239 2021 1.01 Izvirni znanstveni članek UDK 929.522AUE Prejeto: 7. 5. 2021 Polona Vidmar izr. prof. dr., Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za umetnostno zgodovino, Koroška cesta 160, SI–2000 Maribor E-pošta: polona.vidmar@um.si Rodovnik Auerspergov s Turjaka ter rodovniki genealoga in historiografa Dominika Frančiška Kalina von Marienberga za dvorno plemstvo IZVLEČEK V prispevku je obravnavan rodovnik rodbine Auersperg z gradu Turjak, ki ga je okrog leta 1666 naročil Janez Vajkard knez Auersperg (1615–1677). Rodovnik se začne z legendarnim prednikom Adolfom I., zadnji vpisani pa je Franc Anton grof Auersperg, ki je bil rojen leta 1659. Genealoški podatki so dopolnjeni z napisi in likovnimi upo- dobitvami, ki pripovedujejo o izvoru, zgodovini in posestih rodbine. Rodovnik Auerspergov je najzgodnejša vizua- lizacija genealoških podatkov velikega formata, kakršne je Dominik Frančišek Kalin von Marienberg (1624–1683) sestavljal za Habsburžane in dunajsko dvorno plemstvo. Medtem ko so genealoški podatki na rodovniku Auerspergov dopolnjeni s heraldičnimi znamenji, vojaškimi trofejami, bitkami ter štirimi portreti cesarjev in papeža, ki so bili posebej zaslužni za vzpon rodbine, je Kalin v poznejših rodovnikih koncept dopolnil z rodbinskimi portreti, upodo- bitvami legendarnih prednikov, personifikacijami dežel in kreposti ter mitološkimi prizori. KLJUČNE BESEDE genealogija, rodovnik, plemiška reprezentacija, Dominik Frančišek Kalin von Marienberg (1624–1683), Janez Vajkard knez Auersperg (1615–1677), rodbina Auersperg, grad Turjak ABSTRACT THE AUERSPERG FAMILY TREE AND OTHERS THAT THE GENEALOGIST AND HISTORIOGRAPHER DOMINIC FRANZ KALIN VON MARIENBERG PRODUCED FOR THE COURT NOBILITY The contribution discusses the family tree of the Auerspergs from Turjak Castle, commissioned between 1663 and 1665 by Johann Weikhard, Prince of Auersperg (1615–1677). The family tree starts with the legendary progenitor Adolf I and ends with Franz Anton, Count of Auersperg (born in 1659). The genealogical data are complemented with inscriptions and visual depictions narrating the family’s origin, history, and estates. The Auersperg family tree is the earliest large-scale visualization of genealogical data that Dominic Franz Kalin von Marienberg (1624–1683) later developed for the Habsburgs and the court nobility in Vienna. Whereas the genealogical data on the Auersperg fam- ily tree are complemented with heraldic motifs, military trophies, and four portraits of emperors and a pope who were especially instrumental to the family’s ascendancy, Kalin developed this concept further in subsequent genealogies with family portraits, depictions of legendary progenitors, personifications of provinces and virtues, and mythological scenes. KEY WORDS genealogy, family tree, noble representation, Dominic Franz Kalin von Marienberg (1624–1683), Johann Weikhard, Prince of Auersperg (1615–1677), Auersperg family, Turjak Castle 240 2021POLONA VIDMAR: RODOVNIK AUERSPERGOV S TURJAKA TER RODOVNIKI GENEALOGA IN HISTORIOGRAFA ..., 239–266 V družinski lasti ene veje Auerspergov je ohra- njen slikan rodovnik velikega formata, ki je bil do druge svetovne vojne del opreme gradu Turjak.1 Po navedbah lastnikov je visel v grajski knjižnici in je bil leta 1942 prepeljan v Italijo. Rodovnik v litera- turi še ni bil obravnavan, zato je namen pričujočega prispevka dopolniti vedenje o nekdanji opremi gra- du Turjak, zlasti o predmetih, povezanih z rodbinsko zgodovino in galerijo prednikov.2 Namen prispevka je tudi umestitev rodovnika Auerspergov v okvir rodbinskih genealogij, ki so jih Auerspergi naročili v 17. stoletju,3 ter v opus genealoga in historiografa Dominika Frančiška Kalina (1624–1683) iz Svetega Križa (Vipavski Križ, Heiligenkreuz).4 Kalin je de- loval tudi kot poet, libretist, risar in slikar in je bil v drugi polovici 17. stoletja na področju vizualizacije genealoških podatkov tako cenjen, da so njegova dela naročali cesar Leopold I., dvorno plemstvo in salz- burški nadškof.5 Kalinov rodovnik za kneza Auersperga Tehnične podatke o slikanem rodovniku Auer- spergov je podala Ursula Pühringer, ki je rodovnik restavrirala in o njem v letih 1979–1980 napisala seminarsko nalogo na Akademiji za upodabljajo- če umetnosti na Dunaju (Akademie der bildenden Künste Wien).6 Rodovnik je bil naslikan na petnajst listov papirja, ki so bili nalepljeni na platno v velikosti 270 x 120 cm; za namestitev na steno sta bili zgoraj in spodaj pritrjeni leseni palici.7 Pisava je bila izvedena s sepio, upodobitve pa s tempero.8 V zgornjem delu in na robovih je bil rodovnik močno poškodovan zaradi plesni in požara, zato sta bila med restavriranjem levi zgornji list in leva polovica zgornjega srednjega lista naslikana na novo, poškodovani deli pa so bili retu- širani.9 Restavratorka je figuralne in ornamentalne motive levega zgornjega dela naslikala na novo s po- 1 Hvaležna sem grofu Hansu Petru Auerspergu in grofici Jutti Auersperg, ki sta mi prijazno dovolila ogled rodovnika ter me oskrbela s podatki o provenienci in restavriranju, brez katerih raziskava ne bi bila mogoča. Dr. Mihi Preinfalku se iskreno zahvaljujem za opozorilo na rodovnik. 2 O nekdanji opremi gl. nazadnje Komić Marn, Portretne gale- rije, str. 455–494; Lozar Štamcar, Nekdanja pohištvena opre- ma, str. 497–529. 3 Gl. zlasti Preinfalk, Auerspergi, str. 10–12; Deželak Trojar, Ja- nez Ludvik Schönleben, str. 209, 221, 266–271; Preinfalk, Grad Turjak, str. 51, 58; Štih, O začetkih Turjaških, str. 69–77. 4 O Dominiku Frančišku Kalinu gl. Sakcinski, Leben, str. 29–30; Stanič, Dominik Franc Kalin, str. 280–283; Stele, Kalin, str. 467; Coreth, Österreichische Geschichtsschreibung, str. 40, 126; Lisac, Kalin, str. 12–13; Leitner, Ein Kartenwerk, str. 239–248; Leitner, Zur Genealogie, str. 519–630; Vidmar, Theatrum genealogicum, str. 50–62. 5 Leitner, Zur Genealogie, str. 625–630; Brandhuber, Trias co- lossea, str. 20; Vidmar, Theatrum genealogicum, str. 61–62. 6 Pühringer, Der Stammbaum, s. p. Za vpogled v seminarsko nalogo se zahvaljujem lastnikoma rodovnika. 7 Pühringer, Der Stammbaum, s. p. 8 Pühringer, Der Stammbaum, s. p. 9 Pühringer, Der Stammbaum, s. p. močjo zrcaljenja ohranjenega desnega dela, pri čemer je napisne kartuše in grbovne ščitke pustila prazne.10 Zaradi navedenih poškodb je rodovnik izgubil pre- cej pričevalnosti, saj številnih napisov ni več mogoče prebrati, izgubljene pa so tudi nekatere likovne upo- dobitve v zgornjem delu rodovnika (sl. 1). 10 Pühringer, Der Stammbaum, s. p. Slika 1: Dominik Frančišek Kalin von Marienberg: Rodovnik rodbine Auersperg, okrog 1666, zasebna last (foto: Polona Vidmar) 241 2021 POLONA VIDMAR: RODOVNIK AUERSPERGOV S TURJAKA TER RODOVNIKI GENEALOGA IN HISTORIOGRAFA ..., 239–266 V sredini spodaj je kartuša s signaturo Domini- ka Frančiška Kalina, ki se je podpisal kot bibliotekar in sekretar bavarskega volilnega kneza (Ferdinanda Marije kneza Wittelsbacha) iz Sv. Križa (Heiligen- kreuz) v goriški grofiji.11 Spreminjanje Kalinove si- gnature v likovnih delih, knjigah in dokumentih je raziskal Friedrich W. Leitner in ugotovil, da se je Ka- lin kot bibliotekar in sekretar bavarskega volilnega kneza podpisoval v letih 1666–1673, medtem ko je prva omemba tega naziva v uradnem dokumentu iz leta 1668.12 Kalin je v Münchnu verjetno živel vsaj od leta 1660, ko je izšlo njegovo slavilno voščilo ob rojstvu najstarejše hčere kneza Ferdinanda Marije,13 do okrog 1665/1666, ko se je verjetno preselil na Dunaj, vendar se je šele od leta 1673 podpisoval kot cesarjev historiograf in/ali genealog.14 Leitner je tudi ugotovil, da so bili vsi Kalinovi nazivi častni in niso bili povezani z uradno zaposlitvijo na münchenskem ali dunajskem dvoru.15 V levi spodnji kartuši na rodovniku Auerspergov se je Kalin posvetil izvoru rodbine in podal teorijo, ki sta jo zastopala Hieronim Megiser in Wolfgang Laz, da rodbinsko ime izhaja iz rimskega mesta Auruponum, ki naj bi bilo tri milje oddaljeno od Ljubljane; predni- ki rodbine naj bi to posest pridobili že v času cesarja Oktavijana.16 Kalin navaja tudi mnenje neimenovanih avtorjev, da so predniki rodbine v času cesarja Karla Velikega iz Nemčije ali Francije v spremstvu karnij- skega vojvode Ingvona prišli na Kranjsko, v nekdanje kraljestvo Japodov; mogoče pa je tudi, da so izvirali iz Avarov ali Helvetijcev. Ker nobene od navedenih teorij ni bilo mogoče dokazati, je Kalin zaključil, da za čast in slavo rodbine zadostuje, da so bili Auerspergi že leta 1000 med najvišjimi plemenitniki.17 11 V signaturi je Kalin navedel: A Serenissimi Bavaræ Electoris et Ducis Bibliothecario et Secr: DOMINICO FRANCISCO CA- LIN der Sancta Cruce ex Com: Goritiæ. 12 Ugotovitev izhaja iz tridesetih rokopisov, publikacij in slika- nih rodovnikov, ki jih je Leitner vključil v seznam Kalinovih del. Rodovnik Auerspergov in nekateri rodovniki plemiških rodbin, ki so obravnavani v nadaljevanju prispevka, Leitnerju še niso bili znani; gl. Leitner, Zur Genealogie, str. 525–526, 625–630. 13 Calin, Avrora exorta. 14 Leitner, Zur Genealogie, str. 525–531; Vidmar, Theatrum genealogicum, str. 50–56. 15 Leitner, Zur Genealogie, str. 527. 16 DE ORIGINE AUERSPERGICÆ FAMILIÆ. De primâ Auerspergicæ Gentis origine, variæ sunt nonnullorum opiniones. Autumant quippe aliqui inter ques Megiserus et Latzius Aver- spergos ab Aurupone Romanori municipio, quod tribus supra La- bacum distat milliaribus, nomenclaturam sortitos, primam Gentis suæ originem à veteribus Romanis sub Augusto Cæsare traxisse. Sunt et alij, qui coniecturant, Averspergios tempore Caroli Magni ex Germaniâ sive Franciâ cum Ingvone Carinorum Duce versus Illyricum profectos, primordia suæ Familiæ in Carnia, quæ Iapo- dum regio fuit, posuisse. Nonnulli eos ab Aviribus, alij ab Variij Helvetiorum populis descendisse arbitrantur. Sit demum hoc ut- cumque; cum certa Heroum illorum Series, qui priscis temporibus vixerunt, in tabulas referri non potest, sufficit ad eximium Gentis huius honores et gloriam, quod Sanguis Averspergicus iam Anno Chr: millesima fuerit cum primis illustris et nobilis. 17 O historiografskem (Laz, Megiser, Mader, Schönleben, Val- V desni spodnji kartuši se je Kalin posvetil na- daljnjemu razvoju rodbine in navedel, da so Auer- spergi zgradili svoje gradove in osnovali svoje družine tudi v drugih deželah, na primer Odorik, ki je bil po mnenju Janeza Ludvika Schönlebna brat Adolfa I. Auersperga in začetnik rodbine Cuccagna v Furla- niji.18 Kalin je Schönlebna (1618–1681) označil za najbolj učenega poznavalca rodbine Auersperg,19 iz česar sklepamo, da je poznal njegova genealoška dela o Auerspergih. Schönleben je že po opravljenem doktoratu v Padovi decembra 1653 v padovskem uni- verzitetnem arhivu zbiral podatke za svoje genealoške raziskave in leta 1656 napisal rokopis Auerspergischer Stammbaum oder der Herrn, Graffen, und Fürsten von Aursperg Geburtsliny.20 Z letnico 1657 so datirane tri latinske rokopisne verzije genealogije Auerspergov Arbor genealogica illlustrissimae et principalis familiae Auerspergicae per annos 700 deducta, ki niso identične in so bile pozneje (1663, 1677) delno dopolnjene,21 medtem ko je tiskana verzija izšla leta 1681 v Ljub- ljani.22 Domnevati smemo, da je naročnik slikanega rodovnika Kalinu predložil eno od rokopisnih različic Schönlebnove genealogije. Schönleben je po naved- bah na naslovnicah vse tri rokopise napisal v Ljublja- ni ter enega 1. januarja 1663 namenil knezu Janezu Vajkardu (1615–1677; sl. 2), drugega 1. avgusta 1663 njegovemu bratu, grofu Volfu Engelbertu (1610– 1673), in tretjega njunemu bratrancu, grofu Janezu Andreju (1615–1664), lastniku gospostva Turjak.23 Janezu Andreju posvečeni rokopis je bil do leta 1942 na gradu Turjak.24 Da se je Kalin oprl na Schönleb- nove raziskave, je razvidno tudi iz primerjave s sta- rejšimi genealogijami rodbine Auersperg, ki navajajo drugačna imena srednjeveških prednikov, na primer vasor) in sodobnem pogledu na izvor rodbine in stanju razi- skav gl. zlasti Štih, O začetkih Turjaških, str. 69–84. 18 DE PROGRESSV AVERSPERGICÆ FAMILIÆ. Aversperg- icæ Gentis gloria non in Carniâ tantùm etiam in alias digres- sa Provincias, novas Arces, et nova inde Familiæ suæ condidit nomina. Odoricus etenim, cuius originem Palladius ad Carnos refert, quemque Schœnlebnius, vir in conscribenda Averspergica Familia studiosissimus, Adolphi I. Fratrem fuisse existimat, cum Poppone Patriarcha Aqvileiensi, natione Germano, in Forum Iulium ad sedandos et compescendos Langobardorum tumultus, profectus, egregiam eidem in bello navavit operam: cuius porrò beneficio obtinuit, ut novam Familiæ suæ Arcem in Foro Iulio conderet, quam Cuccagnam appellavit. Huius demum Odorici Successores, qui eodem loci in Foro Iulio stemma propagârunt, relicto veteri nomine Aversperg, faciliore Italis appellatione Do- mini de Cuccagna noncupati sunt. Ex quibus tandem, crescente sensim numero, Nobiles de Frescho, de Zucco, de Partistagno, de Valvasone, de Barocio, et Comites de S. Phocâ progressi sunt. O Schönlebnovi obravnavi Odorika (Teoderika), ki naj bi se na strani oglejskega patriarha Popona bojeval proti langobard- skim knezom, ter o Turjaških v Furlaniji gl. Preinfalk, Auer- spergi, str. 43–46; Štih, O začetkih Turjaških, str. 72. 19 Gl. op. 18. 20 Deželak Trojar, Janez Ludvik Schönleben, str. 291. 21 Prav tam, str. 98, 133, 289–294. 22 Schönleben, Genealogia. 23 Deželak Trojar, Janez Ludvik Schönleben, str. 291–292. 24 Preinfalk, Auerspergi, str. 11; Deželak Trojar, Janez Ludvik Schönleben, str. 291. 242 2021POLONA VIDMAR: RODOVNIK AUERSPERGOV S TURJAKA TER RODOVNIKI GENEALOGA IN HISTORIOGRAFA ..., 239–266 genealogija, ki jo je Matthäus Dresser († 1607) sesta- vil za obdobje 1165–1573 in jo je Johann Sigmund Brechtel († po 1637) nadaljeval do okoli leta 1632,25 ter okrog leta 1584 zapisana genealogija, ki so jo še v 19. stoletju hranili na gradu Turjak in jo je delno objavil Peter Radics.26 Da Kalin genealoških podat- kov ni zbiral sam, ampak jih je povzel po Schönlebnu, je mogoče podpreti tudi z argumentom, da je slikani rodovnik edino znano Kalinovo delo za Auersperge, oziroma da je od Auerspergov dobil samo naročilo za vizualizacijo genealoških podatkov v obliki slikanega rodovnega debla velikega formata.27 25 O genealogiji, ki je bila verjetno napisana v Regensburgu, gl. Štih, O začetkih Turjaških, str. 70. Z grbi in portreti ilu- strirano genealogijo hranijo v Bavarski državni knjižnici v Münchnu in je dostopna na naslovu: http://daten.digitale- -sammlungen.de/~db/0000/bsb00002540/images/index. html?seite=00001&l=de (3. 3. 2021). 26 Radics, Zur Geschichte, str. 238–242; gl. tudi Preinfalk, Auerspergi, str. 10. 27 Po naročilu grofa in poznejšega kneza Gundakarja Dietrich- steina je Kalin naslikal rodovni debli velikega formata (1672, 1675) in napisal rodbinsko genealogijo (1675); v rodbinskem arhivu Dietrichsteinov pa je ohranjen tudi nedatiran Kalinov rokopis z genealoškimi podatki; gl. Vidmar, Theatrum genea- logicum, str. 50–58. Tudi za grofa Jurija Ludvika Sinzendorfa Kalin je rodovno drevo geometriziral, tako da so predstavniki dvajsetih generacij Auerspergov navede- ni v ravnih horizontalnih linijah. Večina je navedena na preprostih pravokotnih tablicah, nad katerimi so okronani grbovni ščitki, medtem ko se v osrednji osi, na deblu, izmenjujejo pravokotne in ovalne kartuše, okrašene z okovjem in školjkami. Rodovno drevo ra- ste iz zaprtega sarkofaga. Na sprednji stranici, okraše- ni z levjima glavama, je posvetilni napis,28 ob straneh sarkofaga pa je Kalin upodobil bojne trofeje s heral- dičnimi znaki, kot so prsna plošča s češkim levom in ščita s kranjskim orlom ter polmesecem in zvezdo, ki označujeta Osmanski imperij. Kartuša na sarkofagu je sicer posvečena prapredniku Adolfu I., ki naj bi po Kalinovem mnenju živel okrog leta 990, vendar so ob pomanjkanju virov do obdobja cesarja Konrada III. (rimsko-nemški kralj v letih 1138–1152) poudarjene zasluge celotne rodbine v vojaških in civilnih službah (sl. 3).29 Pod kartušo je Kalin upodobil devizo HINC TRAMITE RECTO s podobo sonca, ki osvetljuje morje in obalo, nad njo pa prazen grbovni ščitek s krono s petimi roglji. Na heraldično desni oziroma gledalčevi levi strani kartušo spremljajo bojne trofeje, na heraldično levi pa Hermesova palica, knjige, šte- vilni znanstveni inštrumenti in glasbila. Heraldično desni tur drži ščit z znaki Osmanskega imperija, na katerega se naslanja odsekana Turkova glava, levi pa drži Minervin ščit z Meduzino glavo. Pod ščitoma je na robu sarkofaga napisana deviza MARTE ARTE. V rodbinski liniji, ki poteka po deblu drevesa, opazimo nekaj razlik med Kalinom in Schönlebnom. Medtem ko je Kalin linijo začel z Adolfom I. in za- ključil v dvajseti generaciji s knezom Janezom Vaj- kardom, je Schönleben začel z anonimnim očetom Adolfa I., ki naj bi bil rojen okrog leta 950, in kneza Janeza Vajkarda posledično navedel kot predstavni- ka enaindvajsete generacije.30 Sosledje prednikov je na Kalinovem slikanem rodovniku identično kot v Schönlebnovih delih, razlike pa opazimo v zapisu rodbinskega imena (Auersperg/Aursperg) in neka- je Kalin naslikal rodovnik velikega formata (1676; gl. Leitner, Zur Genealogie, str. 628, kat. št. 22) in objavil rodbinsko ge- nealogijo (1676); gl. Calin, Vniversis item Reliqvis. 28 HONORI AVERSPERGICO SACRATVM. Hæc, hæc Stirps illa est, Aurspergo Semine creta, Quæ dedit eximios Marte To- gâque Viros. Quorum nomen, honos morietur, quando Labacus Naviger umbrosas fundere linquet aqvas. Floreat innumeros ergo Stirps ista per annos, Æternumque illi crescat in Orbe Decus. 29 ADOLPHVS I. Dominus ab Aversperg; Cuius maiorum primæquæ Generationes ob iniuriam temporum consepultæ ia- cent; Conrado III. Cæsare imperante, in Carniolia cùm opum et divitiarum abundantiâ, tum nobilitate generis præcœteris excel- luit; et omnium primus, de quo constat, Inclytam Averspergicam Familiam, Vetustate Nobilitatis perquam conspicuam, felicitate Successionis admirabilem, Triumphis et trophœis contra Turcas immortalem, fidelitate in Summos Principes incorruptam, pru- dentiâ in regendis Provincijs Regúme Aulis incomparabilem; felici sydere inchoavit. Anno Chr: CMXC. O legendarnem Adolfu I. gl. Preinfalk, Auerspergi, str. 43; Štih, O začetkih Turjaških, str. 72. 30 Schönleben, Genealogia, str. 2–13. Slika 2: Frans van der Steen: Janez Vajkard knez Auersperg (Wikipedia) 243 2021 POLONA VIDMAR: RODOVNIK AUERSPERGOV S TURJAKA TER RODOVNIKI GENEALOGA IN HISTORIOGRAFA ..., 239–266 terih osebnih imen (na primer Pillegrinus/Pilgrinus, Mannhelmus/Mannhalmus, Traianus/Trojanus).31 Z izjemo kartuše praprednika Adolfa I., iz katere je razvidno samo, da naj bi živel okrog leta 990, je Ka- lin na kartušah na deblu navedel podatke o rojstvu, smrti in soprogah Auerspergov.32 Nad kartušami in drugimi napisnimi tablicami z imeni članov rodbine je narisal grbovne ščitke, vendar grbov iz neznane- ga razloga ni naslikal. Zadnji vpisani član rodbine je 16. januarja 1659 rojeni Franc Anton (1659–1729), sin grofa Herbarda s Šrajbarskega turna (1613–1669) in nečak kneza Janeza Vajkarda, medtem ko mlaj- ša brata Franca Antona, Janez Herbard (1660–pred 31 Prim. prav tam, str. 2–9. 32 Za Adolfove naslednike je na primer zapisal: CONRADVS I. Dominus ab Aversperg, natus Anno 1045. Obijt 1081. Vxor Barbara Ioannis de Finckenberg Filia; CONRADVS II. Do- minus ab Aversperg, natus Anno 1068. Obiyt An: 1107. Vxor Catharina Liebera Nobilis de Sannegkh; PILLEGRINVS II. Dominus ab Aversperg natus Anno 1090. Obijt 1160. Vxor Eli- sabetha Harrindi Marescalli de Wildon Filia. 1691) in Ditrih (1662–1706), nista več navedena.33 Najbolj okrašene in največje kartuše v zgornjem delu so namenjene knezu Janezu Vajkardu in njegovima bratoma, Volfu Engelbertu in Herbardu. Rodovno deblo je ob straneh dopolnjeno z li- kovnimi upodobitvami. Na podstavkih ob straneh sarkofaga je Kalin upodobil portrete cesarjev Fride- rika III., Ferdinanda III. in Leopolda I. ter papeža Klementa VIII. Izbor portretirancev je temeljil na dobrih delih, ki so jih namenili rodbini Auersperg in jih je Kalin zapisal na kartuše. Cesar Friderik III. naj bi okrog leta 1463 Janezu VIII. in Engelhardu zara- di zvestobe in izjemnih zaslug podelil naziv dednega maršala na Kranjskem (sl. 4).34 Papež Klement VIII. 33 O grofu Herbardu s Šrajbarskega turna ter njegovih sinovih Francu Antonu, Janezu Herbardu in Ditrihu gl. Preinfalk, Auerspergi, str. 421, 433–434, 446, 452, 568. 34 FRIDER. IV. Rom: Imp: Semp. Aug. IOANNI VIII. et ENGL- HARD Dominis ab Aversperg ob eximiam fidem et singularia merita omnium primus munia Supremorum Hered: Provincæ Marescall: et Cam. confert circa An: MCDLXIII. Cesar Fri- Slika 3: Dominik Frančišek Kalin von Marienberg: Rodovnik rodbine Auersperg, okrog 1666, izrez, zasebna last (foto: Polona Vidmar) 244 2021POLONA VIDMAR: RODOVNIK AUERSPERGOV S TURJAKA TER RODOVNIKI GENEALOGA IN HISTORIOGRAFA ..., 239–266 je leta 1593 Andreju baronu Auerspergu čestital za nepozabno zmago nad osmanskim archistrategom Hasan pašo v bitki pri Sisku.35 Cesar Ferdinand III. je Janeza Vajkarda grofa Auersperga, dvornega moj- stra in vzgojitelja prestolonaslednika Ferdinanda IV., zaradi njegovih zaslug leta 1654 povzdignil v kne- za in mu podelil vojvodstvo Münsterberg v Šleziji.36 derik III. je naziv dednih maršalov na Kranjskem januarja 1463 podelil bratom Janezu (III.), Juriju (V.) in Viljemu (II.), februarja 1463 pa je bratom in njihovemu stricu Engelhardu dovolil, da zgradijo in utrdijo grad Šumberk; gl. Preinfalk, Auerspergi, str. 73. 35 CLEMENS Huius Nom: P. VIII. ANDREÆ Lib: Bar: ab Aversperg ob memorabilem illam Victoriam ad Sissekum in par- tibus Chroatiæ de Hassano Bassa Archistratego Turci feliciter reportatam litteris hurianissimè congratulatur. Anno Domini MDXCIII. O baronu Andreju Turjaškem in bitki pri Sisku gl. nazadnje Preinfalk, Grad Turjak, str. 58–59. 36 FERDIN. III. Rom: Imp: Semper Aug: IOANNEM WEI- CARDVM Comitem ab Aversperg Supremum Ferd: IV. Roman: Regis Aulæ Præfectum, ob singularia merita, Ratisbonæ in pu- blicis Procerum Comitijs PRINCIPEM Sac. Romani Imprerij Cesar Leopold I. pa je leta 1660 sprejel dedni poklon kranjskih deželnih stanov, potrdil Volfa Engelberta grofa Auersperga za deželnega glavarja ter ga zaradi njegove modrosti in spretnosti sprejel v tajni svet.37 Pri zasnovi celopostavnih portretov se je Kalin oprl creat, cumque Ducatu Münsterbergico in Silesia donat. Anno Salutis MDCLIV. O povzdignitvi Janeza Vajkarda Auer- sperga med kneze septembra 1653 in podelitvi šlezijskega vojvodstva Münsterberg leta 1654 gl. Preinfalk, Auerspergi, str. 232–234, 237–238; prim. Mecenseffy, Im Dienste dreier Habsburger, str. 392–393. 37 LEOPOLDVS Rom: Imp: Semp: Aug: Labaci â Proceribus Carnioliæ Homagium excipiens WOLFGANGVM ENGEL- BERT Sac: Rom: Imp: Comitem ab Aversperg in Supremo Provinciæ Capitaneatu confirmat eundemque ob eximiam pru- dentiam et dexteritatem ad Secretiora Consilia actualiter adsci- scit. Anno Christi MDCLX. Vlogo Volfa Engelberta, ki je bil kranjski deželni glavar v letih 1649–1673, med poklonitvijo deželnih stanov v Ljubljani septembra 1660 je opisal Janez Vajkard Valvasor. Volf Engelbert je 6. septembra 1660 cesarja slovesno sprejel na meji med Koroško in Kranjsko, nasled- njega dne pa še v slavnostnem šotoru v bližini Ljubljane. 9. septembra 1660 je cesarja povabil v knežji dvorec in ga naslednjega dne spremljal na plovbi po Ljubljanici. 12. sep- tembra je Volf Engelbert pripravil banket in predstavo za ves dvor, med poklonom 13. septembra pa je bil prvi, ki je smel cesarju poljubiti roko. Ker zaradi funkcije deželnega glavarja ni mogel opraviti vloge dednega maršala in dednega komor- nika, je prvo prepustil bratu Herbardu, drugo pa bratrancu Janezu Andreju. Navzoč je bil tudi Janez Vajkard knez Auer- sperg s soprogo; gl. Valvasor, Die Ehre, X, str. 370–386. Slika 4: Dominik Frančišek Kalin von Marienberg: Rodovnik rodbine Auersperg, okrog 1666, izrez, zasebna last (foto: Polona Vidmar) Slika 5: Domenicus Custos: Cesar Friderik III., 1599 (Wikipedia) 245 2021 POLONA VIDMAR: RODOVNIK AUERSPERGOV S TURJAKA TER RODOVNIKI GENEALOGA IN HISTORIOGRAFA ..., 239–266 na grafike, od katerih je mogoče nedvomno identifi- cirati bakrorez Domenicusa Custosa po portretu ce- sarja Friderika III. v Španski dvorani gradu Ambras, ki je bil leta 1599 objavljen v Augsburgu (sl. 5).38 Ce- sar Friderik III. je upodobljen v ornatu s hermelin- skim ovratnikom, žezlom in vladarskim jabolkom.39 V ornatu, s tiaro in palico je upodobljen tudi papež Klement VIII., v desnici pa drži bulo, verjetno pi- smo, s katerim naj bi leta 1593 Andreju Turjaškemu čestital za zmago pri Sisku. Cesarja Ferdinand III. 38 Henning, Tirolensivm Principum Comitvm /…/ Genvinæ Ei- cones, sl. 17. Nemški prevod je leta 1623 založil Custosov na- slednik Wolfgang Kilian; gl. Henning, Tirolensivm Principum Comitvm, sl. 17. 39 O portretu v Španski dvorani gradu Ambras in na Custosovi grafiki gl. Scheicher, Der Spanische Saal, str. 64–65. in Leopold I. sta upodobljena v oklepu in plašču, s cesarsko krono, vladarskim jabolkom in poveljniško palico oziroma žezlom. Nad portretoma cesarja Ferdinanda III. in pape- ža Klementa VIII. je Kalin v kartuši upodobil bitko pri Sisku in jo obdal z osmanskimi militarijami (sl. 6). V spodnjem delu je naslikal heraldičnega tura s pozavnami, ki jih je povzel po atributu personifika- cije Fame in opremil z bojnim dimom, ki se dviga iz glasbil. V zgornjem delu je manjša kartuša z napisom, ki je posvečen Andreju II. Auerspergu.40 Kot pen- 40 ANDREAS II. Lib: B. ab Aversperg, memorabili de Turcis Vic- toriâ ad Sisseckum potitus, 60. Hostium millia cecidit, et in Co- lapi fluvio submersit. 1593. O Andreju in bitki pri Sisku gl. Preinfalk, Auerspergi, str. 83–84. Slika 6: Dominik Frančišek Kalin von Marienberg: Rodovnik rodbine Auersperg, okrog 1666, izrez, zasebna last (foto: Polona Vidmar) 246 2021POLONA VIDMAR: RODOVNIK AUERSPERGOV S TURJAKA TER RODOVNIKI GENEALOGA IN HISTORIOGRAFA ..., 239–266 dant bitki pri Sisku je v desni kartuši, nad portretoma cesarjev Friderika III. in Leopolda I., upodobljena z osmanskimi militarijami obrobljena kartuša z bitko pri Budačkem. Napis slavi Herbarda VIII. Auersper- ga in njegovo junaško smrt v bitki.41 Bitki sta nasli- kani poenostavljeno z množicami konjenikov, kljub temu pa je pri Sisku poudarjena Kolpa, medtem ko so v ozadju naslikani osmanski šotori. Nad bitkama je Kalin upodobil medaljona, v ka- terih je izpisal grofije, mesta in gradove, ki jih je rod- bina posedovala na Kranjskem, v Slovenski marki in Istri, ter kneževine, grofije, mesta in gradove, ki so jih Auerspergi posedovali v Avstriji, Šleziji in Rimskem cesarstvu. Vsak medaljon sestoji iz trinajstih pove- zanih draguljev v zunanjem in devetih v notranjem krogu. V heraldično desnem, »kranjskem« medaljonu je samo eden od draguljev prazen, na zgornjih dveh pa sta napisana grad Turjak ter mesto, grad in go- spostvo Kočevje. Za datacijo rodovnika bi lahko bila pomembna vpisa gospostva Pazin, ki ga je knez Janez Vajkard 24. maja 1665 kupil za umrlim grofom Por- cio, in gospostva Paz, ki ga je knez leta 1666 kupil od grofov Barbo.42 V heraldično levem medaljonu so samo štirje dragulji opremljeni z napisi, ki navajajo vojvodstvi Münsterberg in Frankenstein (Ziębice in Ząbkowice Śląskie), pokneženo grofijo Tengen ter grad in gospostvo Purgstall. Iz rodovnika ni razvidno, zakaj so drugi dragulji ostali prazni. V višini generacije Pankraca II. (1441–1496), či- gar brat Volker (1443–1508) je ustanovil avstrijsko linijo,43 je Kalin heraldično levo naslikal baronski grb z napisom LINEA AVSTRIACA in heraldično de- sno grofovski grb šumberške linije z napisom LINEA SCHOENBERGICA.44 Grba sta obdana z lovorovim vencem. Knežji grb, ki ga nosijo štirje orli z razpro- strtimi krili, je upodobljen v zgornjem delu rodov- nika. Na sredini zgoraj putta držita knežji klobuk in kolano Reda zlatega runa nad kartušo z imenom in naslovi prvega kneza, Janeza Vajkarda Auersperga. Ta je bil v prestižni red sprejet leta 1650.45 Drugi na- pisi in upodobitve v zgornjem delu rodovnika niso več berljivi ali ohranjeni. Ob straneh rodovnik obda- jata s polkrožnimi motivi okrašeni liniji, s kartušami, v katerih so zabeležena pomembna dejanja dvainpet- desetih članov rodbine; prvotno jih je bilo verjetno več, saj so v zgornjem delu kartuše uničene. Za razliko od drugih slikanih genealogij Kalin 41 HERWARDVS VIII. Liber Baro ab Aversperg, dum ad Wu- datsckum contra Turcas fortiter pugnat, â multitudine hostium oppressus, vitam pro Patriâ ponit. 1575. O bitki pri Budačkem 22. septembra 1575 gl. Radics, Herbard VIII., str. 316–340; Preinfalk, Auerspergi, str. 94–98; Preinfalk, »Boj pri Vudački«, str. 189–210. 42 O nakupu Pazina in Paz v Istri gl. Preinfalk, Auerspergi, str. 236. 43 Prav tam, str. 303–305, 559. 44 Za baronski in grofovski grb Auerspergov gl. prav tam, str. 103. 45 Maurice, Le Blazon, str. 462. rodovnika Auerspergov ni datiral. Datacija je proble- matična, saj lahko kot terminus post quem za nastanek opredelimo nakup istrskih gospostev Pazin (1665) in Paz (1666), vendar genealoški podatki segajo samo do Franca Antona (1659), čeprav so bili do leta 1666 rojeni še številni otroci, tudi sinova in hčeri kneza Janeza Vajkarda.46 Rodovnik je nedvomno nastal po letu 1663, ko je knez Janez Vajkard od nadvojvode Sigmunda Franca Tirolskega kupil grofijo Tengen, ki jo je cesar Leopold I. še istega leta povzdignil v dr- žavno neposredno pokneženo grofijo.47 Kot pokne- žena grofija je omenjena v naslikanem medaljonu z »dragulji« Auerspergov. Povzdignitev grofije, s katero je bil knez Janez Vajkard sprejet v kolegij državnih knezov, bi lahko bila povod za naročilo reprezen- tativnega slikanega rodovnika.48 Zaradi poudarka knežje linije, ki je upodobljena na deblu, čeprav ni bila majoratna, ter upodobitev knežjega klobuka in Reda zlatega runa smemo domnevati, da je rodovnik naročil knez Janez Vajkard. Na grad Turjak bi rodov- nik lahko prišel kot darilo kneza bratrancu Janezu Andreju ali njegovemu sinu grofu Volfu Engelbertu (1641–1709), vendar o tem ni podatkov. Manj ver- jetno je, da je rodovnik naročil eden od lastnikov gradu Turjak, saj bi bila v tem primeru njegova ma- joratna linija naslikana na sredini. Slikani rodovnik je naveden v zapuščinskem inventarju grofa Janeza Andreja,49 ki je umrl 8. oktobra 1664, vendar ne more biti identičen s Kalinovim, ki je nastal pozneje. Slikani rodovniki v grajskih zbirkah V zapuščinskem inventarju Janeza Andreja grofa Auersperga je slikani rodovnik naveden v mali novi sobi gradu Turjak, v kateri so popisali še štiri nove upodobitve letnih časov, sedem portretov grofa, gro- fice in njunih otrok ter tri druge portrete.50 V mali novi sobi so popisali tudi omaro iz orehovine, v kateri so bile shranjene stare listine in drugi spisi iz obdobja od 13. do začetka 17. stoletja.51 Iz male nove sobe 46 Gl. Preinfalk, Auerspergi, str. 570. Knez je imel v zakonu z Marijo Katarino grofico Losenstein sinove Ferdinanda Fran- ca, rojenega 1655, Franca Karla, rojenega 1660, in Leopolda, rojenega 1663, ter hčere Frančiško, Mario Ano, Terezijo in Alojzijo. Njihovi portreti so bili po navedbah Grete Mecen- seffy ohranjeni v dvorcu Losensteinleithen; gl. Mecenseffy, Im Dienste dreier Habsburger, str. 390. 47 Preinfalk, Auerspergi, str. 233. 48 O naročilih slikanih rodovnikov in rodbinskih genealogij ob vzponu na plemiški lestvici, pridobitvi dvorne službe ali podelitvi Reda zlatega runa gl. Vidmar, Theatrum genealogi- cum, str. 34, 50. 49 SI AS 309, šk. 1, A-11, Auersperg Janez Andrej, zapuščinski inventar, 3. 3. 1665, str. 269; gl. tudi Komić Marn, Portretne galerije, str. 458. 50 SI AS 309, šk. 1, A-11, Auersperg Janez Andrej, zapuščinski inventar, 3. 3. 1665, str. 269; gl. tudi Komić Marn, Portretne galerije, str. 458–459; Sapač, Arhitekturnozgodovinski oris, str. 800, 803. 51 SI AS 309, šk. 1, A-11, Auersperg Janez Andrej, zapuščinski inventar, 3. 3. 1665, str. 187–247. 247 2021 POLONA VIDMAR: RODOVNIK AUERSPERGOV S TURJAKA TER RODOVNIKI GENEALOGA IN HISTORIOGRAFA ..., 239–266 sta ohranjena dva od sedmih družinskih portretov, ki sta nastala po naročilu grofa Janeza Andreja.52 Iz popisane opreme sklepamo, da je grof Janez Andrej v mali novi sobi uredil rodbinsko memorio ter v njej ob starem arhivskem gradivu razstavil družinske portre- te in rodbinski rodovnik. Po raziskavah Igorja Sapača bi lahko bila mala nova soba približno 5,5 m dolg in 3,8 m širok prostor v dvonadstropnem severovzho- dnem prizidku palacija, v katerem naj bi do leta 1942 hranili tudi leseno skrinjico s steklenim pokrovom z ustrojenima kožama glav Herbarda Auersperga in Friderika Višnjegorskega, ki sta bila ubita v bitki pri Budačkem,53 kar potrjuje tezo o memorialni funkciji sobe. Prostor naj bi imel funkcijo bivalnega prosto- ra oziroma spalnice in je bil s hodnikom povezan z reprezentativno zgodnjebaročno spalnico grajskega gospodarja.54 Po ugotovitvah Renate Komić Marn so nekdanjo malo sobo v prvi polovici 20. stoletja po za- četniku rodbine imenovali Adolfova soba; predmeti, ki so jih hranili v njej, pa kažejo na njeno vlogo spo- minske sobe najstarejših in najslavnejših prednikov rodbine.55 V naslednjem ohranjenem zapuščinskem inven- tarju po smrti grofa Volfa Engelberta Ignaca grofa Auersperga leta 1768 slikani rodovnik ni omenjen.56 Med letoma 1776 in 1778 je Marija Jožef grof Auersperg naročil portretno galerijo prednikov, ki je vključevala petinštirideset portretov Auerspergov od legendarnega Adolfa I. do naročnika.57 Način prezentacije portretov prednikov, za katero so štiri zaporedne in povezane prostore ob zahodni in juž- ni fasadi palacija opremili s stenskimi oblogami iz hrastovine in vanje vstavili celopostavne portrete v naravni velikosti, je Igor Sapač primerjal z družin- sko portretno galerijo, ki jo je Janez Ernest II. grof Herberstein uredil na gradu Hrastovec v Slovenskih goricah.58 Tudi prezentacijo slikanega rodovnika na gradu Turjak, ki je dokumentirana v zapuščinskem inven- tarju Janeza Andreja grofa Auersperga leta 1665, smemo primerjati z enim od štajerskih gradov v 52 Po mnenju Renate Komić Marn sta ohranjena portret sopro- ge Janeza Andreja Ane Elizabete, rojene baronice Lamberg (1621–1668), in sina Janeza Vajkarda (1646–1649); gl. Ko- mić Marn, Portretne galerije, str. 458–464. 53 Zaradi štirinajstih slik in rodovnika v majhnem prostoru je Igor Sapač menil, da je v zapuščinskem inventarju morda prišlo do napake in so vanj vključili tudi slike iz sosednje za- hodne sobe, ki je dolga približno 7,5 m; gl. Sapač, Arhitek- turnozgodovinski oris, str. 799, 803. 54 Prostor je na tlorisu označen s številko 1.15; gl. Sapač, Arhi- tekturnozgodovinski oris, str. 908, 911–912. 55 Komić Marn, Portretne galerije, str. 486. 56 SI AS 309, šk. 6, A-85, Volf Engelbert Ignac, zapuščinski inventar, 28. 9. 1768, str. 52–55, 112–114. 57 Komić Marn, Portretne galerije, str. 473–490. Leta 1776 je v Ljubljani brez navedbe avtorja izšla rodbinska genealogija Auerspergov; gl. Arbor genealogicus. 58 Sapač, Arhitekturnozgodovinski oris, str. 826. O portretni galeriji v gradu Hrastovec gl. Košak, Slikarske zbirke (2014), str. 59–60, 67; Košak, Slikarske zbirke (2015), str. 110–119. lasti grofov Herbersteinov. Po smrti Maksimilijana Sigmunda grofa Herbersteina (1655–1703) so v ne- imenovani sobi med jedilnico in grofovim studiolom (Studorio) v dvorcu Anthal popisali rodovnik rodbi- ne Herberstein (Der Graff Herbersteinischen Familiæ Stammen Baumb auf Leinwadt gepapet).59 V sobi so viseli še upodobitvi herbersteinskega sporazuma o dedovanju (Gräfflich Herbersteinische Erbseinigung),60 šest družinskih portretov, štiri cvetlična tihožitja, štiri različne druge slike, upodobitvi konj, krajini, žanr- ski sliki, dvanajst različnih majhnih slik, upodobitev Kristusa na križu in štiri majhne krajine na lesu.61 V sobi je bila tudi omara, v kateri so hranili zemlje- vid Štajerske Georga Matthäusa Vischerja (1678), zemljevid Theatrum Bellicum R. et Turc. Imperatorum iz leta 1685 in štirinajst različnih bakrorezov.62 Če- prav so v prostoru visele slike z različnimi motivi, je vendarle razvidno, da je grof Maksimilijan Sigmund ustvaril ikonografsko soodvisnost med rodovnikom, družinskimi portreti in upodobitvama iz rodbinske preteklosti. V isti kontekst pa bi smeli prišteti Vi- scherjev zemljevid Štajerske, saj je prikazoval obmo- čje, na katerem je imela rodbina večino svojih posesti, za njegovo pripravo in izdajo pa je bil zaslužen teda- nji deželni glavar, Janez Maksimilijan II. grof Her- berstein. Poudarek na rodbinski preteklosti in njenih štajerskih posestih je bil v sosednji jedilnici umeščen v širši geografski, vladarski in religiozni kontekst, saj so v njej med drugim viseli velik zemljevid sveta z označenimi nebesnimi sferami, dvanajst koloriranih upodobitev mest in tlorisov, portreti cesarja Leopol- da I., kralja Jožefa in nadvojvode Karla ter Jezusov rodovnik, naslikan na papir.63 Ob prezentacijah rodovnikov s portreti in dru- žinskimi memorabilijami v reprezentativnih bivalnih prostorih pa v nekdanjih notranjeavstrijskih deželah zasledimo tudi postavitve rodovnikov v slavnostne dvorane. Po smrti Jurija Friderika grofa Sauerja leta 59 O slikanih in grafičnih rodovnikih Herbersteinov gl. Vidmar, Theatrum genealogicum, str. 32–49. Tudi Maksimilijan Sig- mund je naročil enega od rodovnikov, ki je bil natisnjen v Gradcu leta 1673; gl. Vidmar, Theatrum genealogicum, str. 42. 60 Oljni sliki z upodobitvijo sporazuma o dedovanju sta verjet- no identični s tistima, ki ju hranijo na gradu Herberstein (inv. št. B 71 in brez inv. št.). Na obeh so upodobljeni bratje Jurij, Hans, Sigmund in Viljem baroni Herberstein. Na prvi je napis, iz katerega izvemo tudi leto sporazuma: Herr Georg Herr Hans Herr Sigmund Herr Wilthalbm die getrewe ainige gebrueder Freyherrn zu Herberstain, 1519. Druga je opremlje- na z napisom: Die all vier Freÿherrn zu Herberstain Neÿperg und Guettenhag Erbcamrer und Trugsäß in Khärndten lebten in verwunderlichenn einigkhait. 61 StLA, Landrecht, Herberstein Graefliche Familie (26), K. 401, H. 2, Maximilian Sigmund Graf Herberstein, Nachlass- inventar, 24. 7. 1704, fol. 162r–162v. 62 StLA, Landrecht, Herberstein Graefliche Familie (26), K. 401, H. 2, Maximilian Sigmund Graf Herberstein, Nachlass- inventar, 24. 7. 1704, fol. 162v–163r. 63 StLA, Landrecht, Herberstein Graefliche Familie (26), K. 401, H. 2, Maximilian Sigmund Graf Herberstein, Nachlass- inventar, 24. 7. 1704, fol. 161v. 248 2021POLONA VIDMAR: RODOVNIK AUERSPERGOV S TURJAKA TER RODOVNIKI GENEALOGA IN HISTORIOGRAFA ..., 239–266 1695 so v slavnostni dvorani gradu Borl ob drugih slikah popisali sedem celopostavnih portretov Sauer- jev ter pet rodovnikov rodbin Sauer in Trauttmans- dorff.64 Pred letom 1833 je bila borlska dvorana izropana, saj je ptujski kurat Simon Povoden tedaj zapisal, da so vandali uničili dvorano, ki je bila ne- koč okrašena z enainosemdesetimi portreti članov rodbine Sauer in rodovnikom.65 Na gradu Šrajbarski turn so bili družinski portreti in rodovnik Auersper- gov v sedemdesetih letih 19. stoletja razstavljeni v 64 Za podatek se zahvaljujem kolegici dr. Tini Košak; gl. tudi Hernja Masten, Rodbina Sauer, str. 83. 65 Vnuk, Grad Borl, str. 28. arkadnem hodniku v nadstropju južnega trakta.66 Po fotografiji se zdi, da je šlo za slikan rodovnik v teh- niki olja na platno, ki bi lahko bil naslikan po vzoru Kalinovega rodovnika s Turjaka (sl. 7). Kot primer »idealne« povezave med portreti prednikov, historičnimi upodobitvami, ki so vizuali- zirale rodbinsko preteklost, in slikanim rodovnikom lahko navedemo galerijo prednikov v münchenski rezidenci, ki jo je dal v letih 1726–1730 urediti volilni knez Karel Albreht Bavarski.67 Rodovnik z naslovom 66 Za opozorilo na fotografijo arkadnega hodnika s portreti in rodovnikom se zahvaljujem dr. Tini Košak. Fotografijo je ob- javila Režek Kambič, Grad Šrajbarski turn, str. 66. 67 Seelig, Die Ahnengalerie, str. 253–327. Slika 7: Grad Šrajbarski turn, arkadni hodnik v nadstropju južnega trakta, sedemdeseta leta 19. stoletja (NUK, Slikovna zbirka, Gr III 1132) 249 2021 POLONA VIDMAR: RODOVNIK AUERSPERGOV S TURJAKA TER RODOVNIKI GENEALOGA IN HISTORIOGRAFA ..., 239–266 GENEALOGIA AVGUSTÆ GENTIS DOMVSQUE BOICÆ, ki je bil naslikan v letih 1730–1731,68 je umeščen na sredino vzdolžne stene dvanajstosne galerije. Rodovnik krona personifikacija Bavarie, na nasprotni steni pa je nameščen portret legendarnega praprednika Theoda, ki ga krona personifikacija Fame, spremljata pa ga portreta cesarjev Karla Velikega in Ludvika Bavarskega. Na stropu so bile nameščene slike na platno; upodobitev na sredini (nad rodovni- kom in Theodovim portretom) prikazuje slovesnost ob ustanovitvi Reda sv. Jurija 29. aprila 1729, ne- ohranjeni sliki na straneh pa sta verjetno upodabljali podelitev vojvodine Bavarske v fevd legendarnemu Theodu po letu 508 in izvolitev Ludvika Bavarske- ga za rimsko-nemškega kralja leta 1314.69 Na stene Galerije prednikov so namestili rodbinske portrete, ki so jih v poznejših stoletjih dopolnjevali, tako da je v obstoječi postavitvi sto enaindvajset portretov. V plemiških rezidencah nekdanje Notranje Avstrije ne zasledimo tako kompleksnega slikarskega programa z umestitvijo rodovnika na sredino prostora, kot je ohranjen v rezidenci Wittelsbachov v Münchnu. Slikani rodovniki Dominika Frančiška Kalina Vizualizacije genealoških podatkov v mediju sli- karstva, s katerimi je novoveško plemstvo reprezen- tativno prikazovalo svojo družbeno vlogo in aspira- cije,70 so slabo raziskane.71 Ker so zgodnjenovoveške genealogije in vizualizacije genealoških podatkov med drugim odslikavale konkurenco med starim in novim plemstvom, so v želji po dokazovanju starosti rodbine legendarne prednike iskali tudi v antičnem Rimu ali Troji72 ali pa so posegli vse do Adama.73 Za tovrstne konstrukte je bil učeni cesarski genea- log in historiograf Dominik Frančišek Kalin nadvse primeren, vendar se poznavanje njegovega opusa po- glablja šele v zadnjih letih. Friedrich W. Leitner je v seznamu Kalinovih del navedel pet slikanih rodov- nih debel za cesarja Leopolda I. (1666, 1667, 1671, 1673)74 in slikana rodovnika za Jurija Ludvika grofa Sinzendorfa (1676) ter Franca Antona kneza Porcio 68 Prav tam, str. 254–255. 69 Prav tam, str. 253. 70 Prim. Seitschek, Adel und Genealogie, str. 86. 71 Za pregled slikanih rodovnikov na Slovaškem in Madžar- skem gl. Oros, Šišmiš, Rodové postupnosti. 72 Za rimski in trojanski izvor Habsburžanov gl. Lhotsky, Apis Colonna, str. 186–225; Seitschek, Adel und Genealogie, str. 81–83; prim. Vocelka in Heller, Die Lebenswelt, str. 132–137. 73 Gl. na primer slikani rodovnik grofov Esterházy iz let okrog 1670; Berényi, Domini de Salamon-Watha, str. 20; Galavics, Die frühen Porträts, str. 115; Oros, Šišmiš, Rodové postupno- sti, str. 126. 74 Po pregledu originalov ugotovimo, da enega rodovnika z let- nico 1666 in tistega z letnico 1671, ki ju je Leitner navedel pod kataloškima številkama 8 in 12, ne moremo uvrstiti med rodbinske rodovnike v ožjem smislu. Rodovnika s kataloško številko 10 in letnico 1667 pa zaradi načina hrambe ni bilo mogoče preveriti; za vseh pet gl. Leitner, Zur Genealogie, str. 626–629, kat. št. 7–8, 10, 12, 14. (1677).75 V poznejših raziskavah je bil objavljen še rodovnik za cesarja Leopolda I. (1667),76 ki je hra- njen v javni zbirki, tako kot rodovniki, ki jih je v se- znamu Kalinovih del navedel Leitner. V zasebni lasti pa so bili evidentirani še Kalinovi slikani rodovniki za grofa in od 1684 kneza Gundakarja Dietrichstei- na (1672 in 1675),77 grofa in od 1687 kneza Pavla Esterházyja (1677),78 Ferdinanda Bonaventuro grofa Harracha (1678)79 ter salzburškega nadškofa Maksi- milijana Gandolfa grofa Kuenburga (1681).80 Ob primerjavi z doslej znanimi Kalinovimi ro- dovniki se izkaže, da je rodovnik Auerspergov naj- starejši med njegovimi slikanimi rodovniki velikega formata in da je Kalin z njim razvil koncept, ki ga je v naslednjih letih dopolnjeval in prilagajal željam naročnikov po najustreznejšem izvoru rodbine. Kma- lu po rodovniku Auerspergov je Kalin cesarju Leo- poldu I. ob poroki z infantinjo Margareto Terezijo leta 1666 predložil 295 x 162,2 cm velik rodovnik GENEALOGIA HABSPVRGO AVSTRIACA ET AVSTRIACO HISPANICA, naslikan s tempero in zlatimi napisi.81 Ob naslonitvi na historiografe, ki jih je navedel v napisu,82 je rodovno deblo začel z legen- darnim frankovskim kraljem Faramundum iz Troje in Sikambrije ter ga zaključil s portretoma Leopol- da I. in Margarete Terezije.83 Kalinova signatura je podobna kot na rodovniku Auerspergov: Studio et Zelo Ser:mi Bavariae Elect. Bibliothecarij et Secretarij Dominici Francisci Calin Goritiensis An: MDCLXVI. Sorodna je tudi zasnova v spodnjem delu rodovnika, saj drevo raste iz zaprtega sarkofaga, ki ga levo in de- sno spremljata kartuši z napisi o izvoru Habsburža- nov. Namesto štirih portretov sta na podstavkih samo celopostavni upodobitvi frankovskega kralja Klodvi- ka I. Velikega in cesarja Rudolfa I. Habsburškega, ob njiju pa sta kartuši z napisoma in upodobitvama tro- janskega konja in reševanja Anhiza iz goreče Troje, ki z ovalno obliko spominjata na upodobitvi bitk pri Sisku in Budačkem. Na mestu, kjer sta na rodovni- ku Auerspergov upodobljena medaljona z rodbin- 75 Prav tam, str. 628–629, kat. št. 22, 24. 76 Pelc, Theatrum humanum, str. 115–118. 77 Vidmar, Theatrum genealogicum, str. 49–61. 78 Berényi, Domini de Salamon-Watha, str. 20, 45; Galavics, Die frühen Porträts, str. 117–118. 79 Müller, Habsburgischer Adel, str. 105–106; Zedinger, Har- rachsche Ahnenrolle, str. 42, kat. št. 1.14; Polleroß, Die Kunst der Diplomatie, str. 165–166. 80 Brandhuber, Trias colossea, str. 17–21. 81 Albertina, Dunaj, inv. št. 44230; gl. tudi Leitner, Zur Genea- logie, str. 626, kat. št. 7. 82 Kalin je navedel Johannesa Trithemiusa, Franza Guillimana, Wolfganga Laziusa, Hieronymusa Henningesa, Hieronymu- sa Gebwillerja, Jakoba Mennela, Eliasa Reusnerja in Theo- derica (Thierryja) Piesporda. Za njihova dela gl. Lhotsky, Apis Colonna, str. 205–208, 212–213, 220–221, 226–227, 238–243; Coreth, Österreichische Geschichtsschreibung, str. 33, 25, 50–51, 156. 83 Za teorije o trojanskem izvoru Habsburžanov gl. Lhot- sky, Apis Colonna, str. 203–222; Coreth, Österreichische Geschichtsschreibung, str. 32–35. 250 2021POLONA VIDMAR: RODOVNIK AUERSPERGOV S TURJAKA TER RODOVNIKI GENEALOGA IN HISTORIOGRAFA ..., 239–266 skimi posestmi, sta na rodovniku Habsburžanov iz 57 oziroma 59 grbov sestavljena medaljona, ki upo- dabljata grbe Habsburžanov in njihovih soprog ter Habsburžank in njihovih zakonskih partnerjev. Na kartuši s šumberško in avstrijsko linijo na rodovniku Auerspergov spominjata tudi kartuši Ferdinanda I. in Karla I. v zgornjem delu rodovnika Habsburža- nov, samo da sta zaradi kron in puttov neprimerno bogatejši. Upodobitve v zgornjem delu rodovnikov je težko primerjati, saj je rodovnik Auerspergov na tem mestu preveč uničen, kljub temu pa lahko ugo- tovimo, da je Kalin koncept zgornjega dela dopolnil s portretoma cesarja Leopolda I. in njegove soproge Margarete Terezije ter njunima grboma, ki ju nosijo putti grbonosci s pozavnami. Ob straneh rodovnika Habsburžanov sta lovorovi kiti s po enaindvajsetimi kartušami z grbi dežel Svetega rimskega cesarstva in Španije. K videzu dragocenosti pripomore tudi bor- dura iz lovorovih vencev, ornamentalnih motivov in grotesknih mask, v katero je na straneh vstavljenih osemnajst deviz cesarjev in kraljev na heraldično de- sni strani ter osemnajst deviz legendarnih grofov iz rodbine Habsburg na heraldično levi strani. Nadaljnji razvoj kompozicije lahko na rodovniku Habsburžanov spremljamo od Rudolfa I. do Leopol- da I., ki ga je po Kalinovem osnutku v baker vrezal Johann Martin Lerch na Dunaju in je bil izdan ob rojstvu prestolonaslednika Ferdinanda Venclja Jo- žefa geneaLogIa habspVrgo-aVstrIaCæ DoMVs rVDoLfo prIMo roManorVM IMperatore CoMIte habs- pVrgICo DeDuCta (1667).84 Edini znani izvod bakro- reza, ki meri 143 x 76,9 cm, je ohranjen v grafični zbirki Janeza Vajkarda Valvasorja.85 Po mnenju Mi- lana Pelca je bil bakrorez namenjen ozkemu krogu plemstva, ki je bilo blizu dvoru, Valvasor pa naj bi ga dobil s pomočjo svojih dunajskih zvez.86 Rodov- nik z zaprtim sarkofagom, napisno kartušo, obdano z vojaškimi trofejami in štirimi ženskimi personifika- cijami na podstavkih, spominja na prvoten Kalinov koncept oziroma na rodovnik Auerspergov. Ženske figure personificirajo vladarske kreposti habsburške hiše: Iustitia drži v rokah kraljevsko krono in teht- nico, Pietas cesarsko krono, žezlo in križ, Religio škofovsko mitro in kadilnico, Prudentia pa ogledalo, kačo in vojvodski klobuk.87 Na deblu je posebej po- 84 Pelc, Theatrum humanum, str. 117. 85 Vnderschidliche Schild vnd Wappen, kat. št. 16–18. 86 Pelc, Theatrum humanum, str. 118. 87 V genealogiji rodbine Pfalz-Neuburg, ki jo je Kalin napisal leta 1677 ob poroki cesarja Leopolda I. z Eleonoro Mag- daleno Terezijo Pfalz-Neuburg, je vladarske kreposti Habs- buržanov takole obrazložil: AUGUSTÆQUE AUSTRIACÆ DOMUI, quam PIETAS fundavit, quam JUSTITIA fulcit, & quam RELIGIO tuetur /…/. Na Prudentio pa se po Kalinu nanaša Leopoldova deviza CONSILIO ET INDUSTRIA: /…/ SACRATISSIMAM MAJESTATEM TUAM, à cujus CONSILIO ET INDUSTRIA tot Regnorum Populorumque Salus dependet /…/; gl. Calin, Gentilitius Honos, s. p. O tradi- cionalnem kanonu vladarskih kreposti gl. Vocelka in Heller, Die Lebenswelt, str. 128–132. udarjena kartuša kralja Filipa I. Lepega, nad katero je v srčastem ščitu kvadriran grb s habsburškim le- vom in kastiljskim stolpom ter napisom SEMPER AVSTRIACÆ. Kartuša Filipovega mlajšega sina Ferdinanda I. je upodobljena heraldično desno in dopolnjena z orlom, ki drži ščit z napisom VELLVS AVSTRIACVUM in grbi dežel Svetega rimskega ce- sarstva. Kartuša Karla V. kot utemeljitelja španske li- nije je naslikana heraldično levo, ob njej pa je orel, ki drži ščit z napisom VELLVS HISPANICVM in grbi dežel kraljevine Španije. V zgornjem delu rodovnika sta portreta Leopolda I. in Margarete Terezije v oval- nih medaljonih, obdanih z lovorjem, med katerima je majhna kartuša z imenom prestolonaslednika, ki je bil rojen 28. septembra 1667. Ob portretih drži- ta putta grba portretirancev, obdana z Redom zla- tega runa ter okronana z vojvodskim klobukom in kraljevsko krono, medtem ko je prav na vrhu dvojni orel z žezlom, mečem, cesarsko in kraljevo krono ter vojvodskim klobukom. V borduro rodovnika je Kalin vključil štiriinpetdeset portretov cesarjev, kraljev in nadvojvod iz hiše Habsburžanov ter njihove devize. Na heraldično desni strani se sosledje začne z Ru- dolfom I. in zaključi s Filipom I. Lepim, na heraldič- no levi pa se začne s cesarjem Karlom V. in zaklju- či s španskim kraljem Filipom VI. Sedemindvajset portretov Habsburžanov v heraldično desni vrsti in osemnajst portretov v levi vrsti je Kalin kopiral po bakrorezih Wolfganga Kiliana, ki so bili leta 1623 objavljeni v Augsburgu.88 Leta 1673 je Kalin rodovnik iz leta 1667 ma- lenkostno spremenil v zgornjem delu in ga prila- godil poroki Leopolda I. z nadvojvodinjo Klavdijo Felicito Tirolsko.89 Edini znani izvod koloriranega bakroreza, ki je nalepljen na platno v velikosti 148 x 81 cm, je ohranjen v Koroškem deželnem muze- ju (Landesmuseum für Kärnten) v Celovcu (sl. 8).90 Po primerjavi z rodovnikom iz leta 1667 ugotovimo, da je v posvetilnem napisu na sarkofagu spremenje- no ime cesarjeve soproge, nekdanji vojvodski klobuk na napisni kartuši Klavdije Felicite je zamenjan s ce- sarsko krono, namesto imena prestolonaslednika je navedeno Spes Avgvsta, portret cesarice Margarete Terezije pa je nadomestil portret cesarice Klavdije Felicite. Kalinova osnutka za bakroreza iz let 1667 in 1673 verjetno nista ohranjena, oba bakroreza pa sta opremljena z njegovo signaturo: Serenissimi Bavariæ Electoris Bibliothecarius Dominicvs Franciscvs Calin de Sancta Cruce, Operis huius Inventor. 88 Kilian, Serenissimorvm Austriæ Dvcvm. 89 Leitner, Zur Genealogie, str. 627, kat. št. 14. 90 Mag. Robertu Wlattnigu iz Koroškega deželnega muzeja se iskreno zahvaljujem za možnost ogleda in fotografiranja ro- dovnika. Provenienca rodovnika s staro inv. št. 4341 ni znana. Zgodovinskemu društvu za Koroško ga je sredi 19. stoletja podaril Gottlieb baron Ankershofen, tedanji predsednik dru- štva; gl. tudi Leitner, Zur Genealogie, str. 521. 251 2021 POLONA VIDMAR: RODOVNIK AUERSPERGOV S TURJAKA TER RODOVNIKI GENEALOGA IN HISTORIOGRAFA ..., 239–266 Leta 1672 je Kalin po naročilu grofa in od 1684 kneza Gundakarja Dietrichsteina (1623–1690) na- slikal rodovnik Dietrichsteinov; povod za naročilo je bil grofov sprejem v prestižni Red zlatega runa.91 Li- kovna zasnova je preprostejša od starejših Kalinovih rodovnikov, saj je ohranil samo zaprt sarkofag s po- svetilom grofa Gundakarju, na katerem stoji okrona- 91 O rodovniku gl. Vidmar, Theatrum genealogicum, str. 56–58, sl. 20–21. na kartuša cesarja Karla Velikega, ki jo drži dvoglavi orel z mečem in žezlom. Karel Veliki je prikazan kot praprednik Dietrichsteinov in evropskih vladarskih rodbin, tako da je v trideseti generaciji kartuša Gun- dakarja Dietrichsteina upodobljena skoraj na isti vi- šini in med napisnimi tablicami kraljev Portugalske, Španije in Poljske, cesarjev Svetega rimskega cesar- stva ter kraljev Francije in Navare, Anglije, Škotske in Irske, Švedske in Danske. Shema, ki je izhajala iz »vrhunskega praprednika« (Spitzenahn) Karla Veli- Slika 8. Johann Martin Lerch po Dominiku Frančišku Kalinu: Genealogia Habspurgo-Austriacae Domus, 1673, Landesmuseum für Kärnten (foto: Polona Vidmar) 252 2021POLONA VIDMAR: RODOVNIK AUERSPERGOV S TURJAKA TER RODOVNIKI GENEALOGA IN HISTORIOGRAFA ..., 239–266 kega, je plemiškim rodbinam omogočala dokazova- nje sorodstva z evropskimi vladarskimi hišami.92 V zgornjem delu je rodovnik obogaten z okronanim gr- bom grofa Dietrichsteina, ki ga obkroža kolana Reda zlatega runa, in orloma, ki v kljunih držita medaljona z naročnikovima devizama INGENIO ET STUDIO in FIDELITATE ET CONSTANTIA ter posvetil- ni napis GUNDACCARO SAC: ROM: IMP: COM: À DIETRICHSTEIN, CREATO EQVITI AUREI VELLERIS FELICITATEM. Povod za naročilo drugega slikanega rodovni- ka pri Kalinu leta 1675 je bilo imenovanje Gunda- karja grofa Dietrichsteina za cesarjevega vrhovnega komornika.93 Na zaprtem sarkofagu s posvetilnim napisom in Kalinovo signaturo so vojaške trofeje in medaljon s portretom praprednika Rudprechta Die- trichsteina, ki naj bi živel v 11. stoletju in bil poro- čen s Hemo, hčerjo koroškega vojvode Henrika.94 Rodovno deblo se zaključi s portretom naročnika in napisom, ki ga obdaja kolana Reda zlatega runa. Na rodovnik Auerspergov spominjajo štiri celopostavne figure na podstavkih ob sarkofagu, ki personificirajo dežele, v katerih so imeli Dietrichsteini posesti. De- blo spremljajo še grbi Dietrichsteinov, ki so prejeli Red zlatega runa, in grbi štirih nosilcev reda iz so- rodnih rodbin. Enaki kot na rodovniku Auerspergov sta tudi stranski obrobi s po šestnajstimi ovalnimi medaljoni z napisi o članih rodbine. Kalin je na ro- dovniku Dietrichsteinov naslikal tudi grbe Dietrich- steinov in njihovih soprog, medtem ko so na rodov- niku Auerspergov ščitki ostali prazni. Jurij Ludvik grof Sinzendorf (1616–1680), pred- sednik Dvorne komore oziroma državni zakladnik ali finančni minister,95 je leta 1676 pri Kalinu naročil rodbinsko genealogijo96 in slikani rodovnik, ki sestoji iz štiriindvajsetih listov, nalepljenih na platno.97 Ro- dovnik, na katerem so napisi s črno tinto ter likovne upodobitve z vodnimi barvami in lavirano risbo, iz konservatorskih razlogov ni dostopen javnosti in o 92 Prickler, Theatrum genealogicum, 1687, str. 252; Vidmar, Theatrum genealogicum, str. 59. 93 O uradu vrhovnega komornika gl. Hengerer, Kaiserhof, str. 479–482; o Dietrichsteinovem imenovanju za vrhovnega dvornega komornika Schwarz, The Imperial Privy Council, str. 224–225; o rodovniku Vidmar, Theatrum genealogicum, str. 54–56, sl. 14, 17–19. 94 Vidmar, Theatrum genealogicum, str. 54. 95 O Sinzendorfu in njegovem osebnem bogatenju ob izkori- ščanju službe predsednika Dvorne komore gl. Schwarz, The Imperial Privy Council, str. 340–342. 96 Calin, Vniversis item Reliqvis. 97 Albertina, Dunaj (inv. št. 42110). Rodovnik je naslovljen Genealogia Vetustissimae Nobilissimae, ac Illustrissimae Sin- zendorffianae Familiae, Ex Antiquissimis Et Celeberimis Al- torffensibus ac Ravenspurgiis Comitibus, Qui Juxta Sententiam Plurimorum Authorum ex Agilolfingico Sanquine Et Vetustis Alemmaniae Ducibus, Prout In Hoc Opere Videre Est, Originem Suam Traxere, Bona Fide Ac Singulari Studia Dominici Franci- sci Calin de Marienberg Equits Aurati, Et Comitis Palatini, Ac Historici Caesarei Deducta; za naslov gl. Leitner, Zur Genea- logie, str. 628, kat. št. 22. njem ne moremo presojati. Po Kalinu je bil prapre- dnik Sinzendorfov Ethico iz bavarskega Altdorffa, ki je živel v 9. stoletju, v njegovem rodu pa naj bi se pretakala tudi kri Agilolfingov in najstarejših ale- manskih vojvod.98 Leta 1677 je Kalin zasnoval rodovnik za grofa Pavla Esterházyja (1635–1713), ki verjetno ni ohra- njen, vendar je bil leta 1687, ob povzdignitvi naroč- nika med kneze, uporabljen kot predloga za bakro- rez velikosti 60 x 39,6 cm in leta 1694 za bakrorez velikosti 189,5 x 138 cm; oba sta delo dunajskih bakrorezcev Jakoba Hermundta in Johanna Jako- ba Hoffmanna (sl. 9).99 Ker Esterházyji niso veljali za staro magnatsko rodbino, si je Pavel vse življenje prizadeval dokazati starost svoje rodbine, tudi z li- kovnimi deli.100 Okrog leta 1670 je pri neznanem slikarju naročil slikani rodovnik, po katerem je To- bias Sadeler izdelal bakrorez ter v zgornjem delu dodal pet parov portretov Esterházyjev in njihovih žena.101 Medtem ko je rodovnik iz časa okrog 1670 izvor rodbine izpeljeval iz Adama ter prek staroza- veznih prerokov in kralja Atile dosegel 17. stoletje, je Kalin kot praprednika naslikal Karla Velikega in grofa Pavla kot predstavnika triintridesete generacije ter tako poudaril zaželeno sorodstvo Esterházyjev z evropskimi vladarskimi rodbinami. Kompozicijsko je Kalinov rodovnik Esterházyjev kompilacija njegovih starejših del, saj tudi na njem sarkofag s posvetilnim napisom in medaljonom s portretom Karla Velikega, ki ga drži dvoglavi orel, obdajajo podstavki s štiri- mi personifikacijami. Glavna linija s konstruiranimi in realnimi predniki Esterházyjev poteka po deblu, medtem ko jo na straneh obdaja osem linij evropskih vladarskih rodbin. V primerjavi z rodovnikom Auer- spergov je Kalin rodovnik za Pavla Esterházyja obo- gatil z upodobitvama gradu Forchtenstein in bližnje cerkve sv. Rozalije ter dvorca Eisenstadt. Ob straneh rodovnik obrobljajo štiri vrste portretnih medaljonov z napisnimi kartušami. Med konstruiranimi predni- ki so v notranjih vrstah upodobljeni bizantinski in nemški cesarji, v zunanjih pa legendarni hunski kne- zi in predniki ogrskih kraljev. Edina portretiranca iz rodbine sta palatin Nikolaj in njegov sin, prvi knez Pavel Esterházy. Leta 1677 je Kalin zbral genealoške podatke in naslikal izjemno velik (365 x 295 cm) rodovnik rod- bine Porcia, ki ga je posvetil predstavniku dvaintride- sete generacije, knezu Francu Antonu (1663–1698; 98 Calin, Vniversis item Reliqvis, s. p.; gl. tudi naslov slikanega rodovnika v op. 96. Leta 1741 je izšla anonimna biografija cesarja Karla VI., po kateri naj bi tudi Habsburžani izvirali iz alemanskega vojvode Ethica I. oziroma Adalriha; gl. Sei- tschek, Adel und Genealogie, str. 84. 99 Berényi, Domini de Salamon-Watha, str. 20, 45; Prickler, Theatrum genealogicum, 1687, str. 252–254; Prickler, Thea- trum genealogicum, 1694, str. 254; Vidmar, Theatrum genea- logicum, str. 59–60. 100 Galavics, Die frühen Porträts, str. 115. 101 Prav tam, str. 115–116. 253 2021 POLONA VIDMAR: RODOVNIK AUERSPERGOV S TURJAKA TER RODOVNIKI GENEALOGA IN HISTORIOGRAFA ..., 239–266 sl. 10).102 Veličastnemu videzu primeren je tudi le- gendarni izvor rodbine, saj je Kalin kneze Porcia kakor Habsburžane izpeljal iz trojanskih in sikam- brijskih kraljev, legendarni praprednik Armann pa 102 Leitner, Zur Genealogie, str. 519–630. Rodovnik je ohranjen v Landesmuseum für Kärnten v Celovcu, inv. št. LG-B/Pl.- 544 (stara inv. št. 4342). naj bi se kot vojskovodja oglejskega patriarha leta 452 bojeval proti hunskemu kralju Atili.103 Fried- rich W. Leitner je ugotovil, da so genealoški podatki od osemnajste generacije oziroma od Vicellusa II., ki je živel v 12. stoletju, toliko pravilni, da je Kalin moral poznati listine v rodbinskih arhivih, na primer 103 Prim. Leitner, Zur Genealogie, str. 562–563. Slika 9: Jakob Hermundt in Johann Jakob Hoffmann po Dominiku Frančišku Kalinu: Rodovnik rodbine Esterházy, 1677/1687, zasebna last (Die Fürsten Esterházy. Magnaten, Diplomaten und Mäzene. Eisenstadt, 1995) 254 2021POLONA VIDMAR: RODOVNIK AUERSPERGOV S TURJAKA TER RODOVNIKI GENEALOGA IN HISTORIOGRAFA ..., 239–266 v Špitalu ob Dravi,104 vendar ni bil dosleden, saj so tudi podatki o članih, ki so živeli okrog leta 1600, pomanjkljivi.105 Za likovno zasnovo je Kalin svoj 104 Prav tam, str. 563–564, 596. Iz napisa na sarkofagu (Genea- logia Nobilissimæ, Vetvstissimæ er Illvstrissimæ PORTIANÆ FAMILIÆ, ex inversis cvm impressis tvm manvscriptis Avtho- ribvs aliisque fide dignissimis Monvmentis civæ in Foroivlio Ita- lia, Carinthia, Carniola et Avstria prostant) bi smeli sklepati, da je Kalin poznal tudi dokumente v čedadskem, italijanskih, koroških, kranjskih in avstrijskih arhivih. 105 Prim. Zingerle, Girolamo Portia, str. 26, 55, 57, 63, 65, 67, 71, sl. 4–8. koncept za velikoformatne rodovnike kombiniral z risbo Lorenza Griesslerja, ki je vezana v Kalinov rokopis Thesaurus Genealogicus in je zagotovo nasta- la po Kalinovem osnutku.106 Po risbi je prevzel ste- bre na straneh upodobitve, na katere je nameščenih štirideset medaljonov s portreti rodbinskih članov in napisi, medtem ko na podstavkih putti z rogovi 106 ÖNB, HAD, Cod. 9229: Thesavrvs Genealogicvs Omnium totius Europæi Orbis Regvm et Principvm Consanguinitates demonstrans. Authore Serenissimi Bauar: Elec: Bibliotheca- rio Dominico Francis: Calin de Sancta Cruce /…/, 1671. O rokopisu gl. tudi Leitner, Zur Genealogie, str. 627, kat. št. 11. Slika 10: Dominik Frančišek Kalin von Marienberg: Rodovnik rodbine Porcia, 1677, Landesmuseum für Kärnten (foto: K. Allesch) 255 2021 POLONA VIDMAR: RODOVNIK AUERSPERGOV S TURJAKA TER RODOVNIKI GENEALOGA IN HISTORIOGRAFA ..., 239–266 obilja pridržujejo rodbinski grb, na arhitravih pa to vlogo opravljajo antični vojščaki. Na risbo spominja tudi terasa z balustradno ograjo, za katero se odpi- ra pogled na pristanišče z jadrnicami. Sarkofag, na katerem je tudi Kalinova signatura (Per Dominicvm Franciscvum Calin der Marienberg, Eqvitem Avratvm, Comitem Palatinvm, et Historiographvm Caesaevm), je obložen z vojaškimi trofejami in heraldičnimi lilijami rodbine Porcia, na sarkofagu pa je medaljon s por- tretom legendarnega Armanna v oklepu. Ob straneh ga spremljata upodobitvi trojanskega kralja z žezlom ter pol levom in pol morsko pošastjo na grbovnem ščitu ter sikambrijskega kralja z žezlom in tremi nor- čevskimi čepicami na ščitu.107 Portret legendarnega Armanna ter večino portretov legendarnih in dejan- skih članov rodbine, ki so upodobljeni v oklepu ali 107 Enaka grba trojanskih in sikambrijskih kraljev je Kalin nasli- kal leta 1666 na rodovniku Habsburžanov (Albertina, Dunaj, inv. št. 44230). cerkvenih oblačilih, je Kalin naslikal po domišljiji, pri predstavnikih zadnjih generacij pa se je nedvomno oprl na družinske portrete in grafike. Portret prve- ga kneza Janeza Ferdinanda (1605–1665), vzgojite- lja cesarja Leopolda, diplomata, državnika in prvega ministra, spominja na bakrorez Cornelisa Meyssensa po Adriaenu Bloemnu, ki je bil leta 1670 objavljen v Prioratovem delu Historia di Leopoldo Cesare,108 in na knezov portret, ki je ohranjen v dvorcu Porcia v Špitalu ob Dravi (sl. 11).109 Janez Ferdinand Por- cia se je leta 1629 poročil z Ano Elizabeto grofico Auersperg (1610–1636), sestrično svojega bodočega nasprotnika na dunajskem dvoru, Janeza Vajkarda kneza Auersperga,110 ki je po smrti kneza Janeza Fer- 108 O portretih v delu grofa Galeazza Gualda Priorata gl. Polle- roß, »Conterfet Kupfferstich«, str. 178–183. 109 O portretu gl. Probszt-Ohnstorff, Die Porcia, str. 118; Meyer, Die Fürsten von Porcia, str. 159. 110 O odnosu med knezom Porcia in knezom Auerspergom gl. na primer Mecenseffy, Im Dienste dreier Habsburger, str. Slika 11. Dominik Frančišek Kalin von Marienberg: Rodovnik rodbine Porcia, 1677, izrez, Landesmuseum für Kärnten (foto: K. Allesch) 256 2021POLONA VIDMAR: RODOVNIK AUERSPERGOV S TURJAKA TER RODOVNIKI GENEALOGA IN HISTORIOGRAFA ..., 239–266 dinanda kupil njegovo gospostvo Pazin v Istri.111 Po portretu v lasti knezov Porcia je Kalin naslikal tudi Janeza Karla kneza Porcia († 1667; sl. 12).112 V zgornjem delu putti pridržujejo rodbinski grb, okronan s knežjim klobukom, in napise, posveče- ne knezu Francu Antonu. Ker je bil Franc Anton v času nastanka rodovnika star komaj štirinajst let, je ostalo odprto vprašanje, kateri od njegovih sorodni- kov je navezal stik s Kalinom,113 saj je dečkov oče Janez Karel umrl leta 1667, njegova mati in skrbnica Ana Helena, rojena grofica Lamberg, pa leta 1674. Kot najverjetnejši naročnik se izkaže ded kneza Franca Antona, Janez Maksimilijan grof Lamberg (1608–1682); potem ko ga je cesar Leopold I. leta 1675 povzdignil v vrhovnega dvornega mojstra, je Lamberg pri Kalinu naročil rodbinsko genealogijo Le gloriose Memorie de gli più Illustri Personaggi del- 412–414, 418, 443, 446, 451, 458–460; Probszt-Ohnstorff, Die Porcia, str. 125–127, 134–137. O rivalskem odnosu odlič- no priča citat iz pisma, ki ga je 27. aprila 1664 Franc Evzebij grof Pötting iz Madrida pisal cesarju Leopoldu: »/…/ was vor eine schädliche und unverantwortliche machinationes der von Auersperg allhier wider den Fürsten von Portia ma- chiniren thuet /…/.« Citirano po Schwarz, The Imperial Privy Council, str. 322. 111 Preinfalk, Auerspergi, str. 102, 236, 559. 112 O portretu gl. Probszt-Ohnstorff, Die Porcia, str. 157. 113 Prim. Leitner, Zur Genealogie, str. 596. la Nobilissima & Antichissima Familia di Lamberg.114 V knjigi je bil objavljen tudi grofov portret, delo Cornelisa Meyssensa (sl. 13). Najverjetneje je Lam- berg pri Kalinu naročil tudi slikani rodovnik Arbore Genealogico Familiare Lamberg, ki je omenjen v rod- binski genealogiji Lambergov iz leta 1706.115 Argu- ment za Lambergovo naročništvo rodovnika knezov Porcia sta tudi vrsti po dvaintridesetih grbov ob stra- neh rodovnega debla, ki ju na heraldično desni krona grb rodbine Porcia, heraldično levo pa grb rodbine Lamberg. Po mnenju Friedricha W. Leitnerja je bil rodovnik naslikan na Dunaju in namenjen opremi dunajske palače knezov Porcia na Herrengasse, od tam pa so ga pred letom 1723 prenesli v rodbinski grad Porcia v Špital ob Dravi ter med letoma 1904 in 1918 v zbirke Deželnega muzeja za Koroško.116 Leta 1678 je rodovnik velikega formata (350 x 250 cm) pri Kalinu naročil Ferdinand Bonaventura 114 Calin, Le Gloriose Memorie. O rodbinski genealogiji grofov Lamberg gl. Müller, Habsburgischer Adel, str. 105; Polleroß, Die Kunst der Diplomatie, str. 165. Janez Maksimilijan grof Lamberg je bil med letoma 1661 in 1675 vrhovni komornik; po smrti kneza Porcia leta 1665 ga je cesar Leopold nameraval povzdigniti v vrhovnega dvornega mojstra, vendar se je odločil za kneza Lobkowitza in je Lamberga za vrhovnega dvorne- ga mojstra imenoval šele po odslovitvi Lobkowitza, 29. junija 1675; gl. Schwarz, The Imperial Privy Council, str. 275. 115 Müller, Habsburgischer Adel, str. 105–106. 116 Leitner, Zur Genealogie, str. 596–597. Slika 12. Dominik Frančišek Kalin von Marienberg: Rodovnik rodbine Porcia, 1677, izrez, Landesmuseum für Kärnten (foto: Polona Vidmar) 257 2021 POLONA VIDMAR: RODOVNIK AUERSPERGOV S TURJAKA TER RODOVNIKI GENEALOGA IN HISTORIOGRAFA ..., 239–266 grof Harrach (1637–1706), ki je bil v svoji uspešni karieri diplomat, vrhovni dvorni mojster in prvi mi- nister cesarja Leopolda117 (sl. 14). Harrach je bil od leta 1662 poročen z Johano Terezijo, hčerjo Janeza Maksimilijana grofa Lamberga,118 kar potrjuje hipo- 117 Zedinger, Harrachsche Ahnenrolle, str. 42, kat. št. 1.14; Polleroß, Die Kunst der Diplomatie, str. 165–166; Müller, Habsburgischer Adel, str. 94–97. V času naročila rodovnika je bil Harrach od leta 1677 vrhovni konjušnik, kar je ostal do imenovanja za vrhovnega dvornega mojstra leta 1699; gl. Schwarz, The Imperial Privy Council, str. 241. 118 O sorodstvenih povezavah med rodbinami Lamberg, Porcia in Harrach gl. Polleroß, Die Kunst der Diplomatie, str. 70; Müller, Habsburgischer Adel, str. 82. tezo, da so imele Lambergove sorodstvene poveza- ve velik vpliv na naročanje Kalinovih del. Čeprav je kot praprednik rodbine naveden Karel Veliki, čemur ustreza rodovno drevo s predniki Harrachov na de- blu in evropskih vladarskih rodbin ob straneh, je li- kovna zasnova nadaljevanje koncepta rodovnika kne- zov Porcia. Zaprt sarkofag s posvetilnim napisom, signaturo (Erectus studio lucubratione Dominici Fran- cisci Calin, Equitis aurati, Comitis Palatini, Historici et Genealographi Caesarei. Viennae, Austriae An. Chr. MDCLXXVIII), vojaškimi trofejami in portretnim medaljonom Karla Velikega je upodobljen na terasi z balustradno ograjo, ki jo na straneh zamejujeta po- stamenta s podvojenima stebroma, ki nosita kratek Slika 13: Cornelis Meyssens: Janez Maksimilijan grof Lamberg, 1675 (Le gloriose memorie. Wien, 1675) 258 2021POLONA VIDMAR: RODOVNIK AUERSPERGOV S TURJAKA TER RODOVNIKI GENEALOGA IN HISTORIOGRAFA ..., 239–266 arhitrav z antičnimi vojščaki grbonosci. Ob sarkofa- gu stojijo štiri ženske personifikacije z deželnimi grbi. Tudi na Harrachovem rodovniku je na stebrih štiri- deset portretnih medaljonov, v katerih so upodob- ljeni pomembni vladarji iz evropske zgodovine in an- tične mitologije.119 Devet portretnih medaljonov je Kalin naslikal tudi ob spodnjem robu rodovnika. Zadnji znani rodovnik je Kalin leta 1681 naslikal za salzburškega nadškofa Maksimilijana Gandolfa grofa Kuenburga (1622–1687), ki je bil po Brandhu- berjevih navedbah bratranec Ferdinanda Bonaventu- 119 Zedlinger, Harrachsche Ahnenrolle, str. 42, kat. št. 1.14. re grofa Harracha (sl. 15).120 Da je Kalina nadškofu priporočil sorodnik, sklepamo tudi zaradi identične velikosti Harrachovega in Kuenburgovega (351 x 251 cm) rodovnika, ki je s tušem, tinto in vodnimi barvami naslikan na papir in nalepljen na platno. Rodovnik grofov Kuenburgov je najveličastnejši Kalinov rodovnik za plemiške naročnike, nedvom- no zaradi visokih zahtev salzburškega nadškofa, ki se je tudi sam zanimal za zgodovino in spisal dru- žinsko kroniko,121 ob tem pa je kot lavantinski škof 120 Brandhuber, Trias colossea, str. 17–21. 121 Prav tam, str. 20. Slika 14: Dominik Frančišek Kalin von Marienberg: Rodovnik rodbine Harrach, 1678, zasebna last (Adel im Wandel. Politik, Kultur, Konfession 1500–1700. Wien, 1990) 259 2021 POLONA VIDMAR: RODOVNIK AUERSPERGOV S TURJAKA TER RODOVNIKI GENEALOGA IN HISTORIOGRAFA ..., 239–266 (1654–1664) zasnoval portretno galerijo lavantin- skih škofov122 in kot sekovski škof (1665–1668) tudi portretno galerijo sekovskih škofov (sl. 16).123 Na rodovnem drevesu je triindvajset generacij, od tega petnajst konstruiranih prednikov od nemškega proti- kralja Rudolfa Švabskega do prvega dokumentirane- ga prednika Kuenburgov, Friderika I.; Kalin pa je kot vire navedel Johannesa Nauklerja, Wolfganga Laza in 122 Lavrič, Portretna galerija, str. 11. 123 Lein, Contraphe, str. 98. Hieronima Megiserja.124 Zaprt sarkofag z napisom ARBOR GENEALOGICA ANTIQUISSIMÆ ET ILLUSTRISSIMÆ KHUNBURGIANÆ FAMILIÆ je postavljen na teraso z balustradno ograjo in po- gledom na Salzburg. Namesto stebrov sta na visokih podstavkih naslikana templja, okrašena z rodbinskim grbom in reliefi. Pred heraldično desnim templjem sedi Minerva s pozavno, obdana z zastavami, kaduce- jem, škofovskimi palicami, tablami postave, knjigami, kelihom, mitrami in drugimi predmeti, ki prikazujejo 124 Brandhuber, Trias colossea, str. 21. Slika 15: Dominik Frančišek Kalin von Marienberg: Rodovnik rodbine Kuenburg, 1681, zasebna last (Fürsterzbischof Maximilian Gandolph Graf von Kuenburg. Regisseur auf vielen Bühnen 1668–1687. Salzburg, 2018) 260 2021POLONA VIDMAR: RODOVNIK AUERSPERGOV S TURJAKA TER RODOVNIKI GENEALOGA IN HISTORIOGRAFA ..., 239–266 dosežke Kuenburgov v cerkvenih službah. Heraldič- no levo sedi Belona z dvignjenim mečem, obdana z zastavami, orožjem na drogovih, topovi, oklepi, pu- ščicami in drugimi militarijami, pri čemer turban opominja na boje z Osmani. Deset ženskih figur per- sonificira rodbinske kreposti, od katerih so v ospred- ju Justitia, Caritas, Providentia in Fortitudo, dopol- njujejo pa jih številni putti, ki razglašajo rodbinsko slavo. Kot zgled za junaška dejanja članov rodbine so upodobljeni Herkul, Marcus Curtius in C. Mucius Scaevola, citati Cicera in Seneke pa opominjajo na slavo tistih, ki umrejo za domovino.125 Ob straneh zgornjega dela je dvaintrideset portretov prednikov, na vrhu pa so rodbinski grbi, obdani z alegoričnimi figurami, ki ponazarjajo rodbinsko slavo in blagosta- nje v obdobju Kuenburgove vladavine. 125 Prav tam, str. 19. Zaključek Rodovnik za Janeza Vajkarda kneza Auersperga je najstarejši doslej znani slikani rodovnik, ki jih je Dominik Frančišek Kalin naslikal za plemiške na- ročnike. Z njim je zasnoval kompozicijo, ki jo je v poznejših delih dopolnjeval s portreti, grbi, personi- fikacijami, arhitekturnimi elementi, topografskimi prikazi in mitološkimi prizori. Z genealoškimi kon- strukcijami se je Kalin verjetno prilagodil željam na- ročnikov in izvor rodbin izpeljal iz plemenitih pred- nikov, ki naj bi živeli okrog leta 1000 (Auersperg, Dietrichstein (1675)), iz »vrhunskega praprednika« Karla Velikega (Dietrichstein (1672), Esterházy, Harrach), iz starobavarskih grofov iz Altdorffa (Sin- zendorf ) in iz protikralja Rudolfa Švabskega (Kuen- burg), samo rodbina Porcia pa naj bi kakor Habs- buržani izvirala iz trojanskih in sikambrijskih kraljev. Medtem ko je bil Auerspergov rodovnik najverjetne- je naslikan okrog leta 1666, je večina slikanih rodov- nikov nastala v drugi polovici sedemdesetih let 17. Slika 16: Lavantinska knezoškofa Maksimilijan Gandolf baron Kuenburg in Sebastijan baron Pötting, pred 1665, Nadškofijski ordinariat, Maribor (ZRC, UIFS, Ljubljana, foto: Andrej Furlan) 261 2021 POLONA VIDMAR: RODOVNIK AUERSPERGOV S TURJAKA TER RODOVNIKI GENEALOGA IN HISTORIOGRAFA ..., 239–266 stoletja, potem ko je Janez Maksimilijan grof Lam- berg, ki je junija 1675 postal vrhovni dvorni mojster cesarja Leopolda,126 pri Kalinu naročil rodbinsko ge- nealogijo in verjetno tudi slikani rodovnik. V nasled- njih letih je namreč Kalin naslikal rodovnike za tri rodbine, v katere so se poročile Lambergove hčere, Sinzendorf, Harrach in Porcia, sorodstvene poveza- ve pa so obstajale tudi med rodbinama Harrach in Kuenburg. Dvorna elita je rodbinske genealogije in slikane rodovnike pri Kalinu naročala ob pridobitvi najvišjih dvornih funkcij – vrhovnega dvornega moj- stra, vrhovnega komornika ali vrhovnega dvornega maršala127 –, povod za naročilo pa je lahko bila tudi podelitev Reda zlatega runa. Genealogiji Auerspergov se je Kalin posvetil tudi leta 1671, ko jo je upodobil med 152 rodovniki 126 Müller, Habsburgischer Adel, str. 105; Schwarz, The Imperial Privy Council, str. 275. 127 O najvišjih dvornih funkcijah gl. Schwarz, The Imperial Privy Council, str. 33–37; Scheutz, Die Elite der hochadeligen Elite, str. 148. evropskih kraljevskih in knežjih rodbin (sl. 17).128 V rokopisu Thesaurus Genealogicus rodovniki niso za- snovani kot rodovna debla, temveč v grafični obliki, ki prikazuje prednike izbrane osebe (Ahnentafel), značilni za dokazovanje plemstva (Ahnenprobe).129 Na bakroreze s pripravljenimi polji in kartušami za napise in grb je Kalin ročno vpisal imena aktualnih kraljev in knezov ter njihovih prednikov in naslikal grb. Na rodovniku Auerspergov so štiri generacije prednikov Janeza Vajkarda kneza Auersperga.130 128 ÖNB, HAD, Cod. 9229: Thesavrvs Genealogicvs Omnium totius Europæi Orbis Regvm et Principvm Consanguinitates demonstrans. Authore Serenissimi Bauar: Elec: Bibliotheca- rio Dominico Francis: Calin de Sancta Cruce /…/, 1671, fol. 103. 129 O grafičnih oblikah genealogij gl. Seitscheck, Adel und Ge- nealogie, str. 57–61. 130 Članek je nastal s sofinanciranjem Javne agencije za razisko- valno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna v okviru raziskovalnega programa Slovenska umetnostna iden- titeta v evropskem okviru (P6-0061) in raziskovalnega projek- ta Umetnost v času zatona plemstva: transformacije, translokaci- je in reinterpretacije ( J6-1810). Slika 17: Dominik Frančišek Kalin von Marienberg: Rodovnik kneza Auersperga, 1671 (ÖNB, HAD, Cod. 9229, fol. 103) 262 2021POLONA VIDMAR: RODOVNIK AUERSPERGOV S TURJAKA TER RODOVNIKI GENEALOGA IN HISTORIOGRAFA ..., 239–266 VIRI IN LITERATURA ARHIVSKI VIRI ÖNB – Österreichische Nationalbibliothek HAD, Cod. 9229: Thesavrvs Genealogicvs Omnium totius Europæi Orbis Regvm et Prin- cipvm Consanguinitates demonstrans. Authore Serenissimi Bauar: Elec. Bibliothecario Domini- co Francis: Calin de Sancta Cruce, 1671 SI AS – Arhiv Republike Slovenije AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Dežel- nega sodišča v Ljubljani StLA – Steiermärkisches Landesarchiv Landrecht, Herberstein Graefliche Familie (26) LITERATURA Arbor genealogicus lineæ tantum rectæ de patre in filium descendens excelsæ familiæ Auersperg. Ab anno Chri- sti 1036. Sub divinis auspicis, usque ad hodiernum diem nunquam interruptæ. Labaci: Typ. Joan. Frid. Eger, 1776. Berényi, László: Domini de Salamon-Watha dicti Zyrház de genere Salomon. Der Ursprung der Familie Esterházy und ihre frühzeitliche Ge- schichte. Die Fürsten Esterházy. Magnaten, Di- plomaten & Mäzene (ur. Jakob Perschy in Harald Prickler). Eisenstadt: Amt der Burgenländischen Landesregierung, 1995, str. 19–46 (Burgenländi- sche Forschungen, Sonderband 16). Brandhuber, Christoph: Trias colossea. Max Gan- dolphs Familie. Fürsterzbischof Maximilian Gan- dolph Graf von Kuenburg. Regisseur auf vielen Bühnen 1668–1687 (ur. Christoph Brandhuber in Reinhard Gratz). Salzburg: Dommuseum, 2018, str. 17–21. Calin von Marienberg, Dominicus Franciscus: Av- rora exorta hoc est Serenissima Princeps Maria Anna Christina Iosepha Theresia Caietana Anto- nia Francisca Felix Hyacinta Victoria serenissimis Bavariæ principibvs Ferdinando Mariæ et Adelaidæ Henrietæ. anno qVo gratIa De CœLIs boIas Ma- naVIt In oras felicissime progenita. Cvivs Auspica- tissimos Exortus Carmine atque Emblemate Domi- nicus Franciscus Calin de sancta Cruce ex Comitatu Goritiæ repræsentauit. Monachii: Lukas Straub, 1660. Calin von Marienberg, Dominicus Franciscus: Gen- tilitius Honos Serenissimæ Neobvrgicæ Prosapiæ Duodecim Regiis Coronis Exornatus. Hoc est Opus Genealogico-Historicum, In quo per succeden- tes Generationes stemmatographicè repræsentatur, qualiter Augustissima Neo-Imperatrix Eleono- ra Magdalena Thereseia, Leopoldi ter justi, ter pii, terque magnicæs. Tertia Conjunx /…/. Inter festivos Germaniæ Applausus publicæ luci expositus a Domi- nico Francisco Calin de Marienberg, Equite Aurato, Comite Palatino & Historiographo Cæsareo. anno, quo aVstIaCa DoMVs aVgVsta proLe beabItVr. Viennae: Typis Petri Pauli Viviani, 1677. Calin von Marienberg, Dominicus Franciscus: Le Gloriose Memorie De gli piu Illustri Personaggi Del- la Nobilissima & Antichissima Familia di Lamberg. Ridotte in compendiosissimi Elogii Da Domenico Francesco Calin Di Marienberg Conte Palatino et Historico Cesareo. Dedicate All‘ Eccellentissimo & Il- lustrissimo Signore, Signore Giovanni Massimiliano Del Sacro Romano Impero Conte di Lamberg /…/ Consegliere Secreto di Stato di Sua Sacra Cesarea Maesta, Suo Cameriere Maggior, e per hora dichia- rato Suo Maggior Duomo Maggiore. Viennae, 1675. Calin von Marienberg, Dominicus Franciscus: Vniversis item Reliqvis Sacri Romani Imperij Hæreditarijs Thesavrariis ac Comitibus de Sinzen- dorff, Liberis Baronis in Ernstbrunn, &c. Inclyti Archiducatûs Sup: Austriæ Hæreditariis Pincernis, &c. Dominis, Dominis, ac Mecœnatibus suis Gra- tiosissimis a Dominico Francisco Calin de Marien- berg Equite Aurato, & Comite Palatino ac Historico Cæsareo. Viennæ, 1676. Coreth, Anna: Österreichische Geschichtsschreibung in der Barockzeit (1620–1740). Wien: Holzhausen, 1950 (Veröffentlichungen der Kommission für Neuere Geschichte Österreichs, 37). Deželak Trojar, Monika: Janez Ludvik Schönleben (1618–1681). Oris življenja in dela. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2017 (Apes acade- micae, 1). Galavics, Géza: Die frühen Porträts der Familie Esterházy. Typen, Funktion, Bedeutung – eine Auswahl (Ein Forschungsbericht). Adelige Hof- haltung im österreichisch-ungarischen Grenzland. Vom Ende des 16. bis zum Anfang des 19. Jahrhun- derts (ur. Rudolf Kropf in Gerald Schlag). Ei- senstadt: Burgenländisches Landesmuseum Ei- senstadt, 1998, str. 105–124 (Wissenschaftliche Arbeiten aus dem Burgenland, 98). Hengerer, Mark: Kaiserhof und Adel in der Mitte des 17. Jahrhunderts. Eine Kommunikationsgeschich- te der Macht in der Vormoderne. Konstanz: UVK Verlagsgesellschaft, 2004 (Historische Kultur- wissenschaft, 3). Henning, Marcus: Tirolensivm Principum Comi- tvm. Ab An. Virg: partus MCCXXIX usque ad Ann. MDIC. Genvinæ Eicones. Singulor. Insignia: Quorundam Emblemata. Ex Sereniss. SS. Memo- riae Ferdinandi Archid. Avstriæ PR. Comit. Tirol etc. Pridem Cubicularij Ill. Et Generosi Baron Dn. Raimundi Fuggeri. Dn. Kirchberg et Weiss: Mu- seo, Cœlatura ac Officina Dominicj Custodis. Cum epigrammatis et brevib. Ad Singulaos Prr. Comm Evlogijs Marci Henningi A. V. Augsburg: Dome- nicus Custos, 1599. 263 2021 POLONA VIDMAR: RODOVNIK AUERSPERGOV S TURJAKA TER RODOVNIKI GENEALOGA IN HISTORIOGRAFA ..., 239–266 Henning, Marcus: Tirolensivm Principum Comitvm. Der Gefürsten Grafen zu Tyrol. Von Anno 1229 biß Anno 1623. Eigentliche Contrafacturen. Sampt Hi- storischer Beschreibung, auß hieuor außgangnem La- tein, durch dessen Autoren verteutsch. Gedruckt zu Augspurg in verlegung Wolfgang Kilian. Augsburg: Wolfgang Kilian, 1599. Hernja Masten, Marija: Rodbina Sauer, baroni Koz- jaški, grofje Borlski. Grad Borl. Gradbenozgodo- vinski oris in prispevek k zgodovini rodbine Sauer. Cirkulane: Društvo za oživitev gradu Borl, 2010, str. 76–103. Kilian, Wolfgang: Serenissimorvm Avstriæ Dvcvm, Archidvcvm, Regvm, Imperatorvm Genealogia, à Rvdolpho I. Habsburgensi, Cæsare, ad Ferdinan- dvm II. Rom. Imp. semper Augustum, &c. Æri in- cisa à Wolfgango Kiliano, Eiconographo Augustano. Avgvstæ Vindelicorvm: sumptibus Wolfgangi Kiliani, 1623. Komić Marn, Renata: Portretne galerije Auersper- gov na gradu Turjak. Grad Turjak. Prva knjiga (ur. Miha Preinfalk, Mija Oter Gorenčič in Renata Komić Marn). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2020, str. 455–494 (Castellologica Slove- nica, 2). Košak, Tina: Slikarske zbirke grofov Herberstein. Zbirka Erazma Friderika grofa Herbersteina v gradu Hrastovec in v Gradcu. Acta historiae artis Slovenica 19/1, 2014, str. 53–91. Košak, Tina: Slikarske zbirke grofov Herberstein. Zbirki Janeza Ernesta I. in Janeza Ernesta II. v Gradcu in gradu Hrastovec. Acta historiae artis Slovenica 20/1, 2015, str. 97–137. Kukuljević Sakcinski, Ivan: Leben südslawischer Kün- stler. Agram: Buchdruckerei des C. Albrecht, 1868. Lavrič, Ana: Portretna galerija lavantinskih škofov. Acta historiae artis Slovenica 20/1, 2015, str. 11–96. Lein, Edgar: Contraphe des abgeleibten fürstlichen Bischöff zu Seccau. Zur Porträtgalerie der Sec- kauer Bischöfe in Schloss Seggau. Acta historiae artis Slovenica 24/2, 2019, str. 91–112. Leitner, Friedrich W.: Ein Kartenwerk des Hofhi- storikers Domenicus Franciscus Calin von Ma- rienberg über das Herzogtum Kärnten, Bericht über den dreizehnten österreichischen Historikertag in Klagenfurt, veranstaltet vom Verband Österrei- chischer Geschichtsvereine in der Zeit vom 18. bis 21. Mai 1976. Wien: Verband österreichischer Ge- schichtsvereine, 1977, str. 239–248. Leitner, Friedrich W.: Zur Genealogie des fürst- lichen Hauses Portia. Archiv für Diplomatik, Schriftgeschichte, Siegel- und Wappenkunde 35, 1989, str. 519–630. Lhotsky, Alphons: Apis Colonna. Fabeln und Theo- rien über die Abkunft der Habsburger. Ein Exkurs zur Chronica Austrie des Thomas Eben- dorfer. Mitteilungen des Instituts für Geschichtsfor- schung und Archivwissenschaft in Wien 60, 1944, str. 203–222. Lisac, Ljubomir Andrej: Kalin Dominik Frančišek. Primorski slovenski biografski leksikon, 2. knjiga, 8. snopič. Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 1982, str. 12–13. Lozar Štamcar, Maja: Nekdanja pohištvena oprema na turjaškem gradu. Grad Turjak. Prva knjiga (ur. Miha Preinfalk, Mija Oter Gorenčič in Renata Komić Marn). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2020, str. 497–529 (Castellologica Slove- nica, 2). Maurice, Jean-Baptiste: Le Blason des Armoiries de tous les Chevaliers de l‘Ordre de la Toison d‘Or de- pvis la premiere institvtion ivsqves à present. Le Haye: Jean Rammazeyn, Bruxelles: l‘Autheur, François Foppens, 1667. Mecenseffy, Grete: Im Dienste dreier Habsburger. Leben und Wirken des Fürsten Johann Weikhard Auersperg (1615–1677). Archiv für österreichische Geschichte 114, 1938, str. 297–509. Meyer, Therese: Die Fürsten von Porcia, ein Alpen- -Adria-Geschlecht in Spittal. 800 Jahre Spittal an der Drau 1191–1991. Spuren europäischer Ge- schichte (ur. Barbara Grünwald, Therese Meyer, Bernd Oberhuber in Hartmut Prasch). Spittal an der Drau: Stadtgemeinde, 1991, str. 158–162, 180–181. Müller, Klaus: Habsburgischer Adel um 1700. Die Familie Lamberg. Mitteilungen des Österreichi- schen Staatsarchivs 32, 1979, str. 78–108. Oros, Zuzana in Šišmiš, Milan: Rodové postupnosti a ich grafický vývoj. Martin: Slovenská genealogic- ko-heraldická spoločnosť, 2004. Pelc, Milan: Theatrum humanum. Ilustrirani letci i grafika 17. stoljeća kao zrcalo vremena. Primjeri iz Valvasorove grafičke zbirke Nadbiskupije zagrebač- ke. Zagreb: Naklada Ljevak, 2013. Polleroß, Friedrich: »Conterfet Kupfferstich«. Neue Erkenntnisse zu den »Porträtbüchern« des 17. Jahrhunderts. Frühneuzeit-Info 27, 2016, str. 170–191. Polleroß, Friedrich: Architektur und Panegyrik. Eine Allegorie der Jesuiten zur Geburt von Erzherzog Leopold Joseph (1682). Barock in Mitteleuropa: Werke, Phänomene, Analysen. Hellmut Lorenz zum 65. Geburtstag (ur. Martin Engel) (Wiener Jahr- buch für Kunstgeschichte 55/56, 2006/2007). Wien: Böhlau, 2007, str. 375–391. Polleroß, Friedrich: Die Kunst der Diplomatie. Auf den Spuren des kaiserlichen Botschafters Leopold Jo- seph Graf von Lamberg (1653–1706). Petersberg: Michael Imhof Verlag, 2010. Preinfalk, Miha: »Boj pri Vudački« ali Herbard Tur- jaški v zgodovinopisju in literaturi. Med Srednjo Evropo in Sredozemljem. Vojetov zbornik (ur. Sašo Jerše). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2006, str. 189–210. 264 2021POLONA VIDMAR: RODOVNIK AUERSPERGOV S TURJAKA TER RODOVNIKI GENEALOGA IN HISTORIOGRAFA ..., 239–266 Preinfalk, Miha: Auerspergi. Po sledeh mogočnega tura. Ljubljana: Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, 2005 (Thesaurus memoriae, Dissertatio- nes, 4). Preinfalk, Miha: Grad Turjak in rodbina Auersperg (Turjaški). Grad Turjak. Prva knjiga (ur. Miha Preinfalk, Mija Oter Gorenčič in Renata Komić Marn). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2020, str. 17–67 (Castellologica Slovenica, 2). Prickner, Harald: Theatrum genealogicum, 1687. Die Fürsten Esterházy. Magnaten, Diplomaten & Mäzene (ur. Jakob Perschy in Harald Prickler). Eisenstadt: Amt der Burgenländischen Landes- regierung, 1995, str. 252–254, kat. št. II/1 (Bur- genländische Forschungen, Sonderband 16). Prickner, Harald: Theatrum genealogicum, 1694. Die Fürsten Esterházy. Magnaten, Diplomaten & Mäzene (ur. Jakob Perschy, Harald Prickler). Ei- senstadt: Amt der Burgenländischen Landes- regierung, 1995, str. 254, kat. št. II/2 (Burgenlän- dische Forschungen, Sonderband 16). Probszt-Ohstorff, Günther: Die Porcia. Aufstieg und Wirken eines Fürstenhauses. Klagenfurt: Geschi- chtsverein für Kärnten, Bonn: Rudolf Habelt Verlag, 1971 (Aus Forschung und Kunst, 14). Pühringer, Ursula: Der Stammbaum der Familie Auersperg (Papierrestaurierung). Wien, 1979/1980 (tipkopis seminarske naloge). Radics, Peter von: Herbard VIII. Freiherr zu Auersperg (1528–1575) ein krainischer Held und Staatsmann. Wien: Wilhelm Braumüller, 1862. Radics, Peter von: Zur Geschichte der Auersperge. Archiv für Heimatkunde 2, Laibach 1884–1887, str. 238–242. Režek Kambič, Marija: Grad Šrajbarski turn, stavb- na zgodovina. Presek ustvarjane krajine, arhitektu- re in likovne umetnosti – primer Marije Auersperg Attems (ur. Ines Babnik, Mateja Račevski Mlade- nov in Valentina Schmitzer). Volčji Potok: Arbo- retum, 2020, str. 62–68. Sapač, Igor: Arhitekturnozgodovinski oris gra- du Turjak. Grad Turjak. Druga knjiga (ur. Miha Preinfalk, Mija Oter Gorenčič in Renata Komić Marn). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2020, str. 623–958 (Castellologica Slovenica, 2). Scheicher, Elisabeth: Der Spanische Saal von Schloss Ambras. Die Malerische Ausgestaltung, Jahrbuch der Kunsthistorischen Sammlungen in Wien 71, 1975, str. 39–94. Scheutz, Martin: Die Elite der hochadeligen Elite. Sozialgeschichtliche Rahmenbedingungen der obersten Hofämter am Wiener Kaiserhof im 18. Jahrhundert. Adel im 18. Jahrhundert. Umrisse ei- ner sozialen Gruppe in der Krise (ur. Gerhard Am- merer, Elisabeth Lobenwein in Martin Scheutz). Innsbruck, Wien, Bozen: Studien Verlag, 2015, str. 141–194 (Querschnitte, 28). Schönleben, Johann Ludwig: Genealogia illustrissimæ familiæ principum, comitum, et baronum ab Aur- sperg. Honori celsissimi principis, ac domini do- mini Ferdinandi, ducis Silesiæ in Munsterberg, et Franckhenstein, S. R. I. principis ab Aursperg, Co- mitis Principalis in Tengen & Mitterburg, Comitis in Wels & Gotschee, Domini in Schön- & Seifen- berg, Supremi Hæreditarij Mareschalli, & Supremi Hæreditarij Camerarij Ducatus Carnioliæ & Vin- dorum Marcæ, &c. Domini Domini Gratiosissimi. A. J. L. S. SS. T. D. P. A. Labaci: Typis Joannis Baptistæ Mayr, 1681. Schwarz, Henry Frederick: The Imperial Privy Co- uncil in the Seventeenth Century. Cambridge: Harvard University Press, London: Humphrey Milford Oxford University Press, 1943 (Harvard Historical Studies, 53). Seelig, Lorenz: Die Ahnengalerie der Münchner Residenz. Untersuchungen zur malerischen Aus- stattung. Quellen und Studien zur Kunstpolitik der Wittelsbacher vom 16. bis 18. Jahrhundert (ur. Hu- bert Glaser). München, Zürich: Hirmer Verlag, 1980, str. 253–327 (Mitteilungen des Hauses der Bayerischen Geschichte, 1). Seitschek, Stefan: Adel und Genealogie in der Frü- hen Neuzeit. Adel im 18. Jahrhundert. Umrisse ei- ner sozialen Gruppe in der Krise (ur. Gerhard Am- merer, Elisabeth Lobenwein in Martin Scheutz). Innsbruck, Wien, Bozen: Studien Verlag, 2015, str. 55–90 (Querschnitte, 28). Stanič, Stanko: Dominik Franc Kalin. Čas. Znan- stvena revija Leonove družbe 9, 1915, str. 280–283. Stele, France: Kalin (Calin, Kalynus), Dominik Franz. Allgemeines Lexikon der bildenden Künstler von der Antike bis zur Gegenwart, 19 (ur. Hans Vollmer). Leipzig: Verlag von E. A. Seemann, 1926, str. 467. Štih, Peter: Grad Turjak in rodbina Auersperg (Tur- jaški). Grad Turjak. Prva knjiga (ur. Miha Prein- falk, Mija Oter Gorenčič in Renata Komić Marn). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2020, str. 17–67 (Castellologica Slovenica, 2). Valvasor, Johann Weikhard: Deß Hochlöblichen Her- tzogthums Crain Topographisch=Historischer Be- schreibung Zehendes Buch / Von denen Hertzogen und Lands=Fürsten / welche / nach der alten Römer Zeiten / biß auf gegenwärtige Zeit / über Crain ge- herrschet; und von derselben merkwürdigste Verrich- tungen und Thaten: Wobey auch sonst manche andre Denkwürdigkeiten / so unter derselben Regierung vorgegangen / mit eingeführt werden. Laybach 1689. Vidmar, Polona: Theatrum genealogicum. Die Stammbäume der Grafen Herberstein und Die- trichstein als Mittel adeliger Repräsentation. Acta historiae artis Slovenica 24/2, 2019, str. 31–64. Vnderschidliche Schild vnd Wappen / vnd dergleichen Kupfferstich / Welche Von Vnderschidlichen Kün- 265 2021 POLONA VIDMAR: RODOVNIK AUERSPERGOV S TURJAKA TER RODOVNIKI GENEALOGA IN HISTORIOGRAFA ..., 239–266 stlern gezeichnet / ins Kupffer gradirt, vnd gestochen Auch Allerley Geistliche vnd Weltliche Holtzschnid ziehrlich ins Holtz geschnitten / Welche Mit Son- derbahren Fleiß zusamben gebracht Durch Johann Weychard Valvasor / Freyhernn zu Wagensperg in Crain. Anno 1685 (ur. Lojze Gostiša in Mirna Abaffy). Ljubljana: Fundacija Janeza Vajkarda Valvasorja pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, Zagreb: Zagrebška nadškofija, 2008 (Iconotheca Valvasoriana, 16). Vnuk, Branko: Grad Borl. Podatki, pomembni za nadaljnje proučevanje gradbenozgodovinskega razvoja grajskega kompleksa. Grad Borl. Gradbe- nozgodovinski oris in prispevek k zgodovini rodbine Sauer. Cirkulane: Društvo za oživitev gradu Borl, 2010, str. 8–75. Vocelka, Karl in Heller, Lynne: Die Lebenswelt der Habsburger. Kultur- und Mentalitätsgeschichte ei- ner Familie. Graz, Wien, Köln: Styria, 1997. Zedinger, Renate: Harrachsche Ahnenrolle. Adel im Wandel. Politik, Kultur, Konfession 1500–1700 (ur. Herbert Knittler, Gottfried Stangler in Renate Zedinger). Rosenburg: Amt der Niederösterrei- chischen Landesregierung, 1990, str. 42, kat. št. 1.14. Zingerle, Elisabeth: Girolamo Portia. Die Gra- zer Nuntiatur im Spannungsfeld zwischen römi- scher Kurie und innerösterreichischem Landesfürst (1592–1607). Graz, 2015 (tipkopis doktorske disertacije). S U M M A R Y The Auersperg family tree and others that the genealogist and historiographer Domi- nic Franz Kalin von Marienberg produced for the court nobility The illustrated Auersperg family tree is one of the objects from Turjak Castle that were not destroyed during the Second World War and have been pre- served in the family’s possession. It is painted with tempera paints on fifteen sheets of paper glued to a canvas measuring 270x120 cm. The central bot- tom sheet bears the signature of Dominic Franz Kalin (1624–1683) from Sveti Križ (Heiligen- kreuz), County of Gorizia, a librarian and secretary of Prince-Elector of Bavaria, Ferdinand Maria von Wittelsbach. Unlike other Kalin’s illustrated genea- logies that have been preserved, the Auersperg fam- ily tree bears no date. The contribution discusses the arguments in support of the hypothesis that it was commissioned by Johann Weikhard, Prince of Auer- sperg (1615–1677), after he purchased the Swabian County of Tengen and the emperor elevated it to a principality in 1663. On 24 February 1665, a family tree is mentioned in the probate inventory of Johann Andreas, Count of Auersperg. The family tree was kept in a small new room at Turjak Castle, the inven- tory of which in 1665 listed four new depictions of seasons, seven portraits of the count, the countess, and their children, three other portraits, and a walnut cabinet containing old charters and other documents from between the thirteenth and early seventeenth century. As may be concluded from the inventory, Johann Andreas, Count of Auersperg, used the new room to arrange a family memoria to put on display not only the old archival documents but also family portraits and the family tree. Because the family tree is Kalin’s only known work for the Auerspergs, it may be assumed that he was solely commissioned to create a large-scale illus- trated visualization of their genealogical data, which he did not collect himself but relied on the research by Johann Ludwig von Schönleben. The indication on the illustrated family tree, stating Schoenlebnius, vir in conscribenda Auerspergica familia studiosissimus, suggests that Kalin was familiar with Schönleben’s genealogical works on the Auerspergs, probably one of the three Latin manuscript versions (all dated 1657) of Arbor genealogica illlustrissimae et principa- lis familiae Auerspergicae per annos 700 deducta, which are not identical and were partially supplemented in 1663 and 1677. The sequence of ancestors in Kalin’s illustrated family tree is identical to that in Schön- leben’s works, except for differences in spelling the family name (Auersperg/Aursperg) and some per- sonal names (e.g., Pillegrinus/Pilgrinus, Mannhel- mus/Mannhalmus, Traianus/Trojanus). Kalin started the main line, running along the family tree trunk, with Adolf I and ended it in its twentieth generation with Prince Johann Weikhard. On the other hand, Schönleben’s printed version from 1681 began with the anonymous father of Adolf I, thus designating Prince Johann Weikhard as a representative of the family’s twenty-first generation. Commissioning family tree paintings or graphic charts was a strategy of noble representation reflect- ing the nobility’s interest in the family history and origin. In the seventeenth and eighteenth centuries, this interest was also mirrored in family book pub- lications celebrating the accomplishments of their forefathers and in setting up galleries with portraits of family members and ancestors. The genealogical data in the Auersperg family tree are complemented with inscriptions and visual depictions narrating the family’s origin, history, and estates. Kalin completed the cartouche bearing the name of the legendary progenitor Adolf I with two heraldic mural crowns and objects depicting the Auerspergs’ successes in military and administrative ventures (Marte/Arte). 266 2021POLONA VIDMAR: RODOVNIK AUERSPERGOV S TURJAKA TER RODOVNIKI GENEALOGA IN HISTORIOGRAFA ..., 239–266 He painted the pedestal portraits of the emperors Ferdinand III, Friedrich III and Leopold I, and of Pope Clement III, who were especially instrumen- tal to the family’s ascendancy. Using military motifs, the cartouches above them depict the battles at Si- sak and Budačko, and the Auersperg estates in the form of diamond medallions. The cartouches in the top section feature the Šumberk and the Austrian line, respectively, and the family tree is crowned by Prince Johann Weikhard’s coat of arms with the Or- der of the Golden Fleece and the princely cap. In subsequent genealogies, Kalin complemented the concept used for Prince Auersperg with family por- traits, depictions of legendary progenitors, coats of arms, personifications of provinces and virtues, and mythological scenes. Public and private collections have preserved Kalin’s genealogies for the Habsburgs (1666, 1667, and 1673), Prince Dietrichstein (1672 and 1675), Count Sinzendorff (1676), Prince Por- cia (1677), Prince Esterházy (1677), Count Harrach (1678), and Maximilian Gandolf, Archbishop of Salzburg and Count of Kuenburg (1681).