letnik: iitv.1 GLASILO TOVARNE VERIG LESCE —.. BRALCEM ! j Upravni odbor podjetja je pred dnevi imenoval nov uradniški odbor našega glasila, ki ga sestavljamo Prano Ankerst, Bogo Dobnikar, Ignac Hladnik, Branko Humar, Jože Ješe, Mirko Mulej, Jože Prešeren, Tomo Prpič in Andrej Vidic kot urednik. Uredniški odbor bo skušal izboljšati kvaliteto časopisa in objavljati članke, ki se tičejo našega podjetja in tudi komune. Pestrost vsebine bomo dosegli s tem, da bomo uvedli novo in izpopolnili stare rubrike. Čeprav naše glasilo ni strokovno, bomo vendar redno objavljali snov iz znanosti in tehnike, ker menimo, da je strokovno izpopolnjevanje nujno za vse člane kolektiva. V športnem kotičku vas bomo seznanjali z dogodki na področju telesno vzgoje, ki je za večino nas ševedao zanimiva, čeprav se s športom ne u-kvarjamo več aktivno. Zabavno stran bomo skušali prikrojiti vsem, ki se radi kratkočasijo,s pravnimi nasveti pa pomagali tistim, ki jih potrebuje jo. Tudi tehnično opremo in tisk smo spremenili. Vendar za sedaj zaradi visokih stroškov še ne moremo u-vesti tiskanje na tiskarskih strojih, bomo pa proučili možnost, da bi skupaj z drugimi delovnimi kolektivi iz komun v uvedli enotno glasilo, ki bi bilo lahko po opremi boljše in p-1 v c bini bogatejše. Naše načrte bcur-> pa lahko uresničili samo, če nas boste .pri tem vsi podpirali. Želimo, da vse-štaansko sodelujete s članki, nasveti in objektivno kritiko. Pri tem ne mislimo samo na dosedanje sodelavce, ampak na vse člane našega kolektiva in politične organizacije, ki so do sedaj vse pre-malo£ prispevale za naš list, Kaj nas mar ne zanima, kako živi in dela mladina in o čem razpravljajo sindikalni delavci? Naša dolžnost pa je, da tudi sproti objavljamo najvažnejše sklepe samoupravnih or ganov. Vsi se moramo zavedati, da je -"Veriga" naše skupno glasilo, ne pa list posameznikov, kajti samo tako ho glasilo imelo svoj smisel. Urednik Da smo v januarju, prvem mesecu norega leta 1962, dosegli komaj 76 fo osnovnega plana po količini, oziroma da je bila finančna realizacija dosežena le z 78 fo, je vzrok predvsem v sledečem: - Močno zmanjšanje proizvodnje sidrnih verig v obratu 0T7, Tu smo namesto po planu predvidenih ICO t naredili komaj 26 t sidrnih verig, in sicer, zaradi pomanjkanja naročil' za ta proizvod. To so bili v glavnem objektivni : vzroki, da je "bila januarska; realizacija tako nizka. Delna kriv- : da za tako slabo poslovanje v ja- j nuarju. pa je tudi subjektivnega značaja, v slabi organizaciji de- : la, prevelikih zastojih strojev ini slabemu izkoriščanju strojnih ka- : pachtet, predvsem tam, kjer smo imeli dovolj naročil (matice, elek-trovarjene verige MRP in Henan ter drugje). - V obratu vijakarna smo dosegli ko-..maj 75 % težinskega osnovnega plana, predvsem zaradi zelo nizke količinske proizvodnje matičnih vijakov in še nekaterih drugih proizvodov, po katerih na.trgu ni bilo povpraševanja.' - Kovačnicaje imela' zelo slabo proizvodnjo pri kovanih verigah, go-nii-kah in opremi, Lar za te proizvode nismo imeli v januarju dovolj naročil.' - Tudi obrat verigama v januarju ni dosegel osnovnega plana kljub temu, da smo imeli po količini dovolj naročil.Vendar je bil asortiman -naročil toliko drobnejši, da kljub, povečanju števila delovne sile količinski plan ni bil dosežen. Iz navedenih v je bila proizvodnja v ’ slaba in tudi v•februarju , cremo pričakovati izboljšan; ..ar za določene skupine proizvodov še nimamo dovolj naročil, da bi strojne kapacitete lahko v celoti izkoriščali. Vendar smo se preusmerili na izvoz '"in iraafno pregovore v zaključnih fazah, zlasti za večje količine vijačnih proizvodov. Z druge strani tudi lahko v kratkem času pri-š čakfkjemo normalna naročila za sidrne verige za domači trg, ker je z zaščitno carino uvoz teh verig postal nerentabilen. Poleg tega pa se defenzivno raziskuje zunanje tržišče. Skratka, pričakovati je, da se bo tržna situacija normalizirala in da bomo že v kratkem času lahko normalno poteiovali z vso zmoglji- vost no GRAFIČNI PRIKAZ I I05 k 100 ... 1 95 ! 90 V \\ \\ 85 \\ \ \ \ v : 80 \\ \ N \ S 75 JANUAR FEBEI rAR MAREC Količinska -e EOÄlazaooaa.. Finančna.. realizacija Jože Ljubič 0 ČEM SO SKLEPALI ORGANI UPRAVLJANJA j V JANUARJU ? !..........."........ V preteklem meseou je upravni odbor razpravljal o več predlogih za racionalizacijo in tehnične izboljšave, in sicer: 1. O predlogu za izboljšavo izdelovanja konice pri valjčnih čeljustih za valjanje "Hanger" vijakov 1/4" in 5/16". Avtor Vili KISokl, planer orodja, 2. O predlogu za izboljšavo pri valjanju lesnih vijakov brez predhodnega koničsnja, s čimer odpade ena faza dela. Avtor tov. Ce-lič Leon s sodelovanjem tov.Franca Freliha iz vijakarne, 3. 0 predlogu za izboljšavo upogibal-nih jeder za izdelavo verig od 06-0 20 mm in določitev pravilne oblike trna, s čimer odpade tretje orodje za stiskanje člena. Avtor tehnik - konstrukter tov, Drago Repe. Za navedene predloge so bile izplačane nagrade v skupnem znesku I40. 000,- din. Upravni odbor je tudi odobril predlog ekonomske enote vijakarne za nagraditev skupinovodje matičnih stiskalk tov. I.-naca Udovča, ki si je prizadevaj, da bi nova matična stiskalka, avl j ena iz ZSSR, čimprej začela normalno obratovati. Glavni predmet razprave na seji centralnega delavskega sveta je bil predlog upravnega odbora o delni spremembi "Pravilnika o delitvi sredstev za osebne dohodke".Upravni odbor je namreč predlagal dve varianti sprememb s pripombo, da se mu zdi druga varianta stimula-tivnejša in ima zato tudi več pogojev za sprejem. Po priporočani drugi varianti naj bi komisija, ki bo pripravila osnutek spremembe pravilnika, uporabila sistem, po katerem bi bila delovna mesta vrednotena z nekim številom točk. V skupnem številu točk posameznega delovnega mesta naj bi bil upoštevan skupni povprečni osebni dohodek iz leta 1961, dosežen iz dejanskega delovnega odnosa, torej brez zaslužka po raznih pogodbah, brez eventualnih nagrad, nadur in ostalih izplačil. Tako bo celoten mesečni dohodek gibi bljiv in bo odvisen od vrednosti točke v posameznem mesecu. Na vred-; nost točke pa bo seveda vplival dob; hodek posamezne ekonomske enote,ki ; bo ustvarjen, ' zato bo mogoče povi- ■ šati osebno dohodke delavcem nad osnovo iz leta 1961 le, če bomo po-i večali proi-BVsdnjo in proizvodnost ! ter.znižali režijske srtroške » } Prvotni sklep ODS, da morajo dela voi, ki imajo 30 delovnih dni dopusta, 1/3 dopusta izkoristiti že v začetku leta, se razširi še na tiste delavce s 24 oziroma 18 dnevi dopusta. ODS verigarne predlaga, da bi se predpis Pravilnika o osebnih dohodkih, po katerim se novo sprejetim delavkam ne prizna nadomestitev za prevoz na delo in z dela, spremenil tako,, da bi se jim to nadomestilo priznalo ka-.kor tistim, ki so bili.že v podjetju pred uveljavitvijo tega : Z namenom, da dosežemo večjo proiz-; ! vodnost, pa priporoča delavski svet; j da bi proučili zamenjavo, dosedanjih; j norm z akordnim sistemom, obenem pa; I naj bi si prizadevali, da bi odpra-; ; vili čimveč režijskih ur. j Delavski svet je po živahni razpra-i ; vi o tem vprašanju predlog upravne-j I ga odhora sprejel in imenoval po- ; ; sebno komisijo, ki naj pripravi o- ; ? snutek sprememb pravilnika.o oseb- ; ; riih dohodkih. 'j : Poleg tega je delavski svet na za- F : dnji seji odobril še nabavo novih i ; strojev, in to enega upogibalnega I ; stroja za 0T? in dveh naprav za to-j j čkasto varen je verig, kar ho pri- ! ; spevalo k nadaljnjemu povečanju ; iproizvodnje. ; Obratni delavski svet v verigami ; ; ugotavlja, da bi motali sklicati i sdje ODS Časovno preje, da bi lahko j j. razpravljali o predlogu operativne-i ; ga plana za naslednji mesec. V zve-i ; zi s sprejemanjem novih delavcev jej ile-tem posvetiti vso skrb za njiho-; j vo izpojiQijtiètèv ter jih navajati na; ; red in disciplino. I določila na : j K o m e n t c. j Mnenja smo, da'naj bi se sklepa ODS verigarne glede pra- j vo časnega sklicevanja sej prid---zevale vse ekonomske enote, da ; bi lahko pravočasno.obravnavale ; vsakokratne mesečrib operativne ; plane in bi upravni odbor podjet-i ja njihove eventualne pripombe .pri razpravi o planu že obravnav j val.Seveda je pa naloga planskega; oddelka, da osnutek plana pravo- j časno izdela. ! Ko je sprejel predlog ža izpla- ; čevanje nadomestila za prevoze na delo, pa ODS verigarne ni dov ; volj, premislil, da ti prevozi I predstavljajo že tako precejšnjo' j postavko v obratni režiji. Sodimo j da v našem prizadevanju za zniža-; nje režijske stopnje ne gre to stopnjb še večati, saj kolektiv ! hoče zvišati :no dohodke. No- j vo sprejeti;n eem pa je bila i ta stvar poj . .. . a še pred skle-j nitvijo delo\ razmerja in so j se za spenite " ^vnega razmer-; ja sami odločili. Jože Ješe j OBOLEVNOST DELAVCEV V TOVARNI VERIG | I V LETU 1961 F........ IV minulem letu so, obolevnost in po-jškodbe precej porasle v primerjavi |s preteklimi leti. Da bi lažje razu-Imeli, kako ta porast ocenjujemo, je itreba vedeti, da znaša povprečna o-ibolevnost prebivalstva okoli 3 fo.Za. ipogoje dela, kakršni so v Tovarni Iverig, in z ozirom na zdravstveno istanje delavstva pa je dopuščena v ivečja možnost obolevanja in sicer Ina j več do 4 » 5 C® obolevnost pre-iseže ta odstotek, mora podjetje do-iplačati prispevek socialnemu zavaro-ivanju v znesku 900.000.- mesečno. IVendar to ni edina izguba, ki jo u-itrpi Tovarna verig. Upoštevati mo-Iramo namreč, da je vrednost izpad- lega dela produkcije mnogo večja. Tudi zastoji dela, ki nastajaj©---- zaradi bolezni delavca in premeščanje drugih, ki na določeni stroj niso dovolj priučeni, ima včasih za posledico nesrečo pri delu. Gotovo je, da ,znaša,; celotna škoda, ki jk je utrpel kolektiv, zaradi porasta obolevnosti in poškodb v letu 1961 nakaj desetin milijonov. Zato je zelo važno, da poiščemo vzroke tega porasta obolevnosti in poškodb in, da skušamo skupno zatreti bolezni v kali, poškodbe pa preprečiti. Gibanje - ohole vi: po mesecih nam ti in poškodb v I96I k . .j diagram: VII, V. Čezmerna obolevnost Vsakemu lahko pade v oči visoka obolevnost Jm porast poškodb v zdravih poletnih mesecih; to je od meseca maja pa tja do konca septembra. To so meseci, ko jo delo na polju v polnem zagonu. Lahko predpostavijamo, da je v tem času večje število ,delavcev'in delavk zaposleno ne samo osem ur v tovarni, ampak najmanj toliko tudi na kmetijah; torej skupno 16 ur. Ne smemo prezreti dejstva, da mnogi delavci in delav- ; ke delajo na kmetijah zato, da dobijo brezplačno stanovanje in hrano.; Takšna preobremenitev z delom prive-; de prej ko slej do telesne izčrpano-l sti, kar vodi v mnogih primerih tudi; v kronično bolezen. Tudi povečano število poškodb v po- ; letnih mesecih je verjetno posledica: nepazljivosti zaradi utrujenosti.Za-j to je zelo važno poudariti vsakemu članu kolektiva posebej, da bre’z zadostnega počitka ni zdravja. Prekomeren napor, ki traja daljči čas,pa se še kako maščuje, Obratovodje morajo dobro pozn ti znake utrujenosti. Poduk delavcu, ..u je potreben počitek, bo temu h .lotil, če ga bo razumno sprejel. Prepogosto se pri analizi poškodb pokažeta kot vzrok njihovega nastanka nepazljivosti in malomarnost in neupoštevanje zaščitnih ukrepov. Čuditi se je, da se marsikatera nesreča ni končala še huje, kot se je. Za primer lahko vzamemo dejstvo, da je bilo v nekaj dednih osem poškodb oči Ko sem ponesrečence povprašal, ali nosijo zaščitna očala, je bil. odgovor porazen. Izvedel sem, da- očala niso predpisana, ker se zine gli j c». Resnica je seveda drugačna. Od varilcev komaj polovica Uporablja steklene zaslone. Uporabljajo jih pa zato r , ker slabo vidijo. Pri tem pa nihče ne pomisli, da se v Tovarni verig iz leta v leto kopičijo invalidi, ki so delno ali pa popolnoma izgubili vid na eno oko. Delavec brez dobrega vida pa predstavlja stalno nevarnost za'novo poškodbe, če dela na mestu, kjer j. potreben dober vid. Tudi pri zatirinp ókodb na delov» nih mestih, imej 1■hko velik delež delovodje, mojstri iu obratovodje. Ko se delavca prvič postavi na določeno delovno mesto, ga je treba ne samo dobro poučiti, kako se ravna s strojem ali orodjem, ki mu je zaupan, ampak tudi, kakšne so nevarnosti in kakšna so zaščitna sredstva. IToVe delavce je potrebno daljši čas opazovati, jihp» popravljati. V kolikor pa za določeno delo ni- ; so in se izkaže,, da delajo napaki/--U, ki ogrožajo, bi bil, in to predvsem tehnične in ekci stroke. S tem namenom je namr • • Ijetje že v letu 1954 pričelo pod.'j j vati štipendije. V teh 7 letih sc bilo odobrene štipendije 40 dijakom in študentom na raznih tehničnih in ekonomskih šolah, srednjih in visokih. Od teh jih je danes v službi le 7 uslužbencev na raznih delovnih mestih, I? jib je še v šolah, 3 so pri vojakih, torej skupno 27 ljudi, na katere lahko podjetje računa, medtem ko jih je ostalih 13 odšlo, nekaj v druga podjetja, nekaj pa celo v inozemstvo, ne da bi regulirali s podjetjem delovne odnose* in svoje materialne obveznosti. Ni mogoče dovolj poudariti, da se vsaka bolezen najlažja^&diavi j v začetku. Vsaka J&anemarjanje zdravljenja pa povzroči, da tudi j lažje bolezni postanejo kronične j in neozdravljive. Zato sodim, da I bomo v letošnjem letu zmanjšali obolevnost le, če bo pri vsa&em posamezniku ukoreninjeno prepri- i Čanje, da lahko sami preprečujemo j nastajanje poškodb in bolezni, j ako pravilno ukrepamo. Artur dr. Šulin i V letu I96I je bilo za štipendije skupno s prispevki porabljeno 2,317»453.- din, kar predstavlja precejšnjo investioijo za izobraževanje kadrov. Višina štipendij se giblje od 8.000 din na srednjih šolah in od 10.000 din na visokih šolah, kar je približno 4«500.- din nad republiškim povprečjem. Vendar je bilo iz izjav štipendistov ugotovljeno, da z ozirom na podražitev oskrbnine v internatih* ti zneski že tudi več ne zadostujejo niti za kritje teh stroškov, kaj šele za nabavo potrebne literature in ostalih šolskih potrebščin. No, upravni organi bodo skušali u-poštevati te nujne potrebe po zvišanju štipendij. Vendar menimo, da bi bilo pravilno tudi v tem oziru upoštevati socialistično načelo "vsakemu po njegovem delu" in študente stimulirati po doseženem u-spehu v šoli. j Nadalje je bilo dano štipendistom I priporočilo, da se med šolanjem v času praktičnega dela v podjetju I čimbolj spoznajo s proizvodnjo in poslovanjem pod jet jet oziroma konkretno z delom, ki ga bo po. končani šoli diplomat opravljal in se eventualno že v tem času odločil, ? v katero vejo dejavnosti se bo u-; smeril. Zaželjeno bi tudi bilo, da : bi študentovo diplomsko delo vse-I bovalo kako tem is podjetja. Tudi •: se priporoča š+u'.ntom, da bi po-; čitniška praksa jj nela na nekem j programu, po katerem bi se študent j v podjetju usmerjal in tudi v delu j kontroliral. i 0 teh stvareh je tekla razprava na j tem posvetovanju, ki je imelo vše-I kakor eno dobro stran, da so se j štipendisti spoznali s proizvodnjo i podjetja, ki jim je bila v celoti i razkazana, in da so bili z obeh ; strani nakazani problemi, ki jih j bo treba ugodno rešiti tako za ; štipendiste kakor za podjetje. j OBISK V ROGU ! I....................i Ker so bile odpravljene plafoni-rane vsote za’! 'štipendije na raznil. vrstah, šol, je določanje višine štipendij sodaj prepuščeno popolnoma svobodnemu dogovoru med dajalcem štipendije in štipendistom. Ta veliko enakopravnejši odnos med dajalcem štipendije in kandidatom zanjo ter možnost upoštevanja ekonomskih in vseh drugih interesov, tako enega kot drugega, vse to bo pomagalo odpraviti iz celotne naše politike štipendiranja administrativne odnose in jih nadomestiti z vsebinskim; tako bo danih veliko več elementov kot doslej »a boj «oper špekulanatvo, pr** prodajanje štipendistov i, pd«, in sicer elementov, ki bodo spravili na minimum potrebo po sodnih sankcijah zaradi kršenja sprejetih pogodbenih obveznosti. Vodja splošnega sektorja Jože Ješe Tokrat smo obiskali tovarno koles v Ljubljani, Obisk je bil zelo zanimiv. Dokaj časa smo se zadrževali v tovarni in si ogledali proizvodnjo koles. Ogled nas je posebno zanimal in radovedni smo bili, kako si delovni kolektiv utira pot skozi težave in kako rešujejo probleme proizvodnje. Po zaslugi uprave podjetja smo lahko življenje v tovarni tudi spoznali. Podjetje Rog im" .eten vrstni red Proizvodnje o Že. je namreč prest store v večnads e stavbi ob na- brežju Ljubljani; . Oaloton proizvodni proces poteka ±z nadstropja v nadstropje. Čeprav transportirajo gotove izdelke in nadokončan^jproiz-vode iz enega v drugo nadstropje z dvigali, je to očitno osnovna pomanjkljivost v primerjavi z delovnim procesom v modernih tovarnah, kjer se ta ne vrši vertikalno, ampak vodoravno. Tak primer je tudi podjetje Tomos Koper. Danim pogojem se mora pač vsako podjetje prilagoditi, tako tudi ljubljanski Rog, Vendar, če razvoj motorizacije ne bi hote ali nehote izpodrival kolesa, bi morda tudi Rogov kolektiv mislil na sodobno ureditev tovarne. Tako je pa za podjetje eksistenčno vprašanje, kam s kolesi? Če primerjamo prva -leta, ko je Tovarna postopoma vse več delov k koles proizvajal", borna in je bilo povpraševanje pc kolkih veliko, z današnjim stanj- se je na eni strani proizvod; : . les večkratno zvečala, na drugo ;i pa povpra- ševanje zmanjšal , sc nam težave podjetja zaradi plasmaja njegovih izdelkov na tržišče jasna. Zvedeli smo,, da je izvoz koles malenkosten oziroma da ga skoraj ni, domači trg pa zalaga več podjetij, ki izdelujejo kolesa, Največ odjemalcev ima Rog v Sloveniji, vendar povpraševanje pada. To pravzaprav ni čudno, saj vidimo na cesti vsak dan več raznih osebnih motornih vozil, poleg tega pa deluje še gosto prepredena'avtobusna mreža. Zakaj bi se torej v dobi motorizacije mučili sami? Izkoristimo tehnične novosti v svoj prid, saj nas razvoj sam v to sili, Avtobusni promet.v Sloveniji je v nekaterih predelih < žo tako razvit, da vozijo avtobu- \ si bolj pogosto kot nekoč tramvaji ; po mestih. Za kolesa na cestah ni več prostora in tudi pri projekti- j ranju novih cest ne mislijo nanje, j Razumljivo nam torej je, da je raz-; voj motorizacije glavna ovira na- j daljnjemu razvoju kolesarske indù- j strije. Glavna skrb 600-članskega kolektiva tovarne Rog je zato, ka- : ko prodati 27O koles, ki jih dnevno; proizvedejo. Kolektiv tovarne je prilagodil tehnološki prooes razpoložljivemu prostoru. Tehnološki postopki prehajajo od primitivnih, j ki jih je manj, k izpopolnjenim sodobnim, kr jih je vse več. Teh- ; noleški pose,! so avtomatični, pol-: avtomatični in.v montirnici ročni, j Organizacija dela oziroma poslovan-i ja temelji na ustaljenih metodah. j Prodaja nakaže planskemu oddelku pred začetkom novega leta celotne : potrebe na podlagi vnaprej določe- ! nega programa za prihodnje leto. j Osnovni .pogoji, ki so temelj vsaki j organizaciji, s v Rogu bistveno razlikujejo od naših. Evidenco in : obračun poslovanja opravljajo z ; modei'nimi stroji. Zato so tudi znatf no zmanjšali število uslužbencev v j nekaterih oddelkih. j Priznati moramo, da je delovnemu kolektivu Roga kljub težavam pri i uvažanju surovin, znižanju prod"jr . cene koles, pogostih nevšečnosti s ! kooperanti in stanju na tržišču, doslej uspelo premostiti mnoge 0-vire, ki so otežkočale poslovanje podjetja, Leon Celic ; \ I .................................—r j DIJAKI IN ŠTUDENTJE SMO SE ZBRALI j j V TOVARNI f......................... : Upravni odbor tovarne je na eni I svojih sej sklenil, da bi se vzpo-j stavili tesnejši stiki med tovarne j ! in njenimi štipendisti. To naj bi j bili prvi koraki k uvajanju bodo-I čih uslužbencev v praktično delo bin prvo srečanje s problemi v pod-I jetju. Nemalokrat se je namreč do-i gajalo, da štipendisti do vključi-I tve v kolektiv podjetja sploh ni j natančneje poznal, niti se niso j j poznali štipendisti med seboj. To ! se je dogajalo v podjetjih, kjer j ni bilo treba opravljati obvezno ; pogodbeno prakso. ; : Prvi sestanek, namenjen takšnemu j spoznavanju, je bil v Verigi 22/l- j I 1962, ko smo sc na vabilo zbrali v j ; tovarniški dvorani. Sekretar podjei j i tja nas je požar vii in nas sezna-I nil z namenom sestanka'. V njegovem : nadaljnjem govoru smo slišali o ; problemih, ki so v zvezi s podelje- i : vanjem štipendij oziroma vzgojo i strokovnih kadrov nasploh. Eden teh i ; problemov je n.pr. beg štipendistov ! i po končanem študiju in izmikanje i obveznostim, ki jih imajo do dajal- : j ca štipendije. To se dogaja v Slo-; veniji zelo pogosto. Vendar je to j i negativen pojav za naše gospodar-! stvo, ker se tako strokovni kadri I kumulirajo pri velikih in predvsem i izvoznih ali uvoznih podjetjih,med- j ; tem ko ostanejo manjša podjetja brezi i strokovnega osebja. Slišali smo za j visoki znesek, ki ga je dala tovarna! ! v lanskem letu za štipendije, pa tu-j j di za povprečni znesek štipendij, i j ki je precej nad republiškim povpre-i i čkom. Torej si moramo izmikanje ob^ j i veznostim razlagati le s pomanjkanjem čuta odgovornosti štipendistov. Po ogledu obratov, ki je sledil z ! namenom, da spoznamo proizvodnjo, ; smo se zbrali v tovarniški menzi. Tu nas je pozdravil tudi direktor podjetja tov. Marinko in se z nami i nekaj časa razgovarjal. V svojem govoru je dejal: "§lede strokovnega; kadra smo v primerjavi z razvitimi j deželami še ria nizkem nivoju in naše podjetje vlaga v ta namen pre-! cej sredstev. " Govoril je tudi o notnem načinu štipendiranja, ki je pre-i-puščen podjetju samemu. Tovarna bo ; po novem vzela kot osnovo za nagra-. jevanje učni uspeh oziroma oprav- j ljene izpite na univerzi. Zatem smo tudi mi spravili v razgovor svoje probleme. Vrteli smo se v glavnem okrog vedno težjih materialnih pogojev. Višina štipendije naj bi bila tako tolikšno-da bi krila vsaj osnovne stroške. Mislim, da smo s svojimi težkočami naleteli na razumevanje pri vodstvu podjetja, saj bo Upravni odbor na naslednji seji razpravljal o možnostih za povišanje dosedanjega zneska štipendijo. Prepričan sem, da je takšen način ravnanja s štipendisti edino pravilen in v zadovoljstvo vseh, kar je potrdila tudi velika udeležba na sestanku. Zakuska po končanem sestanku in rešenih problemih nam je tem bolj teknila Vinko Marzidovšek FLUKTUACIJA DELOVNE SILE IN NJEN VPLIV NA PROIZVODNJO j*.......... Preseljevanje delavcdv in uslužbencev iz podjetja v podjetje kakor tudi vstopanje v podjetja in izstopanje iz njih imenujemo fluktuacijo delovne sile. Vendar običajno, če govorimo o fluktuaciji, mislimo le na j izstopanje zaposlenih iz gospodar-? ske enote, to je na prekinitev de,-lovnega razmerja s podjetjem. Že takoj v začetku mo.ramc poudariti, da je fluktuacija delovne sile problem na samo za posamezno podjetje, temveč tüdi za družbo na sploh.Vsako menjavanje zaposlenih je za gospodarstvo v načelu negativno, če$ prav je več vzrokov fluktuacije takih, ki jih prištevamo med nujne, ker so neizbežni. Sem sodijo upokojitve, bodisi starostne, bodisi invalidske, -, nadaljevanje .1 -ružinski vzro-, ruga otrok, vr~ ar.odi prevzema po- smrti, odhodi v šolanja in razliki, kot so porok nitev k staršem ; sestva ali obrti in podobno. Poleg naštetih imamo še druge vzroke fluktuacije, ki so več ali manj neupravičeni in hi podjetja morala nanje vplivati. To so na primer odpovedi zaradi nerealnih osebnih dohodkov, napačnega odnosa predpostavljenih do podrejenih, stanovanjskih problemov, težkih pogojev dela, majhnih možnosti za specializacijo in s kovno izpopolnjevanje, slabih medsebojnih odnosov, nezadostne skrbi za zaposlene in podobno. V prejšnjem odstavku smo postavili trditev, da je vsaka fluktuaoija delovne sile negativna in zato za podjetje škodljiva. Ostane nam, da razložimo, zakaj je negativna. Predvsem si moramo ogledati vpliv fluktuacije na znižanje produktivnosti. Pod pojmom produktivnosti ali proizvodnosti razumemo izdatnost, učinkovitost dela, ki jo lahko merimo na dva načina, in sioer vezano na čas ali pa na en izdelek. Na primers koliko kg vijakov naredi delavec v 1 uri ali pa, koliko ur dela je "bilo potrebno za izdelavo 1 para traktorskih gosenic. Brez dvoma je učinkovitost delavca pri delu, ki ga je vajen, večja, kot če dela na delovnem mestu, kjer še ni vpeljan v delo. Stalnost na deloynih mestih pa ne vpliva samo na večjo produktivnost, ampak tudi na delovno disciplino, Ta je pa osnovni pogoj za dobro organ:'-jiran proizvodni proces. Poleg te* privede fluktu- acija delovne sì lo zvišanja la- stne cene, ker vc tratno menjavanje zaposlenih na delovnih mestu zahteva sprotno priučevanje, ki dröü izdelke in povzroča poslabšanje kvai litete proizvodov. Poleg teh negativnih posledic fluk-tuacije je vreden pozornosti tudi njen vpliv na razvoj delavskega samoupravljanja. Delavci in uslužbenci ki pogosto menjajo službo, namreč niso zainteresirani za poslovanje in perspektive podjetja in s tem tudi gospodarstva kot celote. Ne smemo tudi prezreti visokih izdatkov za družbeni standard, ki jih ima podjetje, če je prisiljeno dobiti delovno silo, zlasti strokovnjake iz drugih krajev. Ker je fluktuacija delovne sile za p podjetje škodljiva, postaja proučevanje vzrokov fluì racije v vsaki gospodarski enoti . oe bolj nujno. Iz ugotovljenih vzr ’ / je treba pote- gniti pravilne zakajučke in ukreniti vse, da bi se fluktuacija čimbolj zmanjšala. To velja posebno za tiste vzroke, ki smo jih našteli v drugi skupini, torej kot neupravičene. Ostane nam še pogled na fluktuacije ; v našem podjetju. Če prime;jamo št.'—i vilo tistih, ki so zapustili podjot-i je, s povprečno zaposlenimi v posa- i meznih letih, dobimo naslednje odstotke fluktuacije pri nas: leta 1957 - 15,57, 1958 - 12,98, 1959 « ! 15,78, I960 - 18,08 in 1961 - 18,35-j V številih, ki smo jih primerjali, i so zajeti tudi vajenci, saj je za j podjetje važna tudi redna vzgoja kadrov. Če srn ogledamo navedene ! procente, lahko opazimo, da je fluk-j tuacija zadnji dve leti narasla. Ni-j mamo sicer podatkov, ki bi povedali, [ kakšen procent fluktuacije imajo j našemu sorodna podjetja, vendar lahko trdimo, da je odstotek za naše podjetje zadnji dve leti previsok.; . Vzroki, zaradi katerih ljudje zapuščajo naše podjetje, so v glavnem ; že zajeti v načelnem delu članka. Vendar imamo nujno tudi posamezne j primere, ki v teoretični obdelavi niso prikazani. Včasih pride tudi d tega, da podjetje odpove zaposlenemu i zaradi presežka delovne sile ali disciplinskih prekrškov. j Težave, ki nastanejo pri nas zaradi j odpovedi delavcev, skuša vodstvo rešiti tako, da že v naprej ali pa čimprej po odpovedi poišče nadomesti-! lo, ali da zaposli specialiste, ki gredo v pokoj, kot honorarne delavce,t Za zaključek naj poudarimo, da ta članek nima samo namena seznaniti bralce z nekaterimi načelnimi po- ; gledi na flnktuacijo delovne sile, ampak tudi opozoriti delovni kolektiv oziroma samoupravne organe ! in upravo podjetja na ta problem. A, Vidic VLOGA SINDIKATA V EKONOMSKI ENOTI i j : Z ustanovitvijo ekonomskih enot se : je tudi vloga sindikata bistveno j spremenila. Dosedanje delo sindika-; ta se je v glavnem odvijalo pri iz-j vršnem odboru ali plenumu, največ-i krat pa je slonelo na predsedniku ; in tajniku. Že udomačena je bila : navada, da se je za sindikalno delo j brigal izvršni odbor, članstvo pa ni imelo pravega zanimanja za pro-! bleme, ki so se pojavljali. I V našem kolektivu smo že lani izvo-lili sindikalne odbore po posameznih : ekonomskih enotah, na občnem zboru : januarja tega leta pa je bil izvol-; jen izvršni odbor in je bil tako ; ukinjen plenum, ki je deloval nekaj ; let. Vse delo sindikata v tovarni j se s tem prenaš:. izključno na sin-: dikgtlne odbore .:,raskih enot. Iz— : vršni odbor pa i... nalogo, da pove-\ zuje in koordinira delo teh odborov i in da jim nudi vsestransko, pomoč. : Z ozirom na to je izvršni odbor dne : 9. februarja 1962 na svoji drugi ; redni seji sprejel poslovnik o prie : stojnosti in delu sindikalnih odbo-: rov in ostalih organov sindikata. ; Sindikalni odbori bodo odslej raz-i pravljali in odločali o vseh zade-i vah, ki jih je dosedaj reševal iz— j vršni odbor. Njihovo delo znotraj : ekonomske enote pa bo prav gotovo inajvažnejše, saj bodo morali pose-: gati v vse dejavnosti od gospodar-! jenja, produktivnosti, nagrajevanja i in organizacije družabnega žibljenja j Po novem poslovniku bodo sindikalni : odbori razpolagali tudi s finančnimi j sredstvi, in sicer 70 fo tistega de-i la vplačane članarine, ki ostane 'sindikalni podružnici. S temi sredstvi bodo sindikalni odbori razpolagali samostojno, brez odobritve izvršnega odbora, Ta sredstva so namenjena le za pomoč socialno šibkim članom in za finansiranje izletov, ekskurzij, družabnega življenja itd. Sindikalni odbori bodo odslej sodelovali tu^ di pri reševanju stanovanjskih problemov in bodo svoje predloge posredovali stanovanjski komisiji, ki jih bo v okviru možnosti morala upoštevati. No, to bodo samo nekatere oblike dela sindikalnih odborov. Če pogledamo nekoliko bolj konkretno, pa lahko rečemo, da bo najvažnejša naloga sindikalnih odborov v letošnjem letu, da bodo zainteresirali vse člane pa tudi nečlane sindikata (teh je le 5 v podjetju) ža odkrivanje notranjih rezerv, za boljšo produktivnost, boljše izkoriščanje delovnega čada in v zvezi s tem doseganje večjih osebnih dohodkov in čistega dohodka. Napačno je misliti, da je možno zvišati osebne dohodke tako, da vsakemu zvišamo osnovne postavke za nekaj dinarjev in to zapišemo v pravilnik o delitvi dohodka pa je s tem delo končano. Praktično s tem ne bi naredili prav nič, ker se moramo zavedati, da je zvišanje oe sebnih dohodkov odvisno od večje 'produkcije, večje produktivnosti, manjših režijskih stroškov, zmanjšanja števila zaposlenih, znižanja obratnih nezgod, znižanja staleža bolnikov in še vrste drugih čini-teljev,. ki smo jih dosedaj nekako puščali ob strani. '"Ö© se pri tem še nekoliko bolj kon-kreino-poglobimo v celo stvar, pa bomo videli, da je še v zvezi s tem možno stanje izboljšali in zvišati osebne prejemke. Omeniti je treba samo nekaj primerov. Vsi prav dobro vemo, da imamo v tovarni, bodisi v delavnicah ali v pisarnah, kar lepo število ljudi, ki svojega delovnega časa ne izkoriščajo popolnoma, pa kljub temu, razen v redkih primerih, ne ukrepamo skoraj nič. Nadalje lahko vidimo vsakodnevno sprehajanje od delavnice do delavnice j pomenkovanje v gručah, v zakotnih, prostorih in podobno, pa ne ukrepamo ničesar in čakamo, da to stori nekdo drug. Vemo tudi, da bi pri raznih strojih in skupinah strojev manj ljudi opravljalo isto delo, če bi jim dali osebni dohodek vseh tistih, ki so preje delali tam, ].a se ne lotimo tega. Zavedamo s. icer tudi tega, da imamo režijski’,, ur mnogo več, kot bi dejansko to bilo potrebno, da jih pišemo in plačujemo, čeprav ¥ vemo, da niso bile potrebne in upravičene, pa gremo preko tega in mislimo, da pač tako mora biti in da je to prav, ker trenutno druge rešitve ne vidimo. Nadalje dobro vemo, kdb v ekonomski enoti ne dela oziroma živi na račun drugih, kdo neopravičeno zamuja delo, kdo ima včasih bolezenski dopust zaradi namišljene bolezni, , pa ne segamo po najstrožjih ukrepih in se zadovoljimo z milo disciplinsko kaznijo •* opominom, ukorom in podobnim. Ni potrebno dokazovati, kako to porazno vpliva na celoten uspeh podjetja, predvsem na ustvarjanje čistega dohodka in osebnih dohodkov, posebej danes, ko smo v resnih težavah zaradi slabih obetov glede prodaje naših izdelkov na domačem in zunanjem tržišču. Tudi naša komereialna bi morda lahko z ; boljšo stimulacijo in večjim za- j laganjem preskrbela zadosti naro- j čil za naše kapacitete in z bolj- j šim poznavanjem tržišča prodala več blaga in znižala zaloge, ki leže v naših skladiščih, lahko j bi naštevali še in še, obstoje pa ; tudi objektivne težave, ki jih to j pot ni treba omenjati. Poglejmo \ še, kako se lotiti dela in vse to j odpraviti, Tc vprašanje so postav- i ljali tovariši na seji izvršnega ! odbora. Že samo dejstvo, 'da je sindikat načel to vprašanje in ga ; postavlja kot eno osnovnih in naj- ! važnejših nalog v letošnjem letu, ; pomeni že uspeh. Od sindikalnih odborov pa bo odvisno, koliko bo- i mo.pri tem imeli uspeha. Konkretno delo sindikalnih odbor«"V I pa naj bi bilo: skupaj z OĐS in i vodstvom ekonomske enote proučiti j' možnost zmanjšanja števila zaposle-j nih, pregledati in dobro oceniti vsa delovna mesta zaradi združevanja del v skupinah, takoj pričeti z u- : gotavljanjem in pripravami za uved-i bo akordnega sistema in pdprago režijskih ur, dati možnost povsod, i ■kjer je mogoče, da delavci oprav- | Ijajo delo pri več strojih in dobi-j jo osebne dohodke tudi tistih, ki j so prej tam delali. Sindikat naj ;■ zahteva od ODS in vodstva EE, da i ta sama razpolaga z ustvarjenim čistim dohodkom (razen dohodka, j » ki gre za skupne potrebe; m ga ; deli med zaposlenimi. Sindikat naj doseže, da bo članstvo vedelo, j kakšne so planske naloge, koliko l dohodka bodo dobili delavci od 1 j kg ali komada. Sindikat naj zahte- ! va od vodstva BE popolno samostoj- j nost pri vseh tistih vprašanjih, 'TXi_oej?os®'edno v,div. jo na uspeh, zlasti pa v-odkri vonijui-notranjih rezerv, sprejemanju novih ljudi., o odpuščanju tistih, za katere menijx^b^ da jim'niso potrebni. Preprečiti je treba brezdelno čakanje na delovne naloge, na material, orodje in podobno, pač pa je treba preskrbeti delavcem drugo delo. Če tega ni v njihovi EE, se' pa lahko najde morda v drugem obratu. Delavec mora e sam spoznati, da ne more biti plačan, če ne dela in bo sam piskal delo oziroma zahteval od mojstra, da mu delo preskrbi. Sindikalni odbo.ri naj razvijajo svoje delo tudi na področju preprečevanja obratnih nezgod, s poučesanjem, opozarjanj njem in podobno. Onemogočiti se mo-' ra zamujanje od dela zaradi namišljene bolezni, zaradi pijančevanja in podobnega. ' ■! • ' .‘.Sv' Vse to in še drugi prijemi v akciji za zvišanje čistega dohodka in osebnih dohodkov ne ■ ; lahka'stv.ar in se bodo morali sindikalni, odb&yx temeljd^to-^idpjrtPvLti na to ak-oijo, ker situacija, v kakršni smo, to zahteva. Sindikat naj odločno zahteva od vodstev EE in ODS energične ukrepe, brez vsakega popuščanja. Sindikalni odbori bodo pri tem dobili vso pomoč od izvršnega odbora podružnice, od organizacije Zveze komunistov in ostalih organov v podjetju. Moramo vendar in dokončno spoznati, da nam nihče od nikoder ne bo nič dal in da bomo imeli osebne dohodke take, kakršne si bomo sami ustvarili. Ko bodo naši delavci vse to spoznali (za to je pa treba časa), bodo tudi naši osebni prejemki boljši in takšni, da bomo zadovoljili naše potrebe in si zagotovili dostojno življenje, kar pa je edini cilj našega prizadevanja. N.B. NAČELA SMOTRNEGA GOSPODARJENJA STANDARDIZACIJA j Današnje življenje zahteva pri svo-I jem načinu ogromne napore in smb-I trno izkoriščanje vseh razpoložlji-; vih sredstev, da uspešno zadovolji • ■ l r : vsem potrebam. j Ker razpoložljiv redstva velikjo-I krat ne zadošča pr eh am in za- !' htevam življenji“ 'a .lipa se ne tro-i šijo racionalho, p.tfcp mora vsaka : družba (državna tvorba) v okviru : svojega gospodarskega življenja sa-I ma poskrbeti za racionalizacijo j trošenja sredstev. Kajti le tako : ima pred seboj perspektivo za uspeš-j no tekmovanje z drugimi partnerji. i Socialistična državna ureditev, ki j je organizirana pri nas, ima poleg ; namena, izenačiti vse tiste gmotne, : etične, moralne in druge pogoje živ-: ljenja, do katerih je prišlo b času j zgodovinskega razvoja posameznih ! skupin in posameznikov naše druž-: bene skupnosti; tudi dvig živijen-vjskega standarda. To osnovno načelo i pa povleče za seboj naloge, katerih i uspešne rešitve v okviru naše skupno Isti ne moremo pričakovati, v koli-; kor ne začnemo uporabljati v našem jvsakdajnem življenju drugih metod f dela in drugih p 1 e do v na dogaja-j nja. Nešteto int ..■.sov, dolžnosti in i drugega-posamezi .. . v, raznih kolek- ! j tivov in celih g. , - : “Tarskih enot j.e j : treba vskladiti i.j, usmeriti v reže- ; i vanje gornje naloge. i Pri reševanju te naloge je smisel- ; no uporabiti in izkoristiti izkuš- j nje, gospodarske prijeme in poteze,; do katerih so se prikopali že naro—' di,' ki so v svojem razvoju gospo- ; darstva že pred nami in imajo za- j radi tega tudi; višji standard. Eden takih prijemov,'ali poteza, kot. jo lahko imenujemo v gospodar- i skem dogajanju, je tudi standardi- i zacija. V nadaljevanju bodo osvet- j Ijeni namen, pojav, naloge in upo- i raba ter vpliv standardizacije na j gospodarstvo. i KAJ JE PRAVZAPRAV STANDARDIZACIJA ?! Standardizacija je zbirka standar- i dov, v katerih je zbrano enotno u- I temeljevanje predpisov v pogledu kvalitete, oblike materiala, dimen-; zije, tipov in drugih industrijskih; proizvodov, katerih se morajo nato 5 držati vsi proizvajaloi kot tudi ; potoršniki. Standardizacija obsega ; tudi prirodne proizvede, katere ■klasira in definira v razrede in j skupine. Nadalje zajema standardi- j zacija postopke v proizvodnji in- j duštrijskih izdelkov, delovne po- I stopke, administracijo itd. V mo- ? dernem načinu življenja, kot ga i- I majo nekatere države, skoraj ni podi« ročja ali kotička življenja, kate- j rega se že ni dotaknila standardi- ? zacija. Iz standardizacije so iz- j vzete vse stvari, ki zadovoljujejo ; j osebni okus, kajtl_j>4kx>~4xi_pxiäl{) ; Funkcionalni standardi pa so ob-I do~uniXojmij?aixd^* ~''"''4--‘vazri za vse in se jih. morajo v i j okvirxn..d2žavne_ irv^oeo'ui'^icžati. Sicer je že -prirodi sama sebi postavila nekakSi. i-.'me, standarde, ki jih lahko, a "io i. po opazujemo» N.pr. čebelje » Ako si pogle- damo satje nekoliko natančneje, tedaj vidimo, da čebele po vsem svetu izdelujejo popolnoma enako satje. Znameniti matematiki so ugotovili, da je oblika satja najbolj idealna oblika, kakršno je moč ustvariti, da ob najmanjši potrošnji voska in pri največji mogoči trdnosti celice' dobimo največji volumen. Takih primerov je v prirodi veliko (snežinke kristali mineralov, klasje, oblika Taki standardi so na primer: pro- i fil tračnice, širina tračnio, pro- j fil tunela, prometni znaki itd. Razdelimo jih takole: standardi splošnega značaja, standardi oblik (a-splošni, b-konkret- ni)> standardi materiala, standardi tehničnih predpisov za izdelavo in dobavo, komplexni standardi, standardi o tehnoloških postopkih, ; standardi v prometa in kontroli proizvodov,' standardi tipov itd. listov, bilk itd.) KAKO PRIDIMO DO STANDARDOV? Začetek standardizacije se javlja takrat, ko se pojavi proizvodnja nekih izdelkov v veliki množini. Prvikrat se-je pojavila standardizacija menda pri poenotenju puškinega naboja. Velike količine, ki so bile-potrebne, so zahtevale, da se vsak naboj prhlega v vsako puš-• ko. To se je z,;., rio v sredini 19.’ stoletja v Zdru : Ih državah Amerike. Do danes j«.- . udardizacija že ogromno naprede v .. Standarde danes delimo v ekonomske standarde in v funkcionalne. Ekonomski standardi urejajo- približno -rečeno - ekonomske odnose v gospodarstvu neke dežele. Ker se pogoji, ki zadevajo gospodarstvo, zelo spreminjajo (notranja in zu-I nanj a politika, ekonomske možnosti, ielementarni pogoji itd,), zato eko-inomski standardi niso obvezni, ampak j le priporočljivi. Sčasoma jih je ;nekaj postalo že obveznih. Živijeneje smo stavi potrebo po I standardih. V uvodu omenjeno,nalogo to je Zvišanje življenskega standarda in piribližno .enako zado- j voljiti vse potrebe članov državne ; skupnosti, je mogoče doseči le s i pocenitvijo življenskih potrebščin.: Današnji ekonomski pogoji pa omogočajo ceneno proizvodnjo le pri množinskii ali veliko serijski proizvodnji in i pri uporabi najmodernejših tehno- j loških metod. Velika serijska pro- : izvodnja pa je mogoča le; da šte- j vilo izdelkov, ki so si različni po obliki in kakovosti, namenjeni pa istemu namenu, zreduciramo samo j na nekaj velikosti in te nato pro- : izvajamo v veliki množini. S tem dosežemo cel kup prednosti: zmanj- : sanje asortimenta materiala, koncentracijo proizvodnje, manjše število vrst orodja, manj vrst strof-jev, večjo izvežbanost osebja itd» ; Vse to nam prinese na koncu izdat- ; no znižanje cene in s tem postanejo': izdelki dostopili širokim ljudskim i množicam. -Standard nastaja takole : j 1» Priprava za standardiziranj««(V j tem času se zbirajo elementi, j razni činitelji, ki zadevajo o-I menjeni predmet.) j 2. Priprava predstandarda (prednor-{ aie). Zbere in uredi se vse pomembno. ) 3. Anketa, (Preds.andard se da javno sti v r^zpravv ) 4. Objava končn < ■ ■. standarda (Na podlagi ugov i\ v po anketi dokončno izdelan standard, objava v uradnem listu,) 5. Praktična uporaba standarda. Posamezne države imajo že zelo izdelano standardizacijo, ki obsega na tisoče standardov. Vsebina standardov posega že v vsa področja življenja, v ena manj, v druga več. Mnogo standardov je postalo tako rekoč mednarodnih. V sklopu Organizacije združenih narodov deluje komisija za mednarodne standarde. Standardi te komisije sicer še niso obvezni, vendar naj veljajo kot priporočljivi in naj jih posamezne države začno uporabljati. Tudi naša država ima organizirano službo standardizacije, ki naj pospeši racionalizacijo našega gospodarstva. Oznaka za jugoslovanske standarde je JUS. Razdelitev je razvidna iz kataloga, v katerem so vpisani vsi standardi, katalc , izide vsako leto. na novo. Izdaja L . Zavod za standardizacijo v Bocrndia, ki je tudi edini pravno opoluomočen za izdajo standardov. Poleg JUS standardov se uporablja pri .nas še drugi, kot n. pr.: DIN, BS, GOST, CM itd. Vendar te standarde drugih držav čedalje bolj nadomeščajo JUS standardi. Ker pa je s pripravo in izdajo ; standardov ogromno dela in- izdaja \ državnih standardov še ne more •; zajeti za aedaj vseh potrebnih področij, se je pokazala potreba, i da večje gospodarske enote same I organizirajo za svojo dejavnost standardizacijo, ki naj zajame j vso tisto dejavnost, s katero bi j odpravili zmedo, odvečno delo in j bi z njo racionalizirali proizvod- ; njo. Ker se take gospodarske enote j običajno tovarne s komplicirano in-i dustrijsko proizvodnjo, imenujemo j to standardizacijo tovarniško. Ta j tovarniška standardizacija je vel- j javna samo v okviru tiste tovarne, ! ki jo je izdala. j Tudi nyša tovarna ima zasnovan si- ? stom tovarniške standardizacije, j Oznaka za našo standardizacijo je : TVS. Kratica pomeni: Tovarna verig stan-! dard: Tej oznaki sledi še številka, ki smiselno razporeja standard, I Standarde naše tovarne izdaja ra- { ferent za standardizacijo po pred- ! logih vseh članov našega kolektiva \ in deluje v okviru konstrukcijskega! oddelka. Izdaja standardov poteka takole: V kolikor nastopijo pogoji., da se j standardizira kakšen izdelek, teh- ! nološki postopek ali podobno, iz- j dela referent za standardizacijo osnutek, ki ga predloži v disku- ! sijo. Na podlagi ugovorov ga nato I popravi in predloži komisiji za j potrjevanje standardov. Ta je ime- j novana od uprave podjetja Ko ga komisija potrdi,, postane s.tem za tovarniško dejavnost obvezen. Tovarniški standard ne sme nikoli biti v navskrižju z državnim standardom.. Vsebina standardov; Tovarniški standardi predstavljajo poenotenje in smiselno ureditev raznih ugotovitev ter izkušenj v interesu našega kolektiva. Tovarniška standardizacija sestavljajo svi stalni interni predpisi, ki zadevajo poslovanje tovarne in za katere ne obstojajo splošni državni standardi. V bistvu je pojmo« vati tovarniški standard kot smiselno razporejen li b papirja, ki vsebujte na njen n pisan) neki predpis, Vza'deva pos.:.. ..v ga tovarne. V splošnem obsegajo tovarniški standardi sledeča področja; Pojme, nazive in ozhačevanje, 'osnove za izračun, merske enote in količine za izračun, oblike, dimenzije, tipe in velikosti, kvalitetne in dobavne pogoje, tehnološke postopke, razna napotila in osnovne podatke in dr. Da hi dosegli pri izdelavi in uporabi teh standardov sistematičen red, je potrebno, da so ustrezno razvrščeni. Kakšna je razvrstitev in še marsikaj: o standardizaciji pa drugič. J.K. ) TOKRAT 0 TELESNI VZGOJI IN ŠPORTU Telesna vzgoja, ki ima v našem sistemu velik družbeni pomen, krepi zdravje in dviga delovno sposobnost naših delovnih ljudi, skrbi za pravilen telosni razvoj in vsestransko vzgojo ter izobrazbo mladine, s tem pa predstavlja važen del splošnih prizadevanj naše družbene skupnosti pri socialistični vzgoji delovnih ljudi in mladine. Prvi Jcongres telesne vzgoje v Beogradu kakor tudi prvi kongres za telesno vzgojo Slovenije, ki je Bil v preteklem letu v Ljubljani, sta zlasti komunam naložila vei nalog in večjo odgovornost za izvedbo programa, sprejetega na obeh kongresih. V ta namen se je takoj po združitvi treh občin v občino Radovljica formirala občinska zveza za telesno vzgojo. Rjena naloga je© strniti vse sile in sredstva ter ustva* riti pogoje za ,pošno izvajanje tez, katere st,-, ostavila zgoraj nav"ena kongr . in katere nereku-je današnji razvoj celotnega področja občine» Kot eno od prvih nalog pa si je zadala navedena zveza odpravo dvo-tirnosti, to se pravi, da obstoječe organizacije TVD Partizan na eni strani in športna srušiva na drugi strani združi v enotno organizacijo. Znano nam je, da na področju Radovljice in Lesc obstojata dve organizaciji; ŠD Prešeren Lesce - Radovljica s svojimi klubi (nogometni, smučarski, plavalni, keglaški, odbojkarski ter košarkarski) in TVD Partizan Radovljica zopet s svojimi sekcijami (splošna vadba, orodna telovadba, smučanje, atletika, ro komet, košarka). Obe organizaciji pa imata enake smotre, zlasti k„r je v zadnjem času TVD Partizan poleg splošne vadbe in orodn .1 ovadbe razširil svojo dejavnost na vse ostale športne panoge. Slabost v tem pa je to da so tako sile deljene. Ri malo primerov, da isti aktivni člani sodelujejo pri obeh organizacijah in da je tako angažiran« vodilni kader na obeh straneh. Dejstvo je, da je športno društvo Prešeren v zadnjem času nekoliko stagniralo. Trenutno uspefno delujejo le trije klubi: nogometni, plavalni in kegljaški, pač pa so v zastoju smučarski, odbojkarski ter košarkarski klub. Vzrokov za to trenutno nedelavnost nekaterih j klubov bi lahko našteli več. V glavnem pa bo držalo sledeče; od- j miranje starejšega vodstvenega in tekmovalnega kadra ter v zvezi s ^ ; tem nezadostna priprava novih mlaj-j ših moči, slabe zime, pomanjkanje j potrebnih prostorov, igrišč in fi- j nančnih sredstev. ' j Stanje pri TVD Partizanu Radovljica! pa se bistveno ne razlikuje, zlasti; je občutno pomanjkanje vodniškega j kadra, V plus pa si lahko šteje, : da razpolaga s svojimi društvenimi j prostori, to je domom s telovadnico; Spričo takih razmer sta obe organi-:-zawiji prišli do zaključkov, da se j združita v eno samo enotno organi— i zacijo, katere naloga naj bi bila i združitev vseh sil in sbedstev ; ter pritegnitev čimvečjega kroga, : zlasti mladine. V tako združeni organizaciji, ki bo dobila novo ime, naj bi bile vključene vse športne in telesnovz-l gojne panoge na področju Leso in Radovljice in morda še nekaterih l okoliških krajev, | V ta namen je bil že sklican skupnii sestanek predstavnikov obeh društev^ Ra tem sestanku je bil izvoljen pripravljalni odbor, katerega prva ; i naloga je, da f.zdela ustrezna pr °. I vila in pripravi vse potrebno za I čimprejšnje sklicanje «stt*>»cvne sku-; pščine. . . j Le taka združitev, ki bo pritegnila I čimye,č vodstvenih kadrov, mladine, : Slanov delovnih koléktivov, skratka I vseh, ki imajo voljo in veselje za ; kakršnokoli športno in telesnovzgoj-ino udejstvovanje, bo ustvarila po-; go je j da ta organi acija v našem družbenem živi j on ju..—ponovno najde , mèsto, kakršno mu gre, Le tako združeni bomo lahko enotno nastopali pred družbenimi in upravnimi organi ter ostalimi forumi v komuni, tako glede finančnih sredstev za investicijsko gradnjo igrišč in telovadišč, katerih za razširjeno dejavnost na našem področju še občutno primanj— kuje. Frano Vovk ODDIH IN RAZVEDRILO PO DELU j Čas po drugi svetovni vojni, razvoj vseh panog dejavnosti, prvenstveno pa želja, da hi si us L varili lepše in boljše pogoje za srečno in zadovoljno življenje, ustvarja hiter tempo vsega gibanja, mišljenja, skladno s tem pa tudi nenehno živčno napetost. Dan za dnem se gibljemo v pospešenem M trnu, spremljajo nas vse večje odgovprnosti in naloge pri delu, kar vse zahteva vedno celega človeka-. Se dovolj'zave : o, koliko moči, kalorij 'in dol "olja vlagamo vsako uro, vsak d osec za mesecem v delo, ki ga : .„dujemo? Verjetno vse premalo. Po osemurni zaposlitvi občuti fi- j žični delavec utrujenost v razbolelih kitah in.mišicah, umski i delavec pa prav tako v svojih mo- j žganskih celicah. In čeprav utru- I jenost čutimo in se zavedamo, da j nam je počitek nujno potreben, si i pogosto ne privoščimo niti desetih: minut za oddih, kaj šele toliko, : kot ga izčrpano 'telo potrebuje. Sami do sebe nismo dovolj pozorni,; čeprav hi morali hiti. ; i - Vsak človek nujno potrebuje v de- ! lovnem času na vsakih nekaj ur de—| la vsaj petminutni oddih, na polovični dnini dobro južino, po vrnitvi z i dela in po kosilu pa polurni po- ! čitek, bodisi leže in z zaprtimi očmi, da se tudi očesni živci umirijo (to velja predvsem za tiste, G 0 R A M ki jim delo nalaga večjo koncentracijo vida), ali pa s krajšim sprehodom na sveži zrak v naravo. Sele nato zmoremo začeti novo delo v domu, ki ga /bomo z veseljem in novimi močmi ustvarili v zadovoljstvo sebi in okolici. Vaše samote si v sreči želim, ko sonce zlati vam vrhove, če stresa vihar me besneči, med stene želim si, v plazove, da v njih izgubi se težki spomin, s plazovi se v brezdnih raztrešči.! Nakazan oddih pa še ni popolno razvedrilo., Da razgibljemo svoje misli, d:a jih sprostimo, si moramo poiskati različno razvedrilo, pa naj si bi z glasbo, športom, lepo knjigo in podobno. Včasih zadostuje le krajši čas, da preusmerimo misli v drag Prižel bi se k steni sivi in strmi, rahlo jo božal po ostrih robeh, | in kadar trpel bi v duši najhuje, j poljub bi vam dahnil v ledenih čarehi nad vami oblak takrat me zagrni, vkleni, da nov me vihar ne izruje.« j svet in že smo mirnejši in lepše razpoloženi, če imamo še tako malo časa na razpolago-, ne pozabimo na gibanje telesa (tlovadbo), vsaj nekaj minut pre i njem ob odprtem oknu, da telo d'. , _ _ onovno dober ob- 0, gore, saj niste le kamnata čer - ; kot v meni, po vas se viharji pode, odpirajo rane, življenja more: ko boste zasnivale v tihi večer, poljub naj še dahnejo moje vam ustne S tok krvi, s čim^-r je zagotovljeno mirno spanje in naslednje jutro sveže počutje. B. Slanovic Končno pa si načrtno olepšajmo dela proste dheve z daljšimi izleti v na- ZAHVALA SINDIKALNI ORGANIZACIJI ravo, v gore, k vodi; razgibljimo telo z raznimi igrami z žogo ali plavanjem, pozimi na smučeh in drsanjem na ledu, vse težje misli odvrzimo in naužijmo se sonca in zraka, da bo dobršen del rezerve v nas za ves naslednji teden dela. Ponovno pa bodi poudarjeno geslo: Bodimo skrbni in pozorni do sebe! Tovarišica PAVLA DEŽMAN iz obrata vijakarna, se toplo zahvaljuje tovarniški sindikalni organizaciji za podporo, ki jo je4 ta dajala v preteklem letu. M.B. Leta 1952 se je v naši okolici zbralo nekaj članov kolektiva, ki jim je bil avto moto šport konjiček v njihovem prostem času. Tedaj jim je u-spelo, ;da- so ustanovili svoj krožek, z imenom "AMK Veriga - Lesce". Vseh deset let so si morali dobro prizadevati, opraviti mnogo prostovoljnih ur, darovati mnogo dragocenega časa, če so pač hoteli, da ta krožek obstoja in da danes še živi. Prav zadnji občni zbor tega krožka je v živahni razpravi dokazal, da so njegovi člani,vsa leta nazaj premagovali težke probleme in da so bili tem kos tudi v preteklem letu. Razvoj prometa na cestah prod 10 leti se ne da primerjati'z .. r.lnjim tempom, posebno ne v Slo o ji. Vsepovsod se kažejo že ozka grl na cestah, vsepovsod premalo znanja državljanov o destni disciplini. AM krožek je po svojih močeh in z ozirom na maloštevilno članstvo v preteklem letu usposobil 47 novih šoferjev amaterjev. Mnogi izned teh so bili v JLA dodeljeni v avtomobilske enote. Iz 'vrst teh amaterjev pa vselej raste tudi število poklicnih šoferjev. Brez teh si v današnjem gospodar- : stvu ne moremo zamisliti premno- ! gih transportov tovora, živil, ljudi itd. Krožek je imel težkoče j tudi z vozili za usposabljanja te- f ga kadra. Finančna sredstva so bi- | la vselej premajhna za nabavo no- j vih vozil, prav tako pa tudi za na- I biavo raznih pokvarjenih avtomobil- j skih delov. Zaradi te krize so öla- 1 ni AMK opravili preko 600 udarniš- j kih ur scyno za popravilo svojega vozila. Največji problem krožka je v tem, ker nimajo svojd garaže. Vozila so v slabih prostorih izpostavljena vremenskim neprilikam. Prostore pa je krožek že večkrat moral menjati. Letos se jim obeta nova garaža, za kar so člani na zadnjem zboru sklenili opraviti vsak po 8 ur udarniškega dela na gradbišču novih garaž v "Moskvi". Nadalje so si zadali tèdi nalogo, da si ustvarijo servis zaprtega tipa in tako z nabavo raznega orodja in pripomočkov pomagajo svojim članom pri vzdrževanju njihovih vozil. Poleg tega so sklenili še več drugih pomembnih stvari, med katerimi je tudi ta, da bo skušal krožek s pravilnikom urediti bodoče delo z : matičnim društvom Radovijio? rii se j priključiti drugemu društvu ali pa ! se osamosvojiti-in postati,AM druš-! tvo - Veriga Lesce in ne več krožek. ; Zaželeno ti bilo, da bi v Lescah ob« !,.stojal© društvo, za kar so'dani vsi 4pogoji,-jsaj je tu iri v" okolici mno-I go--ljubiteljev tega lepega športa. ; Tudi dela bi ne zmanjkalo. Omenil j bi le eno izmed mnogih,, Mislim, da I ne bo koristilo le voznikom motor-; nih vozil na cesti, temveč tudi ži- S I vljenju naših otrok, če bi to delo i z uhpöhqÄ'-.oprar- Polo v Lescah I obiskuje mnoge ’ >k.s ki se v red-; nem pouku uči .v snih predpi- I sih. Naloga kr, i bila torej u~ j, sposobiti preda -, 1 j ski kader, kot ! je to izvedlo že marsikatero-- društvo, iVsi vemo, da so otroci na-cesti re— i sen problem v cestnem,prometu, iz- . j ogniti se temu pa pomeni učiti jih .j eestnega reda že v šolskih klopeh. I Tudi kolesarjem ne bi škodili ome-: niti kaj o cestnem prometu. Zanimivo je bilo poslušati obraöun o dosedanjem delu krožka. Presenečenje nad uspehi je izrazil tudi sekretar Avto moto zveze Slovenije, ki je občnemu zboru prisostvoval, kar ga posebno zanima odločitev o bodočih odnosih med AM krožkom in AMD Radovljica. Dela so imeli dovolj in tudi to leto jih čaka. Za začetek novega desetletja si bodo najprej prizadevali za novo garažo, servisno delavnico, prodajo starih vozil, zelo verjetno pa bo novi odbor poskrbel tudi za kakšno novo vozilo. Zaradi napredka in pomoči krožku pa bi bilo zelo razveseljivo, da bi se včlanili tudi vi in po svoji moči krepili„tudi to lepo-špcrtna panogo. D.S 1 S \ I 't v \\ \\ \ \ i /I j NIMAŠ PREDNOSTI! Biti na manjvred-i cesti je zelo uradna reč, zave 'Tej gas" in rini na glavno costo ! i Železniški pre- i laz z zapornicami'? Ne! To velja samo za j zakonces ne skači: čez plot! — Uganite, ali je /’V''" \ \ Ne hupaj ! j— r n v bližini "hi- I drant" ali bol- j f(\\ f\ \ ■ Kaj pa, če je j 5 { niča? ' 1 i ) r prepovedano hof- j -- ' - ■ \ \ \ V / diti vsem god-j (Za gasiloeeno V X \ / benikom po tej j r za šoferje cesti? ! A;... drugo) j 1 *■ i \ > : -~-f VODORAVNO: 1. božji služabnik, 7.' ; I5. veliko obmorsko mesto v Siriji,; izumitelj plinskega motorja, 13. ji6. del poti — proge (dvojina), stav - drža, I4. začetnici pmšrnm- : I7. klio na pomoč, 19. prehod čez ka in imena izumitelja dinamita, | reko, . 2o. gora v Srbiji (1391 m), 21. knjiga zemljevidov, 23. soglas-j nik in dva enaka samoglasnika, 24. i tuje ženske ime, 25« kozolec, 26, j visoka karta, 27» kratica organa za j j red in varnost v državi, 29. južni ! sadež za pridotiv nje olja, 3o. ; j daljša časovna .. ta, 32, vrsta vi-i Ina, 33. nečist - nepregleden, 34. 'i reka v Avstriji, 39« povest J. Jur- j i čiča, 36. žensko ime, 37. tat, nič- j jvrednež, potepuh, 38. začetnici i-imena in priimka izumitelja krožne : žage (1799), 4o. pritrdilnica, 4I. i začetnici imena, in priimka pisatelja; j "Jakoba Rude", 42. tuje moško ime, j 43. ni buden, 44. posledica korozi- : j je, 46. muslimansko moško ime, 48. j vzdih, 49» izumrli narod z visoko j kulturo v Južni Ameriki, 5I« indu-jstrijska rastlina, 52. Verdijeva iopera (fon,) 53. toči, nalija, 55. ; pesniška stvaritev, 57. uta (dvoji- : Ina) brano nazaj, 58. gora med Hrvat»), iško in Hercegovino (narobe), 59. i zaščiteno proti koroziji. NAVPIČNOs 1. tek, 2. lahka ženska (italj,), 3. meja med njivami, 4. { rahel veter, 5. os, zaimek, 6. otok ;• v Jadranskem morju, 7» pleme - rod, ;j 8. španski spolnik, mutast, lo. j' omama, 11. grška črka, 12. svarim, j 18. žensko ime, 21. najbolj znan hunski poglavar, 22, sin kralja Davida, najmodrejši vladar tistih j časov (1000 let pred n.št»), 25« j prebivalka pragozdov, 26a. kmečko j delo. 29. prebivalki pragozda, 3I. j tudi izdelek TVL (narobe) 32. znam- i ka motorja (narobe), 33. ljudsko j votilo, 34»« tudi naziv za partiza- j na, 35* prebivalec neke slovenske j pokrajine, 37* avstralska koza, i 38. grški bog lepote, 39. vrsta orglic, 40. reka v BiH, 43. ne- ; rodovitna planjava - puščava, 45« dokument (dvojina), 47* mraz, 48. zveza, spoj, 5°. 10, 1 in 15 črka I alacede, 54. oziralni zaimek, 56 i grška črka. OD 15. FEBRUARJA DO 15. MARCA « Sovjetski barvni film l,RDEGE LISTJE" 14 - 15. sreda, četrtek Pransoski ljubavni film "PRECEP" 21, - 22. sreda četrtek Ameriški barvni fiàm ,rMlada kraljica)' Ameriški barv. film "TARZANOVA BORBA;" 16,- 18. petek, sobota, nedelja j 23. - 25. petek, sobota, nedelja Bolgarsko-nemški film "ZVEZDE" j Japonski film "SMRT NA PACIFIKU" lg. - 20. ponedeljek, torek j 26. - 27. ponedeljek, torek Ameriški >arv,- OTVIINA" 28.2 do 1.3. sreda, četrtek Ameriški Taarvni film "TONFA" 2. - 4.3., petek, sobota, dedelja, Jugoslovanski film "ISKANJE ZMAJA" 5.-6. ponedeljek, torek Gruzinski film "TUJI OTROCI" 7.-8. sreda, četrtek —j RADOVLJICA Jugoslovanski : I6/2. petek I8/2. nedelja JLA >21 IN SEF" ob 20 uri ob 16 in 20 urr Zapadno-nemški film ZADNJI BO PRVI" 2o/2« torek ob 20 uri 2I/2o sreda cb 18 in 20 uri Nemški- filir JJXRALI _ ČARDAŠA" 9. - 11. petek, sobota, nedelja Italijanski film "MLADI MOŽJE« 12. - 13. ponedeljek, torek Sovjetski film VSEM SIJE SONCE" 14. - 15. sreda četrtek Predstave ob delavnikih ob I7 ‘in 2o uri, ob nedeljah in praznikih ob 10, 15, 18 in 20 uri. Italijanski glasbeni film "GREMO V Francoski film "AFERA NINE B" SAN REMO" I5/2, četrtek . cb 20 uri 1/3. četrtek ob 2o uri 3/3. sobota ob 2o uri I7/2. sobota cb 20 uri 4/3. nedelja ob 16 uri 18/2- nedelja cjb 18 uri Ameriški barv,film "VELIKA BIKOBORBA" ob lo uri dopo . i .alineja 4/3. nedelja ob 10 uri dop. matineja Italijanski film "MORALIST" 6/3. torek ob 20 uri 7/3. sreda ob 18 in 20 uri Francoski barv, film "VITEZ GRBAVEC ob 20 uri ob .18 uri ob 20 uri ob 16 in 20 uro 22/2. četrtek 23/2. petek 24/2. sobota 25/2. nedelja Italijanski film "DAVID IN GfiLJflT" . B/3<= četrtek ob 20 uri 9/3 » petek ob 20 uri lo/3v sobota ob 20 uri 11/3. nedelja ob 16,18,20 uri 1 Francoski dokumentarni barvni film "SVET TIŠINE" 11/3. nedelja ob lo uri dop. matineja1 Madžarski barv. film "LEILA. IN GABOR" 23/2, petek ob 20 uri 25/2. nedelja . ob 18 uri ob 10 uri dopoldne matineja Češki film "VIŠJI PRINCIP" 27/2. torek 28/2. I sreda Japonski barv,. ALKA" 2/3. petek 4/3. nedelja ob 20 uri ob 18 in 20 uri Im "ŠAMPION IN PLES? Italijanski film "SMRTONOSNI UDAREC" I3/3. torek ob 2o uri 3.4/3 » sreda ob 18 in 20 uri RADOVLJICA cb 20 uri ob 16 in 20 uri TELEFON 308 VSEBINA atran’ Braloem 1 Slaba proizvodnja v januarju 2 0 čem so sklepali organi upravljanja v januarju 3 Obolevnost delavcev v Tovarni verig v letu I96I 5 j Nekaj misli o naših štipendistih 7 Obisk v Rc- u 8 j Dijaki in Mn lent je smo se zbrali v tovarni 10 Pluktuaoija ’klovne sile in njen vpliv na proizvodnjo 11 ? Vloga sindikata v ekonomski enoti 13 j, Načela smotrnega gospodarstva. Standardizacija 16 Tokrat o telesni vzgoji in športu 19 j Oddih in razvedrilo po delu 21 Ob lo-letnici -VAMK Veriga" 23 Križanka 25 j Kino Bled 26 j Kino Radovljica 27 \ Izdaja; Tov rna verig Lesce pri Bledu ■* Ureja uredniški odbor - Urednik Andrej Vidio Izhaja 15« v meaeott.