gati delavcem. Vprašanje pa je, kaj bodo o tem delavci dejali. Skratka, zdi se, da se včasih sučemo le med skrajnimi predlogi Ali vztrajamo pri spisku ustanov, ki so „nacional-nega pomena“ in ki naj bi jih zato financirali iz združenih sredstev pri Kulturni skupnosti Slovenije, ali pa pri predlogu, da bo ljubljanski delavec sofinanciral vse kulturno življenje mesta. Očitno to ne bo pripeljalo do dogovora, ki ne bi šel na škodo samemu kulturnemu življenju. Lotiti se bo nemara vendarle treba odločneje dogovarjanja v regionalnih okvirih, seveda m povsem enakopraven način. Gorenjske temeljne kulturne skupnosti so že opozorile, da tako dogovarjanje ni mogoče, če bo ljubljanska kulturna skupnost hkrati sama odločala o novoustanovljenih institucijah tako, kot pred kratkim o novem gledališču in enem ali dveh novih muzejih. V letošnji republiški bilanci 17 milijard din je predvidena dovoljena poraba za kulturo le 200 milijonov, kar je za 20 milijonov več kot lani. Od tega naj bi, kot slišimo, program Kulturne skupnosti Ljubljana sam stal 90 milijonov. Že ta primerjava kaže, da se bo treba posloviti od iluzij, da bi to pokrili delovni ljudje z območja mesta Ljubljana sami. Namesto sprenevedanja, predlaganja skrajnih rešitev, se bo pač treba lotiti trdega dela — nujnega dogovarjanja o vzajemnem financiranju enega dela programov ljubljanske kulturne skupnosti, seveda pa tudi o vzajemnem odločanju o tem delu programa. S tem pa bi odpravili tudi nekajletno alergično točko v medsebojnih odnosih med ljubljansko skupnostjo in slovensko kulturno skupnostjo, ki pa bo v vseh teh dogovorih morala vseeno sodelovati. In očitno ni drugačnih poti tudi za razrešitev istih problemov v drugih regionalnih središčih širom po Sloveniji. Kaže, da je po poti dogovarjanja te probleme uspela zadovoljivo rešiti le skupnost gorenjskih temeljnih kulturnih skupnosti. Njihove izkušnje bi morali izkoristiti SONJA GAŠPERŠIČ Nekritični apetiti V razpravi na izvršnem odboru RK SZDL o nalogah pri oblikovanju sredstev za skupno in splošno porabo v letu 1974, so poudarili, da programi republiških samoupravnih interesnih skupnosti niso dovolj usklajeni s programi temeljnih samoupravnih skupnosti. Ob družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih, ki so po vsebini in ciljih del družbenega plana, bo zato treba vse programe samoupravnih interesnih skupnosti spraviti v okvir sprejete družbenoekonomske politike za leto 1974. To je treba storiti toliko prej/ ker so že na republiški ravni interesne skupnosti predvidele prenapete programe, kar je tudi po občinah sprožilo neuresničljive apetite, da bi bili programi čim obširnejši, to pa seveda pomeni tudi čim več denarja zanje. vk Zakaj beg? Po podatkih zavoda za šolstvo je ostalo ob pričetku novega šolskega leta na slovenskih šolah nezasedenih ah neustrezno zasedenih 1400 učiteljskih mest. Na nižjih stopnjah osnovne šole so ostala nezasedena 103 delovna mesta, v 156 oddelkih pa poučujejo učitelji brez predpisane strokovne izobrazbe. Osnovne šole še vedno^ razpisujejo nezasedena delovna mesta, čeprav pouk teče že drugo polletje. Nič čudnega, če razredni učitelji zaradi preobremenitve pri delu negodujejo, ker morajo nadomeščati manjkajoče učitelje. Zaradi zmanjševanja ali celo ukinjanja nekaterih predmetov in predmetnih skupin so prizadeti predvsem otroci, ki nadaljujejo izobraževanje po končani osnovni šoli. Republiški zavod za šolstvo pripravlja predloge ukrepov za zagotovitev zadostnega števila učiteljev na osnovnih in drugih slovenskih šolah. Ukrepi so nujni, vendar mora biti že sedaj jasno; da zgolj ti ukrepi ne bodo mogli odpraviti že kroničnega pomanjkanja učnih moči. Poklic učitelja bo moral postati vab-Ijivejši iza mladino in vse tiste, ki so v njem. To pa je povezano razen z osebnimi dohodki ter boljšim nagrajevanjem težjih delovnih mest tudi z večjo zavzetostjo občin za reševanje stanovanjskih vprašanj in s komunalno ter drugo infrastrukturno ureditvijo podeželskih mest V. K. ŽIVLJENJE PROSVETNIH DELAVCEV V POMURJU JE UBRALO NOVA POTA • ZAČELI SO S PETROLEJKAMI IN S PEŠAČENJEM, DANES PA USTVARJAJO VEČINOMA V PODOBNIH RAZMERAH KOT V MESTIH. DELA PA JE ZAGOTOVO VEČ. ANICA K0NDRIČ, PREDMETNA UČITELJICA PRI GRADU NA GORIČKEM NAM JE REKLA: ____________________________________ »NI več Kranjčevega Prekmurja« Obiskali smo prosvetna delavca Anico in Janka Kondriča pri Gradu na Goričkem v Prek-muiju. Zanimalo nas je življenje učitelja na vasi pred leti in da- strani. Svojo učiteljsko pot je pričela Anica na Dolnjih Slavečih pred osemnajstimi leti. Dve leti je ostala tam. Septembra 1956 se je prvič pripeljala z Aere in načrte kako to rešiti, nes. Pogoji so se neverjetno iz- avtobusom do Grada. Od tam '-6 T"\a n_ -N, • 1! ; Ks-ilionla 'T' /-« o A r-\ TN 1 rn i i Vi 1A CT H TT 11 Q1 ur jj.6 Pa smo resnično pripravljeni p( ^0c*ernizirati šolstvo ob severni f ob Se k° pok323!0 prav hitro »h dr\ sPreiemanju samoupravnega 8°vora za gradnjo. 0 -T-U. boljšali. To nam je najbolje potrdila Anica z besedami: „Ni več Kranjčevega Prekmurja!41 Anica je predmetna učiteljica za slovenski jezik. Z možem sta prišla v Prekmurje s štajerske do Dolnjih Slaveč jo je odpeljal kmet s konjsko vprego. Sem gor je bila nameščena s dekretom takratnega soboškega okraja. Srečala se je z dobrimi domačini. Takrat pa še ni bilo elek- Učitjj- K0NDRIČ, predmetna učiteljica pri Gradu na Goričkem v Prekmuiju ve, kaj pomeni biti J ha vasi. Toda danes je že vse drugače, saj imajo v vasi novo šolo in še marsikaj drugega. trike, veliko je bilo treba pešačiti, na šoli pa seje morala spoprijeti s kombiniranim poukom. POSTALA JE DUŠA AKTIVNOSTI V VASI Mlada učiteljica je postala glavna funkcionarka v vasi. Vodila je delo mladine, igrala, se ukvarjala s športom, delala v Socialistični zvezi in pri Rdečem križu. Učitelj je imel takrat na vasi veliko avtoriteto. ,,Vaščani so mu veliko bolj zaupali kot danes,44 nam je poudarila Anica Kondrič. To spremembo je prinesla bistvena menjava socialne strukture na vasi, ki je rezultat vse večje zaposlenosti in tehničnega napredka. Leta 1958 je pričela poučevati pri Gradu. Takrat so imeli celodnevni pouk v starem poslopju v bližini gradu. Vključila se je v delo prosvetnega društva, od 1960. leta pa vodi dramsko sekcijo pri prosvetnem društvu France Prešeren pri Gradu. Pred leti so igrali pri Gradu predvsem učitelji, danes pa nastopajo večinoma le še učenci. Lani so na primer igrali Kekca. S šestimi gostovanji so kar precej zaslužili in si potem ogledali predstavo v mariborskem poklicnem gleda- llscu- ANICA VODI LUTKOVNO DEJAVNOST V SOBOŠKI OBČINI Anica je članica sveta zveze kulturno prosvetnih organizacij soboške občine. Od leta 1968 je predsednica komisije za lutkovno dejavnost pri tej zvezi. Na tem področju je pričela s pionirskim delom. V začetku je bilo v občini le sedem lutkovnih skupin s preprostimi rekviziti. Danes imajo sedemnajst skupin s sodobno opremo. Občasno si organizirajo seminarje, letos pa so prvič pripravili občinsko lutkovno revijo, ki je lepo uspela. Kondričeva je tudi predsednica sekcije za družbeno aktivnost žena pri Gradu, dela pa še v drugih organizacijah. Na šoli skrbi za poklicno usmerjanje mladih, vodi dramski in literarni krožek. Lani se je družina preselila v novo stanovanje. Je sicer lepo, vendar pa izredno majhno, saj ni dovolj prostora za družino, ki ima doraščajočo hčerko in sina. Sogovornica nam je rekla: „Včasih čutim željo, da bi živela v večjem kraju. Pogrešam gledališče. Pogosto se peljemo na gledališko predstavo celo v Maribor ali pa gremo na prireditev v Mursko Soboto. Zadnje čase pa so na srečo tudi pri nas gostovala poklicna gledališča. Tukajšnje prebivalstvo si želi še več takih gostovanj.44 Na območju krajevne skupnosti Grad je veliko zdomcev. Precej zaslužijo in njihovi do- movi so opremljeni povsem sodobno. Skoraj povsod se je življenjski standard izredno izboljšal. Janko Kondrič je že štirinajsto leto upravitelj šole pri Gradu. Svojo učiteljsko kariero je pričel na šoli Cven pri Ljutomeru. Po sedmih mesecih je prišel h Gradu. Takrat (pred osemnajstimi leti) je vozil iz Murske Sobote do Grada le en avtobus v obe smeri. Stanovanje je imel na voljo skupaj s kolegom. Sama sta si morala najprej poiskati slamarici in nato še slamo, da sta imela kje spati. Ličkanje sta dobila pozneje in je pomenilo že precejšen napredek. V sobi ni bilo ne mize in ne omare. Priprave za šolo sta si pisala ob petrolejki na lesenem vojaškem kovčku. Denarja za opremo nista imela. ,,Danes zahteva učitelj, ki pride na novo v vas, sodobno opremljeno sobo,44 je poudaril Kondrič in je nadaljeval: „Iz Murske Sobote pripelje danes dnevno h Gradu šest avtobusov in še šolski povrhu. V vasi imamo novo šolo od leta 1971. Rabimo še telovadnico in asfaltirano igrišče, potem pa bomo lahko povsem zadovoljni.44 Nekdanjo bedo, ki jo je opisoval pisatelj Miško Kranjec, je prerasel čas. Napredek se je vrinil v sleherni dom. Življenje vaškega učitelja se je izboljšalo. FRANČEK ŠTEFANEC Komentatorjev stolpec Vzajemnost, skovana v suhih letih? Ni dvoma, da je trgovina ob naglem razvoju industrijske proizvodnje in vse bolj razvejanih tržnih potrebah po raznovrstnem blagu morala opustiti svojo prvotno distribucijsko vlogo ter v sodelovanju s proizvodnjo iskati poti in sredstva za ustvarjanje sodobnih in učinkovitejših oblik posredovanja blaga porabnikom, najsi je to namenjeno razširjeni reprodukciji ali neposredni potrošnji. Kot vemo, so primanjkujoča obratna sredstva trgovini preprečevala, da bi od industrije v večjem obsegu prevzemala reprodukcijski material, ga uskladiščevala in posredovala proizvodnji. Dosti bolj uspešna so bila prizadevanja trgovine pri graditvi in razširjanju sodobne prodajne mreže v nadrobnem prometu, kjer je zlasti grosistična trgovina v mnogočem pripomogla k odpiranju sodobnih samopostrežnih in sampizbirnih lokalov širom po Sloveniji ter s tem k odpiranju lokalnih trgov in k premagovanju avtarkičnosti na območjih, kjer je bila založenost z blagom kljub zadovoljivim zalogam blaga v industriji zaradi finančne šibkosti lokalnih trgovskih podjetij dostikrat minimalna in dokaj omejena. Kljub odpiranju lokalnih trgov, na katere so s svojimi naložbami v lokale s sodobno tehniko prodaje poleg manjših prodrla tudi večja, finančno močnejša trgovska podjetja, pa se je zlasti po zamrznitvi cen v proizvodnji in trgovini začela v splošnem poslabševati založenost in oskrbljenost z industrijskim blagom. Odnosi med proizvodnjo in trgovino so se zaostrili tem bolj, ker sta obe strani iznedana morali iskati svoj zaslužek v okviru maksimiranih cen. Zlasti na tiste proizvodne dejavnosti, ki razpolagajo s prekomernimi kapacitetami, je grosistična trgovina povečala pritisk, grozeč tovarnam, ki imajo visoko zaloge neprodanega blaga, da bo začela kupovati blago pri njihovih konkurentih, kolikor ji ne odob-e ustrezno višje razlike v ceni, se pravi višjih rabatov, kasaskontov in tudi superrabatov. V ugodnih tržnih razmerah že domala doseženo sožitje med proiz- vodnjo in trgovino se je — kot že poprej v podobnih neugodnih situacijah - skoraj čez noč sprevrglo v oster boj, poln obojestranskih očitkov in obtožb na račun izsiljevanja, krivičnega jemanja akumulacije, nesolidnega poslovanja, nekvalitetnga blaga in podobno. Kasneje je — ob spoznanju, da bo zamrznitev cen dolgotrajnejša in doslednejša, kot je sprva kazalo - nastopilo obdobje spravljivejšega vzdušja, ko sta obe strani pokazali pripravljenost za pogajanja, za sporazumno delitev razlike v ceni ter za dogovore, ki naj bi omogočili določitev „norm obnašnja" v odnosih med proizvodnjo in trgovino. Tem pozitivnim spremembam v odnosih med obema partnerjema so nato sledile še zakonske pobude, a še zlasti sprejem nove ustave, ki naj bi dokončno zgladila stara nasprotja in nesporazume, ki so že od nekdaj nastajali in se zaostrovali, bolj ko se je proizvodnji in trgovini zmanjševala možnost zaslužka, to je možnost zagotavljanja akumulacije iz razpoložljive razlike v ceni.. . Samoupravni sporazumi, katerih sklepanje je spodbudila nova ustava, že očitno odstranjujejo stare antagonizme na področju blagovnega prometa, saj se z njimi brez dvoma postavljajo temelji novih odnosov med proizvodnjo in trgovino, ki naj bi čimbolj pomedli s pojavi monopolizma, pritiska in izsiljevanja. Namesto tega se med obema dejavnostima že porajajo tesnejše poslovne vezi, proizvodnja in trgovina se vse bolj prepletata in integrirata, skupno se vraščata v procese, katerih končni smoter je čimbolj poenotiti interese ter ugotoviti metode za delitev skupnega dohodka na osnovi dolgoročnega sodelovanja in skladno z vloženimi sredstvi in delom. Naivno bi bilo sicer pričakovati, da se bodo zdaj čez noč zgladila vsa nasprotja ter da se bodo tako rekoč proistovetili interesi tako trgovine kot proizvodnje. Smoter prizadevanj, ki jih je nova ustava še posebej spodbudila, bo dosežen že, če bosta oba partnerja sporazumno uredila medsebojne odnose tako, da se ti ne bodo skrhali že ob prvem nadaljnjem poslabšanju tržnih razmer. Nobenega dvoma namreč ni, da je obstoj ter da so nadaljnje perspektive obeh dejavnosti, ki druga brez druge očitno ne moreta eksistirati, zagotovljene le ob vzajemnem sodelovanju ter ob spoznanju (kije staro vsaj toliko kot trgovina in obrt), da morata partnerja, ki sta si zdaj naposled segla v roke, živeti skupaj tako v dobrem kot v slabem. Vemo pa, da letom blagostanja malone ciklično sledi obdobje suhih let, ko je treba čim složneje živeti od tistega, kar se prihrani iz boljših časov. V takšnih razmerah doslej vzajemnost ni prestala preizkušnje, morebiti pa jo bo poslej? NANDE ŽUŽEK Mariborski trgovski vozel Mariborska trgovina je še vedno razdrobljena. Doslej so padli v vodo večinoma vsi predlogi in zamisli o oblikovanju močne trgovske grupacije, celo elaborat o integraciji, ki so ga financirala trgovska podjetja sama. V zdajšnji politični klimi pa kaže, da imajo samoupravljalci več poleta in seveda tudi možnosti, da zlomijo stare navade, zlasti pa subjektivizem, ki se je najbolj izražal v bitki za vodilne stolčke. Prvi uspehi referendum je že za njimi: z novim letom je Maribor dobil združeno podjetje Smreka-Dom. Uspeli referendum je dal več novih integracijskih pobud. Tako so že izoblikovali predlog še o dveh integracijah. V enem podjetju naj bi bili združeni Verna, Koloniale in Povrtnina, v drugem pa predvsem tehnična panoga, in sicer Ferromoto, Jeklotehna in Tanin. Prva grupacija ima že sedaj letni bruto promet okrog 10 milijonov dinarjev, druge pa še nekaj več: 13 milijonov. To sta tako pomembni vsoti, ki ju nihče ne more spregledati. In prav združitev kapitala je bila tudi eden izmed glavnih razlogov za integracijske napore v štajerski metropoli. Treba je namreč vedeti, da boleha mariborska trgovina zaradi razdrobljenosti prav pri večjih poslih, to- rej pri trgovini na debelo, zlasti pri zunanji trgovini. Trgovina na drobno je še kar dobra, čeprav je tudi tod opaziti pomanjkljivosti, na primer na eni strani dupliranje zalog, na drugi pa mnogo slabšo založenost kot v drugih slovenskih trgovskih središčih. Integracija, ki naj bi jo trgovina izpeljala v nekaj mesecih, naj bi dokončno rešila ta vprašanja. Mariborska trgovina pa bo morala razvozljati vozel trgovine na debelo in zunanje trgovine. Na tem področju je že veliko izgubila, kajti zaradi neenotnosti in različnih zamisli o razvoju so se odlivali veliki posli drugam v Ljubljano in Celje. Težko bo nadoknaditi izgubljeno, vendar nemogoče to ni Mariborska trgovina ima namreč že sedaj pomemben kadrovski kapital, specializiran tudi za zunanjo trgovino. Zduržitev tega in finančnega kapitala pa sta lahko prvi korak k oblikovanju močne zunanjetrgovinske organizacije, ki bo lahko močno vplivala na dogajanje na tržišču, mariborskemu proračunu pa prinesla več denarja za šolstvo, kulturo in telesno vzgojo. Sedanji integracijski procesi so prva, najpomembnejša faza združevanja mariborske trgovine. J. u. Gnojil spet m Ob velikih obljubah in načrtih L jugoslovanske industrije umetnih j* gnojil smo pričakovali, da bo r enkrat za zmeraj ovržena obrab- ( Ijena plošča, pa se je prav letos r oglasila hrupneje kot prej: po- ' mlad je tu - gnojil pa ni! V Kmetijski zadrugi Trebnje bi na . primer potrebovali 2.500 ton! gnojil, doslej pa so jih dobili le p 700 ton. V negotovosti je sajenje L krompirja. Podoben položaj je v drugih zadrugah in kombinatih- (I Tovarna dušika v Rušah, |i „Zorka“ v Šabcu in celjska Cin- h karna so zaradi znanih težav z L elektriko in plinom enostavno p prenehali izdelovati umetna gno- f jila. Čeprav so pristojni za vse to vedeli in lahko tak razplet priča- Ir kovali, niso pravočasno ukrepali- |l Se vedno smo priče dolgovez- \ nemu razpravljanju, ali naj bi po-večali sistemsko pomoč — regres na gnojila ali ne, čeprav je že zdaj jasno, da bodo zaradi dražjih surovin tudi umetna gnojila dražja. POSTAJA TRG S TEKSTILOM ZASIČEN? hi sc Naskok na svetovni trg T Sli k1 V jugoslovanskih razmerah je na trgu s tekstilom čutiti zasičenost, zaloge v industriji se večajo ptfl vseh pametnih meja • Slovenska tekstilna industrija za sedaj še ni pod nakovalom manjšega p0£ vpraševanja Iz jugoslovanskih tekstilnih tovarn, predvsem iz tovarn konfekcije, prihajajo vznemirljive novice: skladišča so polna izdelkov, s konfekcijo je prekomerno založena tudi trgovina - izdelki torej nimajo prostih kanalov za prodor na trg - v skladiščih je trimesečna proizvodnja konfekcije v Jugoslaviji v vrednosti preko treh milijard dinarjev! Med vzroki za takšno stanje podjetja omenjajo upadanje proizvodnje za izvoz, zmanjševanje kupne moči domačega potrošnika in pa prevelike proizvodne zmogljivosti. Kakšen je položaj slovenske konfekcijske industrije? Po trditvah direktorjev obeh slovenskih poslovnih združenj za tekstilno industrijo, „Unitexa“, ki se ukvarja z zunanjetrgovinskimi posli, ter ..Poslovnega združenja proizvajalcev tekstila in konfekcije11, ki skrbi za prodajo na domačem trgu, položaj slovenskih konfekcionarjev za sedaj 'ni zaskrbljujoč. Zaloge so praktično na normalnih nivojih, vrednostno vsega za 7 odstotkov nad lanskimi zalogami, kar pa lahko pripišemo podražitvam izdelkov. Negotov pa je položaj na zahodnoevropskem trgu, ki se zapira, poleg tega pa se zmanjšujejo tako imenovani „lohnarbeit“ posli. Tisti posli, pri katerih so naši proizvajalci za tujega partnerja samo izdelovali konfekcijo, načrte in blago pa je priskrbel tuji partner. „Po zadnjih podatkih se zaloge konfekcije v jugoslovanskem merilu še vedno povečujejo", je povedal Stane Dolenc, direktor Unitexa. ..Ustavlja se predsem prodaja izdelkov slabše kakovosti. Po mojem prepričanju ti podatki za slovensko konfekcijsko industrijo ne veljajo, saj je po kakovosti izdelkov na samem vrhu jugoslovanske konfekcijske industrije. Znatno težji pa utegne sčasoma postati položaj tistih konfekcionatjev, in takih je v Sloveniji precej, ki imajo obsežne poslovne stike s tujim trgom. Zlasti za zahodnonemške partnerje so slovenske tovarne konfekcije opravljale precej storitvenih poslov („lohnar-beit“). Obseg teh poslov se počasi zmanjšuje zaradi dveh vzrokov. Najprej zaradi zahtev nemških sindi- katov, da bi nemški proizvajalci manj dela dajali tekstilni industriji v drugih deželah. Ta nevarnost za sedaj ni prehuda in verjetno bo tudi kratkotrajna, saj je porojena iz sedanjih gospodarskih težav in recesije. Druga usmeritev nemških partnerjev naših tekstilnih tovarn pa je dolgoročnejša in zato bolj neugodna. Jugoslovanske storitve postajajo že predrage, pa se tako vse več storitvenih poslov seli dalje na Vzhod." Rudi Polak, direktor poslovnega združenja proizvajalcev tekstila in konfekcije (njihove so Modne hiše po Jugoslaviji), nam je povedal v bistvu enako. Potrdil je, da jugoslovansko tekstilno industrijo „tepe“ prejšnja usmerjenost, ko so tovarne rasle kot gobe po dežju. Vendar pa za uspešno poslovanje začetna investicija ni dovolj, potrebne so delovne izkušnje, stalni stiki s svetovnim trgom in vrsta drugih pomembnih podrobnosti. Vsega tega pa v mnogih modernih tekstilnih tovarnah niso imeli. loge so na normalnem nivoju, ta* da bi sila težko govoril, ali je sloV£( ska industrija bila zaradi položaja v domačem in svetovnem trgu ta* surovin kot izdelkov prizadeta. bi pa opozoril na drug problem; zadnjem času, zlasti v Ljubljanii ^ vse večjem obsegu razprodajajo k^ fekcijo, skorajda vse leto, brez us® Ijenega reda. Na republiški gosp(j darski zbornici smo se svoj čas ^ govorili, da bodo razprodaje času, ki je običajen vsepovsod f^ svetu, vendar se trgovci tega ne dl'")] Kolikor vem, pri tem v veliki več*J?ii primerov ne gre za razprodaje zal«’ tla tovarniškega znižanja cen. Z«! pjj gadejj pa takšne razprodaje zn^čij jejo vrednost dela, ly je vračunan0 vrednosti izdelka in vrednost bl»^ samega na nerealno raven. Tu bi kakor bilo potrebno napraviti re°' Stane Dolenc o vprašanjih bod° nosti naše tekstilne, oziroma k° fekcijske industrije meni tako' „Nujna je usmeritev v izvoz, pod0 ni so nam ukrepi za zmanjšanje 'T O zalogah slovenske konfekcijske svetovnih cen. Možnosti za industrije je Rudi Polak dejal: „Za- V VELENJU SO SPREJELI DRUŽBENI PLAN OBČINE 00 LETA 1980: Dogovor o skupnih nalogah Velenje je med prvimi območji na Slovenskem sprejelo občinsko razvojno usmeritev do leta 1980 • Družbeni plan občine bo osnova za načrtovanje razvoja za posamezna leta in za vse prihodnje akcije v šaleški dolini • Dokument bodo slovesno podpisali v soboto, 23. marca, predstavniki občinske skupščine, temeljnih organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti so kar lepe, zlasti na vzhod0 evropsko tržišče. Sovjetska zvez« po ocenah lahko sprejela naše k° fekcije za preko 50 milijonov do'3 jev, kar je trikrat toliko, kolik01 izvoza v to deželo predvideno ž® **. daj. Na zahodnem, zlasti nerhš*8 trgu, pa so carinske pregrade pe šoke." Proizvajalci konfekcije iščejo 'l mogoče vire za zmanjševanje vp| podražitev surovin. V pripravi družbeni dogovor za ob likov« cen in za ukrepe zoper podraži1 na svetovnem trgu, v pripravi sotl novi ceniki Proizvajalci se z zv®* vlado dogovarjajo, da bi z zmaI,i 'J f Občinska skupščina Velenje je na zadnji seji sprejela družbeni plan občine do leta 1980. Po več kot enoletnih pripravah, v katere je bilo vključenih kar 150 strokovnjakov, in po široki javni razpravi v organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih, ki se je je udeležilo nad 12.500 delovnih ljudi in občanov, so začrtali razvojno usmeritev občine do leta 1980. Plan je, kot je bilo poudarjeno med razpravo, dejansko dogovor o skupnih ciljih in nalogah, pri čemer so izhajali iz stanja ter potreb in realnih možnosti za njihovo uresničitev. Družbeni plan občine Velenje do leta 1980 pa bo zd^j osnova za načrtovanje razvoja za posamezno leto in pa osnova za vse akcije v Šaleški dolini v prihodnje. Čeprav sta poglavitni nalogi nadaljnji dvig produktivnosti dela, se pravi, da bodo morali zaposleni še več in bolje delati, in pa izboljšanje kvalifikacijske strukture zaposlenih, pa je v dokumentih zlasti poudarjena odgovornost za izvajanje družbenega plana. Vsi nosilci družbene in gospodarske aktivnosti bodo morali zagotoviti uresničitev sprejetih nalog, družbeni plan občine Velenje pa bo tudi osno- va za razvoj učinkovitega načrtovanja in za razvoj samoupravljanja na vseh področjih združenega dela. Da pa bi zagotovili stalno spremljanje in obveščanje o izvajanju občinskega družbenega plana, srednjeročnih programov samoupravnih interesnih skupnosti in drugih razvojnih načrtov, prav tako pa tudi, da bi omogočili pravočasno sprejemanje potrebnih ukrepov in skladno uresničevanje razvojnih usmeritev, bo Skupščina občine Velenje sklenila s podružnico Službe družbenega knjigovodstva Velenje posebno pogodbo, da bo tudi SDK spremljala izpolnjevanje nalog, ki izhajajo iz družbenega plana občine. V Šaleški dolini bodo v prihodnje povečevali družbeni proizvod na leto za 13,5 %, zaposlenost za 5,8 %, produktivnost dela za 7,2 %, izvoz pa za 22,9 %. Poglavitna nosilca gospodarskega in družbenega razvoja bosta tudi v prihodnje energetika in kovinsko-prede-lovalna industrija, ki v zadnjem času vse bolj pridobivata na pomenu. Sicer pa bodo v Velenju leta 1980 dosegli 78.500 dinarjev družbenega proizvoda na prebivalca, se pravi takšno stopnjo razvitosti, ki bo omogočala nadaljnjo modernizacijo in avtomatizacijo proizvodnje. Računajo, da bodo porabili za materialne, naložbe v prihodnje nekaj nad 6 milijard dinarjev, za družbene investicije na negospodarskem področju pa '1,2 milijarde dinarjev. Odborniki Občinske skupščine Velenje so na zadnji seji, potem ko so sprejeli družbeni plan občine Velenje do leta 1980, sklenili, da bodo ta dokument slovesno podpisali predstavniki občinske skupščine, temeljnih organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti 23. marca letos. ,(vš) vanjem davščin znižali vpliv podi«, tev tako za proizvajalce kot za P J trošnike. Obenem tudi zajtevaj0' ji se bolj spodbudi z zveznimi u*r£, | izvoz. ..Izrednega dolgoročnega pon''.| za tekstilno industrijo, ne le za * .,1 fekcijo, pa bi bilo temeljito usl'^1 vanje razvoja te panoge. Ta pa O3'; reč nima le prevelikih proizvod (F zmogljivosti, temveč tudi ni do’,,] specializirana. Zategadelj bi if kaj kmalu priti do horizontnih P°ii| zav med podjetji zaradi spel zacije proizvodnje oziroma d®** j| dela. Zaradi stalnega in nemotodjJ zalaganja s surovinami pa bi s0 | rale povezati tudi tekstilne to v«;,; različnih dejavnosti. Nekaj na tem področju smo v naši bliki že naredih, potrebno pa ' veda še dosti krepkeje prijeti za 4^ lo,“ je zaključil Stane Dolenc. . IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV PODPISANA DESETLETNA POGODBA MED TAM IN IMR Načrt: novo vozilo Ta teden sta generalna direktorja TAM inž. Stojan Perhavc in i ust rij e mptoijev Rakovica inž. Dobrivoje Azanjac podpisala °'letno pogodbo o poslovno tehničnem sodelovanju. Cilj takš-nega sodelovanje je skonstruirati novo vozilo, lažji kamion z ih £°silnostjo od dveh do petih ton. Skratka, gre za vozilo, po ih aterem je pri nas vse več povpraševanj. V Mariboru naj bi po ^rtih proizvajali 3,5-tonska vozila, v Rakovici pa 2,5 ton no-‘‘uosti. Letna skupna proizvodnja bo 5000 vozil, ki bodo imela Zračno hlajen motor. Gre torej za združitev konstrukcijskih in proizvodnih zmoglji-V(>sti in za zanimivo delitev programa dela. Tako v Mariboru kot . Rakovici ocenjujejo, dosedanja praksa je to tudi dokazala, da v j _ Sposobni napraviti takšno novo vozilo. Na ta način bodo h- pdiranili plačevanje licence, nerentabilno zamenjavo delov z n’ L v0zemskim partnerjem, predvsem pa si bodo zagotovili prosto z j šče. S skupnimi močmi bodo tudi znatno skrajšali časosva-io Janja nove proizvodnje, ki običajno traja 5 do 6 let, vsaj na P°lovico. K temu bo veliko pripomoglo dejstvo, da se določeni Pomembni agregati že proizvajajo: motor, menjalnik, krmilni z- ^^miizem, zavorni sistem itd. Pomemben delež pa bo imela m kooperantska industrija, saj bodo pri projektiranju upošte- Varii njihovi dosedanji proizvodi. Glede na to, da doslej v naši avtomobilski industriji cestnih o^ nimamo dolgoročnejših razvojnih programov, je desetletna P°godba o poslovno tehničnem sodelovanju med TAM in IMR nko bolj ražveseljiva. Nedvomno je to novo poglavje v skupim programiranju ter nadaljevanje uspešnega medrepubliškega delovanja. Podpis takšne pogodbe pa pomeni tudi nov korak v >p°\’ezovanju še vedno razdrobljene avtomobilske industrije. •j. ” prihodnjih letih se bo torej novo vozilo, ki ga načrtujeta AM in IMR, znašlo v konkurenčnem boju s podobnim tovor- Ptekorn, ki ga bo proizvajala Crvena zastava skupaj z italijan-m Omom. Že zdaj pa lahko zapišemo, ob upoštevanju istih h “ v. ^ ^______ __ _____? __ __ ____________ voz^, novi jugoslovanski kamion cenejši kot licen- ■ci J.U. ,fl^N|MlV0ST IZ RADELJ OB DRAVI ZAČETEK HLADNE VALJARNE NA KOROŠKI BELI Prve lopate za novo valjarno Novi objekt, ki je to čas ena največjih investicij v slovenskem gospodarstvu, bo veljal poldrugo milijardo dinarjev V tem času je hladna valjarna na Koroški Beli, s katere gradnjo so pred dnevi že začeli, brez dvoma osrednji objekt, ki ga uresničujemo v okviru srednjeročnega programa razvoja slovenskih železarn. Gradnja bo veljala 1,5 milijarde dinarjev, vsako leto pa naj bi dajala ne samo slovenski, temveč po potrebi tudi vsej naši kovinsko predelovalni industriji 115.000 ton nerjaveče pločevine, elek-tro pločevine in kvalitetne, tako imenovane dekapirane pločevine. Priprave na uresničitev tega projekta so bile dolgotrajne, tako zaradi zapletene tehnologije, izbora opreme in ustreznih dobaviteljev ter ne nazadnje tudi zaradi obsega investicijske naložbe v osnovna in obratna sredstva. Za naložbo, razumljivo. ni bilo mogoče računati . samo s sredstvi iz črne metalurgije in iz domačega bančnega kreditnega potenciala. Zato je investitor letos januarja dokončno sklenil krog za financiranje projekta s pomočjo kredi-,tov izvozno-uvozne banke iz VVashingtona, Pittsburške banke in mednarodne banke za obnovo in razvoj v vrednosti 49,7 milijona dolarjev. Tako predstavljajo posojila tujih investitorjev 60 % celotne vrednosti naložbe. K tem sredstvom je Ljubljanska banka primaknila še svoj kredit 50 milijonov dinarjev in izdala garancije za kredite. DENAR ZDOMCEV ZA NOVO TOVARNO iLradeljski ob,čmi’ v.dr,a!ski oke so na za(^nJ1 seJx obcin-s^uPščine sprejeli sklep o rhlli an°v‘tv‘ podjetja v izgradnji »s-Muta Pobudo z ^ ------------zaustano- takšnega podjetja so dali /pj* zdomci, pravzaprav sku-a koroških zdomcev v Nem- so se želeli vrniti v do- mači kraj, vendar tu ni bilo zanje dela. Zato so pred kratkim predlagali skupščini, da ustanovi podjetje, oni pa bodo posodili denar. Gre torej za zanimivo poslovno odločitev. Občina Radlje bo dala brezplačno zemljišče za novo tovarno in sicer v Spodnji Gortini, to je ob tovarni Gorenje, kjer je zemljišče že komunalno urejeno. Občina bo tudi najela kredit pri Ljubljanski banki, porok za plačilo pa bodo devize zdomcev. V novi tovarni naj bi v začetku delalo okoli 40 zdomcev, in to tistih, ki bodo prispevali sredstva, pozneje pa naj bi se podjetje razširilo. Izdelovali bodo naprave s področja pnevmatike in hidravlike, to je takš- ne aparate, ki jih doslej v naši državi še ne izdelujemo in jih mqramo uvažati. Potrebne stroje za delo bodo dobili od nemškega partnerja, to je od tovarne, v kateri zdaj dela trideseterica delavcev, izplačali pa jih bodo z izvozom svojih izdelkov v Nemčijo. J.U. KONEC POMANJKANJA Zadnja leta smo v naši kovinsko predelovalni industriji, posebno v slovenski, precej, občutili pomanjkanje pločevine. Res je sicer, da so bile v tem času zgrajene v državi kar štiri valjarne, med njimi ena manjša na Jesenicah, vendar je njihova proizvodnja znesla skupno komaj en milijon ton pločevine. To pa je bilo veliko premalo za kritje potreb domače kovinsko predelovalne industrije, zato smo zanjo vsa ta leta uvažali še najmanj pol milijona ton različne pločevine. S tem pa težav ob pomanjkanju pločevine, klasične ali drugačne, ni bilo konec, saj nam je vedno primanjkovalo pločevine vmesnih širin, zlasti specialno oblikovane hladno valjane pločevine. Zato ni nič čudnega, če je prav pomanjkanje te vrste terjalo postavitev valjarne za specialno pločevino. In to v neposredni bližini predelovalnih obratov, torej na Jesenicah, obratov, ki so že nekaj časa usmerjeni v višjo proizvodno stopnjo kovinske predelave, s tem pa, razumljivo, tudi na izvoz finalnih izdelkov. fazi, verjetno čez dve leti, ko bo začela valjarna poskusno obratovati, naj bi izdelali letno 15.000 ton nerjaveče pločevine, 30.000 ton elektro pločevine in 70.000 ton dekapirane pločevine. Slednje bo slovenska predelovalna industrija potrebovala bržčas še največ, med njimi Gorenje in Iskra kar 300.000 ton na leto. Ne nazadnje bo jeseniška nerjaveča pločevina s pridom služila še za izdelavo naprav v tako imenovani procesni tehniki, v kateri delajo največ z lužinami. Če bi prišlo v proizvodnji do presežkov, na kar investitorji niso pozabili, si ne bo treba beliti las. Hladno valjana pločevina, posebno tista, ki bo prišla iz peči v valjarni na Koroški Beli, je tako iskana tudi na zunanjih tržiščih, da jo bodo zlahka prodali. POUDAREK NA NERJAVEČI IN ELEKTRO PLOČEVINI Zavoljo tega je v proizvodnem programu nove valjarne na Koroški Beli dan poseben poudarek proizvodnji nerjeveče in elektro pločevine. Že v prvi Z VALJARNO NAJ RASTEJO TUDI KADRI V jeseniški Železarni se zavedajo, da še tako sodobne proizvodne naprave, med katere sodi vsekakor porajajoča se hladna valjarna, same ne morejo zagotoviti poslovnih uspehov, če prej ne poskrbijo za ustrezne kadre. Vseh 300 delavcev, kolikor jih bodo zaposlili v hladni valjarni, bodo najprej izobraževali v posebnih tečajih. Najprej se bodo morali dodobra spoznati z novimi tehnološkimi postopki, šele potem jim bodo odprta vrata belške valjarne. V njej pa naj ne bi bilo prostora samo za teh 300 delavcev, marveč, kot je to zadnje čase na Jesenicah vse pogosteje slišati, tudi za tak kader, ki bo s pridom uporabljal vse dosedanje izsledke s področja industrijske in organizacijske psihologije. Prav slednja je bila v jeseniški Železarni doslej komaj prisotna ali pa je sploh ni bilo. -IV PRVI POGOJ ZA RAZVOJ METALNE - SANACIJSKI NAČRT Za integracijo V mariborski Metalni v teh dneh bijejo bitko za sanacijo podjetja. To je edini izhod iz težavnega položaja, v katerem je ta velika delovna organizacija že nekaj let. Po zaključnem računu za leto 1973 je predvidena izguba 75 milijonov dinarjev. Ker pa to niso samo problemi kolektiva, temveč vseh nas, je republiška gospodarska zbornica priporočila republiškemu in občinskemu skladu skupnih rezerv ter bankam, naj sodelujejo pri dogovorjeni konstrukciji sanacije izgub. Dosedanje razmere v Metalni so take, da jim minimalna akumulativnost ni dopuščala modernizacije proizvodnje in oblikovanja zadostnih obratnih sredstev. Med objektivnimi dejavniki, ki so povzročali tako stanje, so dolg proizvodni proces, inflacija ter valutne spremembe doma in v svetu, dolgi dobavni roki materiala, spremembe v investicijski potrošnji in neurejena prodaja na kredit. Razen vsega tega so slabi delovni pogoji in neustrezno nagrajevanje vse bolj redčili vrste strokovnjakov. Stvari so se začele spreminjati, ko so dobili novo vod stvo. Toda vsega ni bilo mogoče opraviti čez noč. Nesporno je in to so po temeljiti .analizi fivideli tudi strokovnjaki, da je potrebna temeljita sanacija, ki naj podjetju omogoči ob normalnih pogojih tudi rentabilno poslovanje. Seveda bo treba najprej pokriti izgubo. Pogoj za uspešno sanacijo pa je obvezna integracija Metalne s sorodnimi organizacijami strojegradnje, ki ji lahko zagotovi nadaljnji obstoj in razvoj. DS Metalne je zato že sprejel sklep o vključitvi v Združena podjetja Strojegradnje, v katerih so med 13 OZD iz Slovenije tudi Litostroj, Strojna tovarna Trbovlje in Gostol. J.U. VERIGA IZ LESC V PRECEPU TEŽKIH POGOJEV GOSPODARJENJA Optimistično tegobam naproti Kot so nam zadnjič pripeve- žave niso bile majhne. Mnogo skih držav, ki so prejšnja leta dovah v Tovarni verig v Lescah, problemov je trlo vodilne jugo- veliko kupovale od Verige, lani njihove lanske gospodarske te- slovanske proizvajalce verig in ------------- ’ ’ • seveda tudi njim ni bilo prizane- - Kaže, da bo končno res treba zaščititi potrošnika.../-/. ANTIČ I seno. Ob koncu leta se je položaj izboljšal in dosegli so nekaj lepih uspehov. Naj omenimo samo nekatere med njimi: proizvodnja po teži izdelkov je znašala več kot 12.000 ton in je ostala na ravni prejšnjega leta, zato pa so pridali za 14$ milijonov dinarjev proizvodov ali za 9 % več kot leto prej. Planske naloge, nekoliko preveč optimistično zastavljene na začetku leta, so dosegli v proizvodnji 83 %, po vrednosti pa skoraj 89 %. „Toda, če upoštevamo, da smo imeli lani 9,5 % manj zaposlenih kot leta 1972,“ nam je povedal Janko Kralj, predsednik osnovne organizacije sindikata, ..mislimo, da je zaključni 'obračun izpolnitve naših planskih nalog vseeno ugoden. K temu je treba dodati še pomembno izvozno postavko. Leški verigarji so namreč 1973. leta izvozdi za več kot 2,5 milijona dolarjev svojih izdelkov ali za.13 % več kot leto pred tem.“ Izvoz so zaradi majhnega povpraševanja vzhodnoevrop- preusmerili na prekomorske dežele. Tako so po nekajletni prekinitvi prodali večje količine verig na ameriško tržišče. Precej bi lahko prodali tudi v-afriške in azijske države, vendar pa niso mogli napraviti toliko, kot so zahtevali kupci iz teh dežel. „Ne oziraje se na težko surovinsko krizo, ki jo bomo najbolj občutili vsi tisti, ki delamo v kovinsko predelovalni industriji," nadaljuje Janko Kralj, ..ostajamo v Verigi optimisti do konca. Čeprav nam nekaterih surovin manjka že zdaj, smo se vseeno odločili, da povečamo letošnji načrt za 9 % v primerjavi z lanskim. In ne brez osnove. Doslej smo večkrat dokazali, da tako obsežnih nalog nismo sposobni samo doseči, ampak jih lahko presežemo. Ne bojimo se za prodajo naših proizvodov, čeprav pri tem ne pozabljamo, da je težka gospodarska situacija zajela predvsem zahodne države, torej tudi nekatere naše kupce. Veseli in zadovoljni obenem pa smo, da smo za letos z izjemo sidrnih verig pod 45 mm premera, zakovic in dela bremenskih verig prodali tako rekoč vso našo proizvodnjo. To pa le nekaj pomeni." V Verigi pravijo, da pomenijo večji problem od oskrbe z potrebnimi materiali nadaljnje poslovne možnosti podjetja, ki niso odvisne samo od prizadevanj 1200-članske delovne skupnosti, temveč v dobršni meri od splošne gospodarske politike. Že nekaj dni potem, ko so s planom načrtovali, da jim bo ob koncu leta ostalo 640.000 dinarjev dobička, jih je presenetilo sporočilo o 18-od-stotni podražitvi jekla. „Taka, skoraj po pravilu nepredvidena podražitev," meni Janko Kralj, „nam lahko vzame letno najmanj 100 milijonov dinarjev dohodka. Toda, to še ni vse. Kaj pa ostale naše obveznosti? Poglejte, letošnji družbenoekonomski načrt razvoja Slovenije sicer ne predvideva večjih obremenitev gospodarstva, toda že prvi podatki ka žejo, da bodo spet krepko pre segle lanske, zato skušamo zno traj delovne organizacije izbolj šati organizacijo, izkoristiti pa bomo morali tudi vse razerve, ki jih še imamo, da bi kar se da bolje gospodarili." —iv STRAN 13 IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV Prelomnica na Jezerskem PRED PRVIMI VOLITVAMI DELEGATOV V RUDARSKO-ELEKTROENERGETSKEM KOMBINATU VELEJU Dvojni praznik Več kot 4.500-članska delovna skupnost Rud<^ sko-elektroenergetskega kombinata Velenje 28. marca letos hkrati z volitvami delegatov zbor združenega dela volila tudi delegate - člflf* novih samoupravnih organov Te dni so v Rudarsko elektroenergetskem kombinatu Vel^ zaključili sestanke samoupravnih delovnih skupin in zbore delo'1^ ljudi, na katerih so potrdili možne kandidate za delegate v satf' upravne organe, ki jih bodo_ volili v tej novi delovni organizafj prihodnji četrtek, 28. marca, ko bomo v naši republiki volili tf/ delegate v zbor združenega dela. r V delavski svet Rudarsko elektroenergetskega kombinata V4 Minuli teden so predstavniki desetih temeljnih organizacij združenega dela Rudnika lignita Velenje in Termoelektrarne Šoštanj ter delovne skupnosti skupnih služb slovesno podpisali samoupravni sporazum o združevanju TOZD v novo delovno organizacijo — Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje. Tako so dokončno uresničili pobudo, sprejeto 11. oktobra lani, ko so se komunisti obeh delovnih skupnosti zavzeli za tesnejšo povezanost energetskega gospodarstva Šaleške doline. Posebej še zavoljo tega, ker zavzemata ti dve delovni organizaciji pomembno mesto v slovenskem gospodarstvu zlasti v energetiki ter je zato treba zagotoviti kar najbolj usklajen razvoj. nje bo izvoljenih 60 delegatov, v delavske svete temeljnih org#® zacij združenega dela od 11 do 30 delegatov, v komisije temelji organizacij združenega dela za delavsko kontrolo, za medseboj?^ razmerja ter za izrekanje ukrepov zaradi kršitev delovnih dolžn^ pa po 3 oziroma 5 delegatov. I Gozdarji na smučišču • Zaradi daljše sezone več volje za napredek Največ delegatov v delavskem svetu Rudarsko elektroenergets' ga kombinata Velenje bo imela temeljna organizacija združen1 dela Rudnik lignita Velenje, in sicer 25, Termoelektrarna ŠošK 15, Elektro strojni obrat 5, ostale temeljne organizacije združenf dela pa od 1 do 3 delegate. Najštevilnejši delavski svet bo in>L temeljna organizacija združenega dela Rudnik lignita Veleipe j sicer bo štel 30 delegatov, delavski svet Termoelektrarne Šoštanj imel 21 delegatov itd. Zadnji sneg, kije končno le nekoliko bolj izdatno zasul gorenjska srednjegorska in visokogorska smučišča, je omogočil, da je stekla tudi nova smučarska vlečnica na Jezerskem, ki je na to priložnost popolnoma pripravljena čakala od 16. novembra lani. Postavljena je na severnem pobočju pod Kočno, 1 kilometer od hotela. Smučišče ima površino 4,5 ha in se razprostira na nadmorski višini od 950 do 1064 m. Čeprav snega v tem času na Jezerskem ni pretirano veliko, leži na smučišču nad 6(Tem debela odeja, kar kaže, da je urejeno na pravem mestu. Poleg preg ob žičnici je posebnost jezerskih novih možnosti za smučarje 1700 m dolga proga, za katero so izkoristili gozdno cesto in je kot nalašč za manj vešče smučarje, ki imajo le redkokje priložnost za zmeren, netvegan spust. Za naložbe, ki Jezerskemu odpirajo nove možnosti za zimski turizem in s tem za razvoj turizma na splošno, sta skupaj poskrbela Gozdno gospodarstvo Kranj in trgovsko gostinsko podjetje Central Kranj-. Gozdno gospodarstvo se je za sodelovanje pri investiciji, ki vključuje poleg vlečnice in ureditve smučišča še 700 m nove ceste, postavitev okrepčevalnice, nakup teptalnega stroja, ureditev parkirišča in podobno in je veljala 2 milijona dinarjev, odločilo iz več vzrokov. Prvi je ta, da pri teh objektih lahko zaposli gozdne delavce, kadar v gozdu zaradi snega ne morejo delati. Značilno je, da so vsi po vrsti za to navdušeni, saj se jim s tem dviga do- -s« iePSo to inb°lj)2ta^ melbrosia® _________aUJ. j U fr lj • W • hodek, težaško gozdarsko delo pa je tudi zanimivo vsaj za nekaj časa nadomestiti z lažjim in prijetnejšim delom med smučarji. Z investiranjem v turistične naprave želi gozdno gospodarstvo spodbuditi tudi kmečki turizem in s tem večje zanimanje mladih ža to, da bi ostali na kmetijah. Za Central je ta odločitev pomembna predvsem zaradi tega, ker mu podaljšuje turistično sezono v gostinskih objektih na Jezerskem, ki so doslej ustvarjali nekaj dohodka le kratek čas poleti. Da bi se privlačnost Jezerskega še povečala, to podjetje gradi 4-stezno avtomatsko kegljišče z nekaterimi gostinskimi prostori, ki bodo imeli zadostne zmogljivosti za načrtovani prizidek s 100 posteljami, ki naj bi ga čimprej zgradili. Tako vlečnica kot kegljišče sta precej utrdila zaupanje samih Jezerjanov v to, da njihov turizem ne bo več nazadoval, kot v minulih letih. Kratek čas izkoriščanja turističnih sob brez možnosti za zimsko sezono je bil doslej namreč vse prej kot spodbuda novim naložbam. Central in Gozdno gospodarstvo Kranj nameravata smučišče pod Kočno še razširiti in opremiti z vsaj tremi novimi vlečnicami. Če ne bi bila prva sezona zaradi izrednega pomanjkanja snega tako slaba, bi nadaljevala z izgradnjo smučarskega središča že letos, tako pa bodo morah načrti kakšno leto počakati. -M. S. Bilanca škofje- loške občine Oddelek za gospodarstvo pri občinski skupščini Škofja Loka je pred kratkim izdal redni mesečni bilten. V njem so zbrani podatki o gospodarjenju industrijskih delovnih organizacij v preteklem letu. V začetku lanskega leta si je štirinajst industrijskih podjetij zapisalo v svoje plane, da bodo naredili za 1.433,222.000 dinarjev izdelkov. Do konca leta je vrednost proizvodnje znašala 1.380,000.000 dinarjev ah 4 odstotke manj, kot so predvidevali. V primerjavi z letom 1972 se je vrednost proizvodnje povečala za 12 odstotkov. Načrt proizvodnje je izpolnilo oziroma preseglo 9 organizacij združenega dela. Bolj so plan presegla manjša podjetja. Med velikimi delovnimi organizacijami pa so najbolj povečale vrednost proizvod- nje LTH, Alples in Gorenjska predilnica, a kljub temu letnega plana proizvodnje niso v celoti dosegle. Poprečni osebni dohodek na zaposlenega je lani znašal v škofjeloški občini 2152 dinarjev in je bil za 17 odstotkov višji kot leta 1972. V gospodarstvu je znašal poprečni mesečni osebni dohodek 2137 dinarjev, v negospodarstvu pa 2312 dinarjev. In najbolj razveseljivo dejstvo: med delavci, ki so zaposleni v gospodarskih dejavnostih, so imeh najvišje prejemke zaposleni v kmetijstvu. vk iAJ JE NOVEGA PRIPRAVILA ZAVAROVALNICA SAVA 9 KAJ JE NOVEGA PRIPRAVILA ZAVAROVALNICA SAVA • KAJ JE NOVEGA PRIPRAVILA ZAVAROVALNI^ Na področju avtomobilskega kaska je Zavarovalnica Sava uvedla štiri bistvene novosti, če pa prištejemo še možne variante, lahko govorimo o devetih novostih na tem področju. Na kratko povedano, gre za novosti na področju polnega kaska, za novosti na področju delnega kaska, za novosti v zvezi z benefikacijo in za kolektivno zavarovanje osebnih vozil delavcev na službenem potovanju. POLNIKASKO V okviru polnega kasko zavarovanja avtomobilov Zavarovalnica Sava omogoča pet možnosti. Predvidena je odbitna franšiza (samo-pridržaj) v višini 1.000 dinarjev, 2.000 dinarjev, 3.000 dinaijev, 4.000 dinaijev oziroma polni kasko brez odbitne franšize. Kaj to pomeni? Ta sistem zavarovanja avtomobilskega kaska (polni kasko) omogoča občutno znižanje premije. To zaradi tega, ker v prvem primeru lastnik avtomobila pokriva stroške do višine 1.000 dinarjev, v drugem primeru do višine 2.000 dinarjev, v tretjem primeru do vibine 3.000 dinarjev, v četrtem primeru do 4.000 dinarjev, v petem primeru (brez odbitne franšize) pa celotno škodo pokrije zavarovalnica. Po mnenju zavarovalnice Sava je za lastnika avtomobila ekonomsko najustreznejše zavarovanje avtomobilskega kaska (polni kasko) z odbitno franšizo 3.000 oziroma 4.000 dinaijev. Na Zavarovalnici menijo, da lastniki manjše poškodbe (do višine odbitne franšize) lahko pokrivajo sami. Ekonomsko pa je lastnik avtomobila ogrožen, če pride do večje škode. Prav v +em primeru je Jnvesticija** zavarovalnice najbolj dobrodošla. Po bežnem izračunu znaša za srednjo kategorijo osebnih avtomobilov pri odbitni franšizi 3.000 oziroma 4.000 dinarjev letna premija blizu 1.000 dinarjev. Tolikšno premijo večina lastnikov lahko plača. Nasprotno pa lahko rečemo, daje negospodarno, če osebni avtomobil sploh ni kasko zavarovan. Za večino kategorij lastnikov avtomobilov pa je tudi negospodarno zavarovanje avtomobilskega kaska brez odbitne franšize. Kolikšna je razlika v tehnični premiji za polni kasko za osebne avtomobile, kažejo naslednji podatki: Polni kasko z odbitno franšizo brez odb. fran- Vrednost vozila 4.000 3.000 2.000 1.000 šize do 30.000 299 499 912 1.275 2.805 od 35.001 do 40.000 370 614 1.123 1.579 3.474 od 55.001 do 65.000 505 842 1.547 2.163 4.758 od 75.000 do 85.000 710 1.183 2.184 2.944 6.477 od 105.001 do 120.000 1.190 1.900 3.340 4.760 9.770 od 200.001 do 220.000 2.586 3.760 5.564 8.482 14.480 Iz cenika tehnične premije kasko zavarovanja osebnih avtomobilov smo izbrali nekatere skupine avtomobilov glede na njihovo vrednost, ki naj služijo le kot primer oziroma utemeljitev na6e trditve, da je ekonomsko najbolj upravičeno kasko zavarovanje z odbitno franšizo 3.000 oziroma 4.000 dinaijev. DELNI KASKO Delno kasko zavarovanje motornih vozil zajema nevarnost p°; ra, strele, eksplozije, vihaija, toče, snežne lavine, pada zračil vozila, manifestacij ter tatvin, ropa in utaje, nevarnost razbitja51 kla na motornem vozilu (razen na svetlobnih telesih) in nevar^ škode, ki nastane zaradi naleta divjati ter stroške vleke ozir011 prevoza osebnega vozila, ki so posledica okvare ali prometne11 zgode v državi ali tujini ter strobke vrnitve oseb, ki so se vozi^ poškodovanem osebnem vozilu. Zavarovanec lahko sklene z a v'3 vanje tako, da vozila zavaruje samo pred 'nevarnostmi, ki so z^ žene v eno od treh skupin nevarnosti ali pa tako, da združi n2'1 nost dveh ali pa tudi vseh treh skupin. BENEFIKACIJA Zavarovalnica Sava od začetka letos podaljšuje benefikacij0 kasko zavarovanje osebnih avtomobilov v zasebnem in družbe^ sektorju, sklenjeno v letu 1972/73 in v 1973/74. Benefikacij3 melji na ugodnem finančnem rezultatu te zavarovalne vrste v ^ njih dveh letih. Benefikacija se obračunava tako, da zavaroval111 priznava 10% benefikacije (znižanje tehnične premije, za 10 v minulem letu ni bilo škode) oziroma 20% benefikacije, minulih dveh zaporednih letih ni bilo škod. KOLEKTIVNO ZAVAROVANJE OSEBNIH VOZIL DELAVCEV NA SLUŽBENEM POTOVANJU Zavarovalnica Sava uvaja tudi posebne pogoje za kasko zavaflz nje osebnih vozil delavcev na službenem potovanju. Po teh p0^! '£V sklene kasko zavarovanje organizacija združenega dela za °se. avtomobile delavcev, ki imajo v prizadeti organizaciji združe3, dela lastnost delavca v združenem delu za čas, ko z lastnimiv , ... » IT,- • 1 ‘O službeno potujejo po nalogu zavarovalca. Ker gre za izredno ieK ' mivo novost (zanimivo predvsem za organizacijo združenega* bomo posebne pogoje za omenjeno zavarovanje obravnavali' ^ jN % *ilo slednji številki. tli i t f t ♦ 4 ♦ # i f t # % f # * t -* • * t 4 ♦ t # A * # # t 4 Š S t t 4 Š A' ® t 4 *■»'#*#** litlVE ZIMSKE IGRE ZGP MLADINSKA KNJIGA NA POKLJUKI .Na svidenje prihodnje leto! Ječanje je bilo pod pokroviteljstvom glavnega direktorja podjetja Mirana Zierkeibacha zaciji koordinacijskega odbora, ki ga je uspešno vodil Franc Pirc m v organi- , pobudo izvršnega odbora “■likalne organizacije ZGP deffladinska knjiga" so bile mi-soboto na smučiščih pod ;an Sevnikom prve zimske igre te zajčke delovne organizacije. ti^Učarskega srečanja, ki ga je aikat povezal z izletom na V^e8> so se udeležili pred-•ga avniki vseh štirih temeljnih ■IjifSanizacij združenega dela: jof8ovine, Založbe, Tiskarne in ni’‘°Produkcije. ^jub neugodnemu vremenu, ts r^no debeli snežni odeji in ;nrbl cesti, se je izleta in smu-,štrkih tekem udeležilo blizu :/° klanov kolektiva, ki šteje m1 danes že 1400 zaposlenih. Seveda, če bi bilo vreme minulo soboto le malce bolj naklonjeno ljubiteljem smučanja, bi bila udeležba še veliko večja. Tekmovanje je bilo v neposredni bližini vojašnice na Rudnem polju, na mikavnih pobočjih Viševnika. Zaradi novo-zapadlega snega so imeli organizatorji polne roke dela, da so uredili potrebne smučarske proge in sploh vse, kar šteje k organizaciji smučarskega tekmovanja. Pri tem so jim nesebično pomagali pripadniki JLA. Pomagali so s teptanjem, pri pluženju ceste, odstopili so svojo smučarsko žičnico, opoldne pa so poskrbeli za izdatno kosilo -imeniten pasulj! Smučarji, ki so se borili za čimboljšo uvrstitev, so se pomerili v štirih kategorijah. Na najtežji progi so tekpiovali moški do 25 let starosti. Moški od 25 do 35 let so nastopili v svoji kategoriji, prav tako pa so v svojem razredu nastopili moški starejši od 35 let. Seveda so v ločeni kategoriji nastopile tudi predstavnice ženskega spola. Prireditev je motilo slabo vreme, kar pa ni pokvarilo razpoloženja in dobre volje številnih tekmovalcev in drugih udele- !l|^llllll!llllllll!llll!llll!llllfllll!llllllllllllllllllllllllllllllllllllllll||||||||||||||f||l!||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||[|||||||||| žencev izleta. Zaradi mraza se je vse skupaj le malce prej končalo, da so se smučarji čimprej pogreli v prostorih Šport hotela na Pokljuki, kjer je bila tudi zaključna slovesnost. In kdo so bili najboljši? Med ženskami je bila najhitrejša Vladka Durjana, predstavnica Založbe. Pri starejših moških je zmagal Aco Mavec (Založba), pri moških od 25 do 35 let inž. Borut Kovše (Založba), medtem ko je bil pri mlajših moških najuspešnejši Igor Bogataj, predstavnik Tiskarne. Od vseh štirih temeljnih organizacij združenega dela so se torej najbolje odrezali smučarji Založbe, ki so pobrali kar tri prva mesta. Seveda so vsi prvo-uvrščeni tekmovalci prejeli spominske pokale, po trije najboljši v vsaki skupini pa diplome. Še preden so se razšli udeleženci prvih zimskih športnih iger ,,Mladinske knjige" so se domenili, da se bo v prihodnjih dneh sestal koordinacijski odbor, ki bo imenoval organizatorje prihodnjega srečanja na snegu. Vsi so si bili edini v tem, da mora postati tekmovanje tradicionalno, zato so se tudi poslovili z „na svidenje prihodnje leto!" A. Ul. Illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllli Sindikati Srbije o rekreaciji in oddihu delavcev V rekreacijskem centru Borjak v Vrnjački banji so sindikati Srbije organizirali posvet o aktualnih vprašanjih oddiha in rekreacije delavcev, na katerem je sodelovalo več kot 300 Predstavnikov organov in .organizacij sindikata, turizma, skupnosti počitniških domov in strokovnih sodelavcev ter organizatorjev športne rekreacije. Na osnovi uvodnega referata o celotni problematiki rekreacije in delavskega turizma v Srbiji so v razpravi in zaključkih sprejeli sindikati Srbije naslednja stališča: - rekreacija in oddih so nedeljivi in sestavni del družbene reprodukcije in standarda delavcev, zato le-ti morajo biti neposredni nosilci celotne politike načrtovanja rekreacije in oddiha, - samoupravne interesne skupnosti morajo biti institu-eionalna oblika realizacije politike na tem področju, ki zago-iavlja večji vpliv delavcev, izrazitejšo solidarnost in vzajemnost, racionalnejše poslovanje, povezavo objektov in boljše Pogoje za organizirani in množični delavski turizem, ~ organiziranost naj se začne v organizacijah združenega oela in se nato interesno povezuje v ustreznih oblikah skupnosti, - sindikati Srbije so v principu proti izplačevanju re-kresa na roko, pač pa za organizirano, beneficirano in namensko zagotavljanje oddiha in rekreacije, ~ regresiranje naj bo diferencirano, kjer naj odločajo fak-torji prejemkov na člana družine, regresirajo pa se lahko tudi kini družine ter upokojeni člani kolektivov, . 7 zagotovljena sredstva za rekreacijo in oddih ne morejo ‘d obremenjena z davki in prispevki, ~ skrb za dnevni in tedenski počitek mora biti povezana s Problematiko letnih dopustov in se mora prav tako načrtoma in organizirati, - organiziranje preventivnega sedem ali desetdnevnega rekreativnega počitka naj bo še naprej ena najvažnejših nalog sindikatov in predvsem za delavce ob težjih pogojih dela in slabšega zdravja, - gradnja in vzdrževanje rekreacijskih objektov mora obvezno vsebovati tudi objekte za vse vrste aktivnega počitka, igrišča, bazene, dvorane, sprehajališča itd., ob katerih je treba zagotoviti tudi zadostno število strokovnjakov -organizatorjev rekreacije, - družbenopolitične skupnosti ne smejo ostati nezainteresirane za problematiko rekreacije in dodiha delavcev, pač pa morajo imeti to obvezo skupaj s sindikati in organizacijami združenega dela, - družbenopolitične skupnosti morajo zagotoviti zadostne in ustrezne lokacije za gradnjo delavskih počitniških domov, ki ne morejo biti nikjer spodrinjeni zaradi razvojnih načrtov deviznega turizma ali drugih interesov, - vprašanje deljenega letnega dopusta mora biti v ospredju in je potrebno z njim reševati dopustniško prenatrpanost v juliju in avgustu ter načrtnejše izkoriščanje nezasedenih kapacitet v drugih obdobjih leta, - turistične organizacije naj v ta namen ponudijo ustrezne pakete uslug delavcem, da bi lahko del letnega dopusta izrabili v izvensezonskem času, - v bližnji bodočnosti je nujno pristopiti k reševanju ustreznejšega časa letnih in Rimskih počitnic šol, bodisi po stopnjah šol ali po regionalnem pogledu, s čimer bi raztegnili časovne možnosti dopustovanja družin s šoloobveznimi otroki, itd. Posvet sindikatov Srbije v Vrnjački banji je ocenjen kot zelo pomembna mobilizacija sindikatov in vseh drugih čini-teljev za izboljšanje delavskega turizma in rekreacije. JOŽE MALIC >illlll||||llllll||||||||||lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliy Množična udeležba v šahu ,r:- sj^aljevanju DŠI v Ptuju končala tekmovanja v ■ r?atnn'-nem tenisu in od-azvese'iiva Je množična tgif ekiP. saj se je na pri- kar ig°Vanja v udele' ° delovnih organizacij. Prvo mesto v šahu je osvojila ekipa TGA pred ekipo Podlehnika in TAP. Preseneča slaba uvrstitev Izbire (16. mesto), ki je imela v svojih vrstah nekaj odličnih šahistov. V namiznem tenisu je brez poraza osvojila prvo mesto ekipa ZDRAVSTVA, druga je bila ekipa TGA in tretja ekipa TAP. Sodelovalo je 12 ekip. V odbojki je brez konkurence zmagala ekipa TGA, medtem ko je bila ekipa TAP prese- netljivo druga. Tretje mesto je osvojila ekipa EKO. Že ta teden se bodo pričela tekmovanja v košarki, tako da si lahko ponovno obetamo trdo borbo za prvo mesto. A. I. Z veleslaloma KMD na Voglu ... (Foto: J. SELJAK) Veleslalom KMD Težko pričakovano tekmovanje mladih delavcev v veleslalomu je za nami. V začetku marca je Konferenca mladih delavcev pri OK ZM Lj-Center priredila za mladino iz delovnih organizacij v občini Center smučarsko tekmovanje z naslovom „VELESLALOM KMD". Srečanje je bilo na Voglu. Tekmovanje je bilo ekipno in za posameznike, razdeljeno je bilo na žensko in moško skupino. Vreme je bilo izredno neugodno, megleno s snežnimi padavinami. K ljub težkim razmeram je organizatoijem brez večjih spodrsljajev in zastojev uspelo tekmovanje izpeljati do konca. Proga je bila dolga nekaj več kot tristo metrov z višinsko razliko petdesetih metrov. Rezultati so bili sledeči: ŽENSKE - posamezno: 1. Palaveštič Branka (klinični cen- ter) 54,4, 2. Konvalinka Maša (okrožno sodišče) 1,08,2, 3. Kuhar Jelka (Iskracommerce ZT) 1.11,3, 4. Lavrič Darka (Kompas) 1.16,2 itd. Ekipno: AMD Okrožno sodišče, itd. MOŠKI — posamezno: 1. Arh Drago (Intertrade) 38,2, 2. Berden Andrej (Okrajno sodišče) 31,2, 3. Valentinčič Iztok (Slovenijales) 41,3, itd. EKIPNO: 1. AMD Okrožno sodišče, 2. AMD Plinarna, 3. AMD Iskracommerce ZT, itd. Skupno je tekmovalo 48 tek movalcev, od tega jih je, predvsem zaradi težavnih vremenskih razmer, odstopilo kar 24. Po tekmovanju so v Mladinskem demu v Bohinju podelili najboljšim nagrade, ici so jih v obliki daril prispevale nekatere delovne organizacije v občini Center. MIŠO JAVORNIK VIL IGRE ŽIVILCEV NA KRVAVCU Delavci in delavke živilske industrije Slovenije so se zbrali na Krvavcu na svojem sedmem tradicionalnem tekmovanju v veleslalomu. Iz 18 delovnih organizacij te stroke se je tekmovanja udeležilo več kot 160 delavcev in delavk. Letos je bila organizator srečanja sindikalna organizacija Kmetij sko-živilske-ga kombinata Kranj, organizacijski odbor pa je uspešno vodil France Korbar. Tehnična izvedba tekmovanja je bila v rokah članov Smučarskega kluba Triglav iz Kranja. Vremenske razmere na Krvavcu so bile precej neugodne saj je pred in med tekmovanjem snežilo, proge pa niso bile steptane. Ženske v dveh kategorijah in starejši člani (nad 40 let) so tekmovali na krajši, ostali člani pa na daljši progi veleslaloma. REZULTATI POSAMEZNIKOV: Ženske do 30 let (19); 1. Gradišar Marija, Žito Lj. 55.34, 2. Pačnik Mili, Žito Lj. 55.49, 3. Ivančič Lučka, Kolinska Lj. 58.399 itd. Ženske nad 30 let (9): 1. Potočnik Metka, Kolinska, 57.17, 2. Čečko Pavla, Etol Celje^ 58.26, 3. Gruenfeld Alenka, Žito Lj. 58.74, itd. Moški nad 40 let (22): 1. Pod-boršek Bine, Žito, 51.66, 2. Razinger Pavel, KŽK Kranj, 54.39, 3. Aljančič Stane, Žito, 55.06, itd. Moški 30 do 40 let (39): 1. Žerjav Pavel, Kolinska, 55.28, 2. Pirc Jože, Žito, 57.58, 3. Plestenjak Franc, KŽK Kranj, 57.94, itd. Moški do 30 let (57): 1. Švet Matjaž, Slovenijavino Lj. 49.96, 2. Kutin Štefan, Planika Kobarid, 51.24, 3. Glavan Tone, Žito, 51.28, itd. EKIPNA UVRSTITEV: 1. Žito Ljubljana, 3:35,86, 2. KŽK Kranj, 3:53.69, 3. Kolinska Lj. 3:57.70, 4. Intes Maribor, 4:08,21, 5. Klavnica-Špec. Bled, 4:09,04, 6. Slovenijavino Lj. 4:16,54, 7. Emona Ljubljana, 4:26,32, 8. Etol Celje, 4:40.66, 99 Dana Mirna, 5:54.21. Organizator prihodnjih zimskih iger bo OZD Pivovarne Union Ljubljana, medtem ko je OZD Intes Maribor pripravljen sprejeti organizacijo prvih letnih iger živilcev Slovenije še to poletje. J. MALIC SENOVSKI RUDARJI IN NJIHOVA NEGOTOVA PRIHODNOST Smo res pozabili ha senovske knape, ki že nekaj let živijo od danes do jutri? Zdaj pobirajo premog tam, kjer so ga nekoč kopali, in svoj rudnik postopoma zapirajo. Črnega zlata, ki jim je nekoč nudilo obilen kos kruha, je vse manj. Še nekaj let in senovskega rudnika ne bo več. Kje bo takrat delalo kakih 450 ljudi, ki so sklenili, da bodo v rudniku vztrajali do konca? Za zdaj v Senovem tega še ne vedo, čeprav so že naredili nič koliko elaboratov in čeprav so o tej zadevi že neštetokrat razpravljali republiški in občinski forumi ter jim obljubili svojo pomoč. Ko sem jih pred tedni vnovič obiskal, sem spiva sodil, da je zadeva urejena. Hotel sem namreč napisati nekakšno poslovilno pismo, se zahvaliti kna-pom za njihovo delo v tistih časih, ko je senovski rudnik slovel kot eden najbolj garaških kolektivov na Slovenskem in ko so rudarji s svojimi sredstvi gradili nove tovarne, šole in stanovanja. Rad bi jim povedal tudi nekaj spodbudnih besed ob perspektivah in možnostih, ki se jim odpirajo z novo zapo-slitvijo. Stare razredne izkušnje oblikujejo njihovo sedanjost Spomnil sem se vsega, kar sem pred dvajsetimi leti pisal o njih. Spomini in Takrat so mi v Senovem pripovedovali o svoji preteklosti. V prvem desetletju minulega stoletja so prišli v Senovo tujci in raziskah, koliko je v zemlji „čmega kamna". Izkopali so prvi šaht in takrat je šlo vjamo nekaj vaških revežev, ki so jih bogati kmetje, trgovci, duhovniki in gostilničarji spravili na boben. Ni bilo druge možnosti: rudnik ah beraška palica. In kmečka revščina se je vse bolj ozirala v dohno. Skupno delo in skupne težave, zlasti pa še skupen odpor proti razrednim sovražnikom, lastnikom rudnika in njihovim plačancem, ki so jih priganjali k delu in tenko rezali rudarski kruh, so rodili skupno misel; počasi, stežka, zelo počasi 50 se začeli zavedati, da so delavci. Revolucija jih ni našla nepripravljene. Po osvoboditvi so rudnik razširili, odprli so nova okna in nove etaže, začeli so zidati nova stanovanja za rudarje in podirati barake. Kakih 1.300 ljudi je takrat delalo v senovskem rudniku in leta 1954 jih je skoraj polovico stanovalo v Senovem in okoliških zaselkih, v kolonijah in v lastnih hišah. Pred nedavnim so mi govorili o sedanjosti. EMIL ŽVIGLIČ, predsednik delavskega sveta, me je najprej' opozoril: „Naš rudnik je enotna organizacija. Imamo delavski svet, odbor za medsebojna razmerja in odbor delavskega nadzorstva. Sicer pa se o vseh pomembnih nalogah, ki zadevajo gospodarjenje, poslovanje in delitev, dogovarjamo na zborih delovnih ljudi, kijih sklicujemo v obratih in v izmenah. Vsi vodilni so hkrati tam, o vseh stvareh se skupno dogovarjamo. Ustavne spremembe nam niso prinesle kdove kaj novega, kajti neposredno odločanje o delitvi in porabi je pri nas.že dolgo stvar vseh proizvajalcev. Na zadnjih V Krki, tovarni zdravil, v velikih bakrenih kotlih Analizirajo različne vrste tablet. - Foto: A. AGNIČ hodek povzpel na 2.300 dinarjev, kar je za rudarje zelo malo. „Knap je še vedno zapostavljen v primerjavi z drugimi delavci," je dejal FRANC PUŠNIK, vodja gospodarsko računskega sektorja. „Ob prvih samoupravnih sporazumih glede delitve oseb- VSAKEMU KOLEKTIVU POČITNIŠKI DOM. VSAKEMU DELAVCU POCENI DOPUST! To ni parola, to je današnja stvarnost. Vprašajte vaše predstavnike sindikata. ru mousiRijR nnoTORniH vozil novo (TIESTO In takrat, pred dvajsetimi leti so mi tudi pripovedovali, kako spreminjajo svet, v katerem živijo, leako se sami spreminjajo v tem boju. zborih smo, recimo, govorili o statutu delovne organizacije, še prej o devetmesečnem obračunu, o poslovnem poročilu, o prevozu z dela in na del in tako dalje. Nasploh pa lahko rečem, da pri nas ni človeka, ki ne bi bil informiran, kot temu običajno pravimo. Smo kot ena družina in samoupravni organi že dolgo niso ničesar sklepali za zaprtimi vrati". PAVLE ČIŽMER, predsednik osnovne sindikalne organizacije, pa mi je med drugim dejal, naj zapišem, da vsa ta razprava na zborih ni neorganizirana. „V sindikatu in v partiji se dogovorimo o stališčih, ki so se že poprej rojevala med ljudmi. In v vsaki samoupravni akciji imajo odločilno besedo ta naša stališča." Od 450 zaposlenih jih 312 dela v jami. Lani se je njihov povprečni mesečni osebni do- nih dohodkov je bilo jamskim delavcem zagotovljeno, da bodo dobivali do 30 % večji osebni dohodek kot delavci v najbolje plačani industriji. Kasneje so plače drugih delavcev hitreje rasle kot rudarske in zdaj so naši osebni dohodki celo nižji, kot so marsikje v tovarnah. To velja sicer za vse rudnike; mnogi knapi bežijo v industrijo ah v tujino, v jami ostajajo le najbolj prizadevni, na domače ognjišče navezani in najbolj zavestni rudarji". dela. Uredili smo dodatek za stalnost in zdaj dobi, recimo, kvalificiran rudar, ki dela v rudniku več kot dvajset let, 165.60 din na mesec tega dodatka. Plačujemo tudi 2,50 dinarja na delovno uro jamskega dodatka. Teh 1,700.000 dinarjev letno pa nam je močno zmanjšalo sklade. Zdaj je naš celotni dohodek kakih 30 milijonov, za osebne dohodke porabimo dobrih 22 milijonov, torej 81,5 %, za sklade pa nam ostane le 6 %. Ni veliko, pa vendar ne bi mogli reči, da životarimo, če nas ne bi pestila ta prekleta negotovost." novskega rudnika podaljšala. Nekaj premoga je še pod koto 125. Tam pa sta tudi plin in voda. Pravijo nam, da bomo morali verjetno izkopati vse, kar koristnega skrivajo te naše jame, se pravi, da bomo morali rudnik počistiti. Toda kdo nam bo to plačal, kdo bo plačal razliko med našo lastno ceno in ceno tistega premoga, ki ga kopljejo v normalnih razmerah? To smo že večkrat jasno in glasno povedali in vprašali, odgovoril pa nam ni nihče". Metalne iz Maribora, o kater^ pravijo, da je dolini prinesel! težave in nobene rešitve. 3 posebej so zahtevali, naj i pišem, da ta obrat ni darilo, P?J. pa le škoda in da bodo moral1,1 Senovem, če bo šlo tako nap^ ustanoviti poseben sklad podporo temu obratu. Škaf nost jih je razen tega obdaf*1 tudi s številnimi zahtevami jN if Skrb za STANE GOLOUH, vodja splošne službe, mi je obrazložil še nekaj podatkov. „Ker so osebni dohodki glede na rudarsko delo relativno majhni, jih skušamo oblikovati in deliti kar najbolj pošteno, odvisno od uspeha posameznika, učinka delovne skupine in vsega kolektiva. Kakih 52 % od osnove plačujemo gibljivega jutrišnji dan JOŽE PETERKOČ, ki je v senovskem rudniku sekretar osnovne organizacije zveze komunistov, je tudi govoril o tej negotovosti. „Že nekaj let zapiramo in zapirajo naš rudnik. Poglavitne sloje premoga smo izkopali. Zdaj pobiramo tisto, kar je poprej ostalo. Lani je bil naš jamski učinek komaj dve toni na moža. Strokovnjaki, ki bojda vedo, koliko je pod temi hribi še premoga, pravijo, da bomo živeli v najboljšem primeru še kakih šest do osem let. In kaj potem? Če bo svetovna energetska kriza v prihodnjih letih kaj bolj resno obiskala tudi našo državo in vse kaže, da jo bo, potlej lahko pričakujemo, da se bo ta doba umiranja se- Pravzaprav pa niti ne vedo, koliko je še premoga na njihovem področju. Lani so zadolžili zavod za raziskavo materiala, naj to pregleda, rezultatov pa ni bilo nobenih. Sami nimajo dovolj sredstev za raziskave. Sicer pa vrtine ne zadoščajo; najboljša raziskava je rudarsko delo, ki je zdaj, spričo pomanjkanja denarja in splošnega občutja, da je knapovstva konec, omejeno le na nekaj področij, kjer je premoga vsaj toliko, da je moč izkoristiti rudniško mehanizacijo. elaboratih in že precej so J' naredili in zanje so plačaliy{' kot sto milijonov starih diH3^ jev, zdaj pa jih lahko prodajo kot star papir. or; „Ta negotovost nas tako z1 i/K mori, da nismo kdove k3: 0 dobro razpoloženi", je Jože Peterkoč, „imamo sk* ^ nekaj denarja, ki smo ga Prl čevali za tako ime no b jutrišnji dan, pa ga prav resijp’ bomo porabili za elaborate. < -v vseh teh naših garaških k P° nismo zaslužili da urejevs*1-^ naših tegob finančno podili družba, ki smo ji vse dali) tem lahko upravičeno zai1^0 varno samo to, da ta denaE tsin smo ga zdaj zbrali s tolikš11^ „Smo na psu", so mi rekli vsi senovski rudarji, s katerimi sem govoril. oiiiw ga z.uaj z^uicui o trudom, ne porabimo za nePj trebne in nikomur koristne borate". •hj M Dali so jim obrat na pleča Nedavno tega je bila pri ^ ^ republiška komisija, ki je sjjne colo Iz-om r7df')C/^ ' Obljube, da nikoli ne bomo pozabili tistih, ki so garali v težkih povojnih letih za skupno stvar, so že zdavnaj vtaknili za klobuk. Tja so vtaknili še obrat šala ugotoviti, kam zap0'^1 senovske knape in kako zag°' Va) viti kruh tem ljudem. Ni bila prva. Tako kot p11’' jj®j nje tudi ta ni dala odgovora- a*r fl h* JANEZ Krajevna skupnost RAKEK ČESTITA VSEM OBČANOM ZA KRAJEVNI PRAZNIK IN JIM ŽELI ŠE VELIKO DELOVNIH USPEHOV! J r --o Sindikalna organizacija ŽELEZNIŠKE POSTAJE RAKEK ČESTITA PREBIVALCEM RAKEKA ZA KRAJEVNI PRAZNIK, VSEM DELOVNIM UUDEM PA ŽELI ŠE VELIKO USPEHOV! J Osnovna sindikalna organizacija KOVINO KOVINSKA INDUSTRIJA UNEC ČESTITA ZA KRAJEVNI PRAZNIK RAKEKA IN VSEM DELOVNIM UUDEM ŽELI ŠE VELIKO USPEHOV! ni* no. stVl val Pre nti np, nio nij akt S?. DELAVSKA ENOTNOST Glasilo ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE, izuaja «.*.»* Delavska enotnost v Ljubljani. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. Ureja ga uredniški odbor. Direktor, glavni in odg",!.1 ttf urednik IVO TAVČAR. Nastov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, poštni predal 313 VI, telefon uredništva 316-672, 323-5S4, 316-695 in 310-033. Račun pri Komunain* ufl]j, . Ljubljana, št. 50100-601-11807, devizni račun pri Ljubljanski banki št. 501-620-7-12100. Posamezna številka stane 2,00 din. Naročnina je četrtletna 25,00 din — polletna 50,00 din — in letna 100,0* “ jr JUl Rokopisov ne vračamo — Poštnina plačana v gotovini — Tiska CZP »Ljudska pravica«, Ljubljana. Na podlagi mnenja Sekretariata za informacije IS SRS, št. 421-1/72 z dne 23. janu»r“ oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov