Maribor, 8. mara 1928.
P«MtuM>*na številk* stane Oni i.aO.
Izhaja vsak četrtek. Cena: Letno Dia 32—, polletno Din 16 -, četrtletno Din 8*—, Inozemstvo Din 64-
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška c. 5
Telefon inferurban 113
Cena inseraiom: c» I a •(ran Dia KM'—, pol sha-ai Dia 7W'-. čelri strani Dia 33«-—. Mali oalast beseda Din 1*-, stalnim popust
Vprašanja pred Društvom narodov
Razmere med poedinimi državami se dado primer jati razmerju med sosedi. Soseščina je včasih dobra, včasih ne. Slab človek ne more biti dober sosed. Pa tudi med dobrimi ljudmi pride večkrat do ne-soglasnosti, do sporov, do pravd. Med dvema se takšni spori, zlasti ako so pravne narave, ne dado poravnati. Treba je, da kakšna avtoriteta (zakonita oblast) poseže vmes, da se nesoglasje izgladi, spor poravna in pravica dodeli tistemu, kateremu po pravu gre.
Kar velja za sosede v malem, velja za sosedne države v velikem. Razlika, in to zelo občutljiva razlika pa je v tem, da nad državami ni takšne avtoritete, ki bi jim mogla ukazovati s tako močjo, da bi se vse države pokorile. V srednjem veku je takšna naddržavna avtoriteta bila katoliška Cerkev z rimskim papežem na čelu Vsled odpada velikega dela krščanstva v proteslantovsko vero in vsled razširjenja brezvernosti je ta med- in naddržavna oblast katoliške Cerkve na veliko škodo človeštva bila odstranjena ali vsaj v največji meri zmanjšana. Ker pa brez med- in naddržavne avtoritete ni mogoče poravnati, nastale spore med državami, preprečiti krvave spopade ter ohraniti mir, se je veliko število držav zvezalo v Društvo narodov, ki ima svoj sedež v švicarskem mestu Ženevi.
Vprašanje razorožitve in varnosti.
Med glavnimi nalogami, ki jih ima to Društvo po svojih pravilih izvršili, je razorožitev držav. To vprašanje je velevažno iz raznih razlogov. Predvsem je treba na-glasiti, da je oboroženost držav trajno o-groževanje miru. Puške, ki so nabasane, se sprožijo same od sebe. Razmere pred svetovno vojno so dokaz za to. Ako ne bi bile evropske velesile oborožene do zobov, ne bi bila tako iznenada izbruhnila svetovna vojna. Izven vsakega dvoma je tudi, da se gospodarska kriza, pod katero trpijo dandanašnji države, ne da rešiti ali vsaj omiliti, ako se veliki stroški za vojaštvo in za orožje na suhem, na mor ju in v zraku ne znižajo do najmanjše potrebne mere.
Društvo narodov bi to vprašanje menda že bilo rešilo, da niso nekatere države, in zlasti Francija, postavile v ospredje vprašanje varnosti. Vprašan je teh držav se glasi: »Ako nimamo oborožene sile, kdo nam jamči za našo varnost?« Da bi se to 1 vprašanje rešilo, se je v okrilju Društva narodov ustanovil poseben varnostni odbor, katerega predsednik je dr. Beneš, zunanji minister /Vho-Slovnike V drug?
polovici februarja je ta odbor imel seje v Ženevi, na katerih je razpravljal o obveznem razsodništvu, ki bi naj poravnavalo spore med državami, katere bi naj zajam-čevale medsebojno varnost, kakor n. pr. locarnska pogodba med Nemčijo in Francijo. Sklepi, ki jih bode varnostni odbor sprejel, in predlogi, ki jih bo izdelal, bodo predloženi pripravljalnemu odboru za razorožen je, kateri bo počel svoje zasedanje bodoči teden potem, ko bo svet Društva narodov končal svoje pomladansko delo. Ko bo pripravljalni odbor za razorožitev dovršil svojo nalogo, se bode sklicala svetovna konferenca za razorožitev.
Madžarska pred Društvom narodov.
Te dni zboruje v Ženevi svet Društva narodov, v katerem so zastopane velesile in nekaj drugih držav, med njimi Ruinu-nija, ki zastopa celo malo antanto. (Čeho-slovaško, Jugoslavijo in Rumunijo). Med liste države, s katerimi ima Društvo narodov veliko posla, spada Madžarska. Na Madžarskem ne vlada ljudstvo, ki je bolj miroljubno, marveč gospodje grofi in baroni. Ta visoka gospoda še vedno san ja o nekdanji veličini Ogrske ter si domišlja, da bi bilo mogoče raztegniti Madžarsko do nekdanjih mej Ogrske. To je kajpada nemogoče brez vojne. Da bi Madžarska bila pripravljna o pravem času, se tajno oborožuje. Orožje, ki se v Madžarsko vli-hotaplja, izhaja in prihaja večinoma iz Italije. O novem letu so avstrijske carinske vlasti zalotile na avstrijsko-madžar-ski meji pet vagonov polnih orožja, zla sti delov za strojne puške. Države male antante so proti tihotapljenju orožja v Madžarsko pri Društvu narodov v Ženevi protestirale. Med tem je madžarska vlada dala vtihotapljeno orožje na javni dražbi prodati. Kakor se poroča, se ni prodalo lo. kar je v resnici bilo vtihotapljeno, marveč staro železo, ki je bilo mesto njega podtaknjeno. Društvo narodov bo moralo tajnemu oboroževanju Madžarske napraviti konec ter z budnim in strogim očesom paziti, da ne bode fašistovska Italija pošiljala orožje in streljivo svoji zaveznici — Madžarski.
O čem se v Ženevi ne bo razpravljalo.
O Italiji. Mussolinijeva Italija daje dovolj povoda, da bi se o njej razgovarjalo in sklepalo v Ženevi. Omenili smo že vtihotapi jen je orožja v Madžarsko. Obsodili bi se morali obe dve vladi: i madžarska, ker se je orožje vtihotapilo v Madžarsko, i italijanska, ker je orožje došlo iz Italije. Tudi o balkanski politiki Italije, ki jc nn
perjena proti miru na Balkanu in vsled tega v Evropi, bi razgovor ne bil odveč, marveč jako umesten. Osobito pa bi se moralo Društvo narodov upoznati s tem, kako Italija postopa s svojimi narodnimi manjšinami, s Slovenci, s Hrvati in z Nemci. V Avstriji se je zadnji čas razvnela v javnosti živahna razprava o usodi južnotirolskih Nemcev, katere hoče fašistovska Italija na vso silo poitalijančiti. Deželni zbor v Inomostu in državni zbor na Dunaju sta proti italijaniziranju južno tirolskih Nemcev dvignila svoj protestirajoči glas. V državnem zboru na Dunaju je kancelar Seipel pri tej priliki izjavil, da se sicer ne sme vtikati v notranje razmere v Italiji, da tudi ne namerava proti natihi italijanizaciji tirolskih Nemcev vložiti uradnega protesta pri Društvu narodov v Ženevi, da pa apelira (vloži pri-ziv) na naravno pravo, ki je nad vsakim državnim pravom, in na mednarodno moralo (pravico in poštenost). Izjava dr. Sei-pela je italijanski fašizem in njegovega poglavarja hudo ozlovoljila. Da bi se p» italijanski fašizem spreobrnil, na to ni niti misliti. Nasprotno so vsi fašistovski listi hiteli zatrjevati, da v Italiji ni narodnih manjšin, da ni Nemcev, ni Hrvatov in ne Slovencev, da so sami Italijani, ali pa takšni, ki morajo postati Italijani. Ali bo Društvo narodov še dalje mirno gledalo, kako fašistovska Italija izvršuje obsodbo narodne smrti, ki jo je izrekla nad Slovenci, Hrvati in Nemci na svojem državnem ozemlju? Kdaj se bo vzbudila evropska vest, ki se bo zavzela za naše zatirane brate v Italiji ter bo fašistovskim za-grizencem zaklicala: »Nehajtel Kar vi počenjate, je mednarodnopravni zločin!«

»Kam pa zdaj«, je vprašal sosed soseda, ko sta se srečala sredi vasi. Eden je bil od onih, ki. so upali, da bo kmetsko gibanje bivših samostojnežev, zdaj radi-čevcev, res prineslo kmetu kako korist. Drugi pa je bil odločen somišljenik SLS. Oba sta se skupno podala k prijatelju, kjer so sedli in se razgovorih.
»Vidiš«, je dejal gospodar sosedu, »kako je konečno radičevska stranka v Sloveniji zajadrala tja, od koder je prišla! Ali veš še ti danes, kdo je tvoj politični vodja: Ali je Radič ali Pribičevič, ali je v Sloveniji Pucelj ali Žerjav?«
»Ne morem se več spoznati v tem političnem skakanju naše bivše samostojne stranke.«
»Jaz pa spoznavam to politično igro slovenskih librralcev Oni so ustanovili
*
6. amrc* iw£S.
Stermecki, Celje
Želim, da je vsakdo v Jugoslaviji deležen ugodnega nakupa v moji veletrgovini, radi tega razpošiljam naročila čez 500 Din poštnine prosto, pri osebnem nakupu pa povrnem vožnjo v primeru nakupa. Ne sledim konkurenci ter ne vodim cenega in slabega blaga, katero še te cene ni vrtduo. Prodajam zajamčeno dobro blago iz najboljiih svetovnih tovarn, ker imam samo direktne zveze z tovarnarji iz vseh industrijskih držav v Evropi, Več milijonsko zalogo, katera se nahaja v pritličju, prvem nadstropju in v podstrešnih skladiščih cele ogelne hiše, si vsakdo lahko ogleda in vpraša za cene, brez da bi bil primoran kaj kupiti. Na razpolago je vedno 40 do 50 strokovno naobra-ženib in prijaznih uslužbencev, kateri dajejo radevolje vsakemu obiskovalcu točna pojasnila in slednje cene od vseh predmetov.
Zaloga sestoji iz sledečih oddelkov in predmetov: Manufakturni oddelek: sukno, volna, platno, tiskanine in razne tkanine iz bombaža in lanu. Modni oddelek: perilo, pletenine, torbarski, nožarski, jekleni in kosmetični predmeti, traki, čipke, vezenine in mu-aikalija. Konfekcijski oddelek: gotove obleke za dame, gospode, otroke, in klobuki. Čeveljslii oddelek: galanterijski, luksuzni in itrapacni čevlji za dame. gospode in otroke. Poito-razpoiiljalni oddelek in engroa oddelek.
299
Stermecki, Celje
poleg svoje gosposke in meščanske stranke še eno za varanje delavcev in sicer na-rodno-socijalistično in eno za varanje kmetov: bivšo Samostojno. Obe stranki ste imeli namen, od dveh strani stisniti SLS in razbiti složnost in enotnost slov. naroda. Če tudi je v začetku ta igra uspela, ker so naši kmetje dobri in pošteni, pa so verovali lepim besedam, se je stvar vedno bolj zapletala. Pucelj in drugi so hoteli res postati svobodni. Da bi bili od slovenskih liberalcev svobodni, so se zatekli k Radiču. Zdaj pa so jih Žerjav in drugi tam zajeli. In kakor komandira Pri bičevič Radiča, tako tudi v Sloveniji komandira radičevce Puelja in druge — Žerjav. Ko je imel Radič pretekli teden predavanje v Ljubljani, so sami Žerjavci bili z njim, bivši radičevci so le od daleč imeli pravico gledati svojega voditelja!«
»Kaj misliš, da bodo sedaj napravili radičevci v Sloveniji«, je vprašal radi-čevec.
»Kaj? Vsi bodo liberalci postali, vsi bodo, kot morajo tudi voditelji, poslušali dr. Žerjava, nazaj bodo šli, od koder so prišli!«
»Tega pa ne verujem!«
»Veruj ali ne, zgodilo se bo! Poglej narodne socijaliste! Ni še tega 14 dni, ko je narodno socijalistična stranka v Sloveniji prenehala. Žalosti ob tej smrti ni bilo. Voditelji, ki so ostali, so izdali oklic, da rajžajo v demokratsko Žerjavovo stranko nazaj, da njihova preneha!«
»Kaj pa delavci?«
»Delavcev ta stranka itak ni imela veliko. Oni, ki so videli, kako gre pri narod nih socijalistih, so stopili v vrste krščanskega delavstva že popreje, predno je to mrtvo stranko požrla samostojno-demo-kratska. Tudi izobraženci, katerih je nekaj s poštenim namenom bilo' v teh vrstah, so izbrali SLS že preje. SDS je dobila — prazen žakelj!«
»Mi tudi ne gremo v liberalne vrste«, se je razjezil radičevec. '
»To bomo še le videli. Kar je pošteno mislečih kmetov, bodo gotovo stopili v naše vrste, da bomo složni kot en mož. Drugi pa, ki mislijo, da morajo biti posebneži, bodo pa seveda šli v liberalce. Naša naloga je zdaj pravzaprav ta, da dopovemo vsem radičevcem, kar bi jih še bilo med nami kmeti, naj nikar ne po-sitanejo privesek liberalne gospode in političen rep dr. Žerjava. Veš kaj, prijatelj, ti si bil do sedaj radičevec. Zdaj vidiš, kam so te speljali ti ljudje. Ti pa tudi veš za svoje dosedanje somišljenike. Stopi do njih, razloži jim to, da so zdaj radičevci le priganjači liberalnim političnim lovcem. Zdaj naj gre glas povsod, de
je radičevske stranke v Sloveniji konec. Vsi pošteni, dobro misleči, ki so bili radičevci, ker so verjeli lepim besedam liberalnih priganjačev, naj najdejo pot nazaj v SLS.«
»Veš kaj, kar grem! Zdaj je še zima, imam dovolj časa! Grem od hiše do hiše, pa bom povedal svojim prijateljem, kaj jim je zdaj storiti!«
»Bodi mož«, mu je gospodar prijateljsko stisnil roko za slovo.
l«lfflKL
V NAŠI DRŽAVI.
Borba na nož! Opozicija, to zdaj Radič in Pribičevič, sta napovedala sedanji vladi borbo na nož! Z največjo ostrostjo hoče nastopati zoper vlado in njeno delo. Zakaj pa? Ali vlada noče delati, ali je vlada slaba? Ne! Samo zato, ker Pribičevič ni v vladi! Spopad se je izvršil preteklo sredo dne 29. februarja, ko se je narodna skupščina zopet sestala. Pri tej priliki je prišlo v skupščini do dejanskih spopadov. Radičevci in srbski zemljorad-niki so z nasiljem in pretepom hoteli ovirati delo skupščine. Evropa gleda na te poslance kot na nekulturne, divje ljudi. Pa res delajo sramoto naši državi. To ni več načelna borba, to je sramotno nasilje! Take nastope obsojajo vsi državljani brez razlike.
Radič žalil vladarja. Najbolj divje je govoril Radič, ki se je spozabil celo tako daleč, da je v svojem govoru žalil vladarja. Zaradi tega je nastal v skupščini velik prepir in Radič je bil zato kaznovan, da je bil izključen od zborovanja 3 sej. Popoldne pa je moral v dvor h kralju. O tej avdijenci niti najožjim prijateljem ni ničesar povedal.
Hinavščina z »Glavnjačo«. Glavnjača je v Beogradu hiša, kamor policija zapira aretirance. Res je hiša slaba, res je prostora malo. Toda res je tudi, da je ravno ista hiša služila za zapore tudi tedaj, ko sta vladala Radič in Pribičevič! Prvi dan, ko je naš voditelj dr. Korošec nastopil v skupščini kot notranji minister, pa sta Radič in Pribičevič zahtevala, da naj takoj otvori nove prostore! Čez noč naj bi hišo sezidal! Ta nastop opozicije je pokazal, da ni resna, da samo zato vleče take stvari v razpravo, da lažje dela škandale. Dr. Korošec je temeljito odgovoril tem lažipolitikom! Najpreje jih je osramotil s tem, da jim je povedal, da si je on kot notranji minister ogledal Glavnjačo osebno, da je sam odredil preiskavo za vse
one slučaje, ki bi bili protizakoniti. So pa to slučaji iz onega časa, ko je bilo notranje ministrstvo v rokah Radičevih in Pribičevičevih ljudi. No, tako bodo zdaj sami morali pojesti juho, ki so jo skuhali!
Opozicija šla iz narodne skupščine! —
Ker je bil Radič izključen od treh sej, je seveda vsa opozicija morala z njim držati! Zagrozila je, da sploh gre iz Beograda! Pa se je po treh dnevih premislila! Lahko je oditi, ali potem sramotno iti nazaj, kar je Radič že enkrat poskusil, je težko. Zato se je opozicija odločila, da je po treh dnevih zopet prišla v skupščino. Rekla pa je, da bo šla iz skupščine, ako se bo tako postopalo z njo! Je lepo, če je človek skesan!
Proračun v razpravi. Če tudi ni bilo o-pozicije v skupščini, je ista delala, in še lažje delala, ker je opozicija ni motila. Samo zemljoradniki so divjali in je neki. Kokanovič, napadel poslanca g. Pušenja-ka, na kar je poslanec Žebot vmes posegel in Kokanoviča ukrotil. Proračun je bil v splošni debati in je bil sprejet s 186 glasovi. Vsi govorniki opozicije, ki jih je bila celi vrsta, so izgubili pravico govoriti splošno o proračunu, ker jih ni bilo navzočih, ko so prišli na vrsto. So pa za eno blamažo bogatejši, delo pa je šlo hitreje od rok. Zdaj se vrši razprava o posameznih poglavjih proračuna.
Pomoč gladujočim. Za pomoč gladujo-čim je ustanovljen poseben odbor, ki mu je predsednik naš poslanec dr. Kulovec. Odbor ima od vlade 150 milijonov Din za pomoč gladujočim, posebno v Bosni in v Hercegovini, kjer je 250.000 ljudi brez hrane. Opozicija je pred tem delom vlade obstala — brez besede!
Radič ubit! Ko se je Radič preteklo soboto zopet povrnil v skupščino, se je z milim glasom pritoževal, češ, da ga je Davidovič speljal v Beograd zato, da bi ga dal v parlamentu ubiti! Vsem se jc smilil revež. Mrtev je res, a ne dejansko, pač pa politično, storil pa je samoumor. ker se je obesil na Pribičeviča.
V DRUGIH DRŽAVAH.
Mussolini je govoril — grozeče! Ves teden je potreboval Mussolini, da je našel odgovor avstrijskemu kanclerju dr. Sei-plu, ki se je pritožil zaradi zatiranja nem ških državljanov v Italiji. Dejal je, da zadnjikrat odgovarja z besedo, v bodoče bo odgovarjal z dejanji! Očitkov glede krivic ni zavrnil niti z eno besedo, ampak mirno konštatiral, da je res tako. Temu odgovoru odgovarjajo že nemški listi, ki
pišejo, da je med Italijo in nemštvom nepremostljiv prepad.
Italija potvorila koroški plebiscit v letu 1920. Ko je bilo na Koroškem 10. oktobra 1920 glasovanje za Avstrijo ali za Jugoslavijo, tedaj smo videli, kako so italijanski avtomobili prevažali nemške agitatorje, kako so italijanski zastopniki o-čitno podpirali nemške težnje in ker so se godile velike goljufije, je gotovo, da je Italija imela tedaj svoje roke vmes. Do-sedaj tega mi nismo smeli povedati. Zdaj je to povedal Mussolini sam, ko je Avstriji očital nehvaležnost zaradi tega, ker je Italija tedaj pomagala spraviti celo Ko roško pod Avstrijo. Dobesedno je navajal brzojave iz tiste dobe in s tem seveda sprožil nov spor, katerega dalekosežnosli še ni mogoče predvideti!
Albanija in Grčija v italijansik sužno-sti! Svet se čudi, kako more Italija tako zalagati z denarjem Albanijo in Grčijo. Na vsak način ju hoče imeti v svoji oblasti. Doma pa ima take davke, da so sedaj celo mačke obdačili in stranišča. To gospodarstvo pelje k polomu. Kardinal Gaspari je pretekli teden dvignil glas in opozoril vlado, da naj preneha z izmoz-gavanjem ljudstva. Ali Italija mora, mora, ker njena politika jo stane, njena dvojna vojska, redna in fašisti, pa tudi!
Madžarski škandal se bo obravnaval na posebni seji Društva narodov.
Bolgarska vlada pred odstopom. Ljap-čeva hočejo na vsak način vreči. To je seveda delo Italije, ki noče Ljapčeva.
Gospodarske težave Nemčije. V kovinski stroki, ki je ena največjih, je izbruhnil štrajk. Vse tovarne so delo ustavile. Ti ponovni pojavi so znamen je, da je Nemčija gospodarsko še vedno slaba.
Zborovanje Društva narodov se vrši te dni. Je to velik dogodek, ker se bo razpravljalo o vseh tekočih spornih zadevah. Dr. Marinkovič se nikakor ni šel samo zdravit na Francosko, ampak je šel se pogovarjat za našo državo. Ves svet hrepeni po tem, da Društvo narodov reče odločno besedo: Mi hočemo mir in delo!
i^SiZAMBEDO
Pometena hiša.
Ali se kaj zganeš, ko vsako leto tretjo pustno nedeljo slišiš evangelij o izgnanem hudem duhu in o pometeni hiši?! Ali se zavedaš, da je to evangelij o tebi, da naj bi se vse to izvršilo za Veliko noč v tebi, da bi se izvila tvoja duša grozni oblasti tistega močnega, ki gospoduje nad njo z grehi in strastmi, da naj bi se po-metla iz nje vsa smet, vsa nesnaga, vsa nepotrebna navlaka? Očiščeni, popravljeni, olepšani zabliščijo za Veliko noč naši domovi, očiščene, olepšane naj bi bile tudi naše dušel To je šele prava, krščanska Velika noč! Gotovo hočeš tudi letos opraviti to svojo veliko dolžnost, da bo hiša tvoje duše pometena. Pa, ali te nič ne vznemirjajo in skrbijo nadaljne besede sv. evangelija, ki pravi, kako se hoče tudi duh vrniti v svojo prejšnjo hišo, pa si privzame sedem drugih duhov, hujših kot on, in gredo in zopet prebivajo ondi in da je poslednje tistega človeka hujše ko prvo? Velikokrat si že obhajal
duhovno veliko noč, velikokrat je bila tvoja hiša pometena, pa, ali je pometena tudi ostala? Ali se nisi že tolikokrat povrnil v svojo staro strast, ali ne postaja vedno hujša in močnejša? Kaj bo konec tega? Kako resno vendar donijo besede Kristusove: »Poslednje tistega človeka je hujše ko prvo . . .<
Da ostane tvoja hiša pometena, poslušaj dober svet, ki ti gotovo pomaga! Ta je: spovedaj se po svoji velikonočni spovedi vsako nedeljo! Misliš: Kje pa imam čas, kako pa naj pridemo vsi na vrsto? Res ne boš mogel opraviti spoved vsako nedeljo pri spovednici. A ti vidiš, kako moli mašnik v začetku sv. maše očitno spoved, kako isto stori strežnik v imenu vseh, ki so v cerkvi navzoči, tudi v tvojem imenu. To je tista ura, da tudi ti o-praviš svojo duhovno spoved, da se zamisliš nazaj v pretečeni teden in se vprašaš, kako je bilo v tem tednu tvoje življenje, tvoje govorjenje, tvoje delo. Pomisli, kako hočeš s tako dušo med sveto mašo stati pred tistim Bogom, kateremu angeli neprenehoma kličejo: Svet, svet, svet, kako hočeš stati pred tistim Bogom, pred katerega ne more nič omadeževane-ga, kako hočeš stati tako blizu Kristusa, ki je na Oljski gori iz studa pred grehom potil krvavi pot, ki je radi grehov moral prestati neizrečne bolečine in najgroznej-šo smrt. Mislim, da boš pri taki spovedi •tudi ti iz srca prosil: »Bog bodi milostljiv meni ubogemu grešniku«, mislim, da ti ta spoved ne bo pustila, da bi tedne in ted ne, mesece in mesece pustil svojo hišo ne pometeno.
Če hočeš svojo hišo ohraniti pometeno še bolj gotovo, se spoveduj vsak dan! Ba-denski grof Bernard je imel več let navado, da je pokleknil vsak večer pred svo jega spovednika in se spovedal vseh misli, besed in dejanj pretečenega dne. Velikokrat je rekel: »Nič ni za kristjana bolj nevarno, kakor zaspati v takem stanu, v katerem se ne bi upal umreti. Mnogo jih je že pobrala smrt v spanju, Bog ve, če tudi mene ne zadene ta usoda.« Bog ve, če tudi tebe ne! Ne moreš sicer poklekniti vsak večer pred spovednika, a duhovno spoved tako opraviš vsak večer. Zamisli se živo v Boga, ki je povsod pričujoč, premisli ves dan od jutra do večera, premisli, kaj si eno uro za drugo mislil, govoril, delal. Nato se še pa vprašaj z vso resnobo, kaj bi bilo s tvojo dušo, ko bi se to noč' naenkrat znašla na božji sodbi. Prepričan sem, da ti bo pri taki resni duhovni spovedi privrela iz duše tudi resnična žalost nad grehi in da se boš začel dvigovati iz svojih napak, da bode tvoja duša vedno bolj pometena hiša, vedno bolj vredna Boga.
Koliko velikonočnih spovedi si že opravil? Koliko je videti od njih v tvojem živ Ijenju uspeha? Morebiti so ti bile neprijetne in prisiljene, kakor neseš prisiljen bolan zob k zdravniku, ali denar na davkarijo in v nekaj dnevih je šlo staro življenje naprej. Ena Velika noč pa naj postane mejnik v tvojem življenju. Da postane, poskusi z vso resnobo in vztrajnostjo z nedeljsko dn dnevno spovedjo. Morda si misliš, da je tako resno življenje neprijetno in žalostno. Kako pa želiš enkrat umreti? Si ne želiš duhovnika, da bi se spovedal in popolnoma očistil svojo dnin? Ali ve*, dn bo? to Inhko Moril? 7.n-
lo pa imej z dnevno duhovno spovedjo vedno pripravljeno dušo!
V naše hiše dobro čtivo! Kakor je nepregledna škoda, ki jo napravi slabo berilo, tako je pa velik blagoslov dobrega čtiva. Zato naj bo v vsaki krščanski hiii krščanski list in naj se skrbi, da se nabavijo in večkrat čitajo dobre krščanske knjige. Prava družinska knjiga v vsaki naši družini naj bi bila najlepša knjiga: sv. evangelij. O tem govori tako lepo v svojem postnem pastirskem listu mona-kovski nadškof kardinal Faulhaber. Med drugim pravi: Zadnji papeži so želeli, da bi se po družinah čital sv. evangelij. Pod božičnim drevesom naj bi zato ležal večkrat kot božično darilo evangelij. Tudi za birmo, za poroke, za godove, za spo-.iiin na misijone, duhovne vaje naj bi se dajal evangelij. Kak večji otrok naj bi bil v družini določen, da vsak dan, ali vsaj vsako nedeljo najboljše zvečer po skup-lem rožnem vencu prečita odlomek iz evangelija. Čita naj lepo, počasi, slovesno, kakor je Jezus hodil med žitnimi polji. Tako se izpolnijo besede: »Kjer sta dva ali trije zbrani v mojem imenu, sem 'az sredi med njimi.« Tako se spremeni dom krščanske družine v svetišče. Tako stoji Kristus kot kralj v hiši in deli sta-rišem in otrokom svoj blagoslov. Posebno otroci bodo slišali pri takem berilu zlate smernice za življenje in se bodo po njih ravnali. Tudi bolnikom naj bi se či-iali Čisto mali odlomki iz evangelija. Krasna navodila, ki naj bi veljala tudi z« naše slovenske družine! V vsako našo družino Kristusov evangelij, potem bode ned nami tudi več Kristusovega življenj« in Kristusove sreče!
Požrtvovalnost italijanskih katoličanov. V mestu Milanu imajo italijanski katoličani svojo veliko katoliško vseučilišče, na katerem se podučujejo in vzgajajo v popolnoma katoliškem duhu prihodnji voditelji ljudstva. Vsako leto ima jo po celi Italiji takoimenovani vseučili-ščni dan, ko zbirajo prostovoljne prispevke za visoko šolo v Milanu. Lansko leto je vrgla zbirka na ta vseučiliščni dan 8 mil. 35.990 lir ali 10 milijonov 79.700 Din. Požrtvovalnost, ki je posnemanja vredna!
Protesti zoper grozodejstva v Mehiki. Zoper grozodejstva, ki jih morajo trpeti katoličani v Mehiki, so v zadnjem času ostro protestirale katoliške organizacije v Berlinu in Budimpešti. Ravno isto se je zgodilo tudi v belgijskem senatu ob priliki zunanje-politične debate.
Cerkveno postopanje, da se proglasi Terezija Ledochowska blaženim. Sv. oče je dal dovoljenje, da se začne preiskava o življenju Terezije Ledochowske, ustanoviteljice znane družbe sv. Petra Kla-verja, ki skrbi za misijone med zamorci. Po vseh škofijah, v katerih je živela služabnica božja so se začeli zbirati in preiskovati podatki o njenem življenju.
Papež Pij XI. zoper slab tisk. V Rimu se postni čas obhaja zelo slovesno. V vseh važnejših rimskih cerkvah se vršijo vsak dan postne pridige. V začetku posta se zberejo vsi postni pridigarji pri papežu, -ki jim pove zadeve, o katerih naj bi do-tično leto govorili v postnih pridigah. Letos jim je položil na srce, da naj vernike svarijo pred vsem pred slabim berilom, k? napravi ▼ Aloveikih duiah toliko hir*
dtgm. To je pač važen opomin poglavarja katoliške Cerkve vsem vernikom, da ne zastrupljajo svojih duš s strupom brez-verskega in opolzkega berila. Gotovo u-mesten opomin tudi za nas!
imEB NOVICE
Umrl vpokojeni g. župnik — smrtno ponesrečil mladi g. župnik. Umrl je v Lim bušu pri Mariboru vpokojeni g. župnik J. Kapler. Rajni je bil rojen dne 15. aprila 1862 v Sevnici ob Savi in posvečen v maš-nika dne 20. julija 1884. Dolgo vrsto let je župnikoval pri Sv. Jakob v Slov. gor. Pred leti je stopil v pokoj in se naselil v svoji lastni hiši v Limbušu. Pogreb se je vriši v petek, dne 2. marca, popoldne na pokopališče v Limbušu. Blagopokojnemu ostani časten in hvaležen spomin med duhovnimi sotovariši in med vsemi, ki so poznali njegovo blago dušo! — Dne 1. marca ob četrt na deset dopoldne je izdihnil v celjski javni bolnišnici g. Franc Agreš, župnik iz Širja pri Zidanem mostu. V sredo popoldne je šel pogledat k delavcem, ki so v gozdu podirali drevesa. Bukev, ki so jo ravno podirali, se je nenadoma prevrnila ter z vejevjem s toliko silo oplazila g. župnika, da se je zgrudil nezavesten. Prepeljali so ga takoj v Zidani-most, kjer je tamošnji zdravnik ugotovil, da ima župnik prebito lobanjo. Odpremil so ga takoj v celjsko javno bolnišnico, kjer pa je bila vsa zdravniška pomoč zaman. G. župnik je ves čas v bolnišnici ležal v globoki nezavesti. Pokojni g. župnik je bil rojen leta 1886 v Zdolah in bil posvečen v mašnika leta 1914. V Širju je deloval komaj od oktobra lanskega leta.
Duhovniška vest. S 1. marcem je prevzel župnijske posle v Turnišču domači č. g. kaplan Ivan Greif, ki je s tem dnevom imenovan za provizorja turniške župnije.
Košarjeva mamica umrla. Dne 27. februarja je zaspala v Gospodu daleč naokrog znana in obče priljubljena Košarjeva mamica pri Veliki Nedelji, vdova pr pred dvema letoma umrlem g. nadučiteljn Ivanu Košarju. Rajna je bila rojena dne 11. februarja 1852 pri Sv. Ani, je dočakale lepo starost 76 let in od teh je preživete 50 let pri Veliki Nedelji, Rajna Terezija je bila splošno priljubljena med narodoir radi milosrčnosti in dobrote. Dijakom je bila prava mati in vsi velikonedeljski študenti so jo obiskovali, kadarkoli so poselili svoje domove. Blaga mati zapušča samo enega sina, g. Roberta Košar, vinograd nika, našega dolgoletnega sotrudnika ter enega naših najboljših gospodarskih stro kovnjakov. Rajni preblagi mamici ostani ohranjen trajnohvaležni spomin med vsemi, ki so jo poznali, našemu prijatelju in sotrudniku Robertu naše iskreno sožalje!
Pomoč gladnim Posavčanom! Po dolgem pričakovan ju smo vendar enkrat dobili od ljubljanskega oblastnega odbora za po toči prizadete občine brežiškega in sevniškega sodnega okraja deset vagonov koruze po znižani ceni, ki so jo nam izpo-slovali poslanci SLS, zlasti oblastna poslanca gg. Tratnik m Podvinski s pomočjo g. ministra dr. Gosarja, katerim se za to požrtvovalnost na tem mestu najtopleje zahvaljujemo. S to požrtvovalnostjo nam j«* dokazano, da izvoljeni ljudski zastop-
niki SLS držijo svoje, nam na raznih volilnih shodih dane obljube in želeti bi bilo, da se vsaj v enaki meri za nas zavzamejo tudi voditelji ostalih strank, kateri so na zadnjih volilnih shodih tako prepričevalno obljubljali, da hočejo ubogemu izmozganemu kmečko-delavskemu prole-tarijatu pomagati, a to brez — križa. Torej kje ste sedaj vi volilni obljubkarji?! Gre nam slabo, a vas ni od nikoder. Kličemo vas na pomoč, ker od zgoraj omenje nih desetih vagonov koruze nismo mogli vsi dobiti; je bilo pač nas preveč, a koruze premalo. Dokažite, da naš klic ne bode glas vpijočega v puščavi, sicer so vam za prihodnje volitve namesto krogljic zajain čene samo fige! — Proletarec iz Posavja.
Vremenski prerok za mesec marec t. 1. Zapadna Evropa bo imela ta mesec močne padavine, na vzhodu bo nekoliko boljše. Marc bo hladen, vetroven, deloma vlažen, imel bo samo nekoliko lepih pomladanskih dni. To bo tudi mesec vsakojakih nezgod. Vreme bo podnevu megleno ter hladno. Slabi vremenski dnevi bodo 4. in 7., posebno pa 9. marc. V nasprotju s februarjem, ki je prinesel lepe, naravnost pomladanske dneve, bo v marcu večkrat zapadel sneg. Po vetrovnih dneh bo nastopilo močno znižanje toplote. Okrog 13. marca se bo vreme na vzhodu mimogrede popravilo, dva dni pozneje pa bodo noči zopet hladne, vetrovne in polne padavin Zelo se bo poslabšalo vreme med 19. in. 25. marcem. Ti dnevi bodo megleni in surovi. Potem bo nastopil jug, okoli 28. bomo imeli zopet veter in dež in slednjič bo nam zasijalo toplo solnce. Ako se bode ta vremenska napoved resnično izpolnila bomo videli koncem meseca. Prvi dnevi meseca marca kažejo, da bo imel vremenski prerok prav!
Kako je bilo leto 1927? Leto 1927 belež' baje največ nesreč, kakor katerokoli drugo v svetovni zgodovini. Med drugimi sc se lani dogodili: 37 velikih povodnji, f izbruhov ognjenikov in 38 viharjev. Število žrtev znaša desettisoče. Najhujši ude -ec pa je prestal majnika meseca 1. 1927 »nepremičen« Kitaj, kjer je zahteval potres do 100.000 življenj.
Orožnik šel pod vlak. V Trbovljah j< služil za orožnika 281etni kapral Iv. Kav-še, rodom iz Ponikve. V noči od torka n; sredo (od 27. na 28. februarja) se je vrge' ne daleč od rudniške električne centrale na železniški tir, kjer mu je vlak odrezal glavo. Našli so ga v sredo zjutraj ter je železniška postaja takoj to žalostno vest naznanila orožništvu. Kavše je bil zveče pred samomorom v družbi svojih tovarišev še prav dobre volje in okoli pol desetih še vsem rekel: »Lahko noč!« Za njeg? se nadal je niso zmenili, ker so se tudi vsi drugi odpravili v posteljo. V sredo zjutraj bi moral iti v službo, našli so pa posteljo nedotaknjeno in Kavšeta nikjer. Rajni je bil v službi vesten in sposoben. Med tovariši je bil priljubljen.
Dva delavca se ponesrečila pri streljanju kamenja. V kamenolomu okrajnega zastopa v Dobjem pri Planini sta bila zaposlena delavca Mihael Mrak in Jnrij Le-skošek. V pondeljek ,dne 27. m. m., sta bila omenjena zaposlena z razstreljeva-njem kamenja. Navrtano skalo sta nabila s smodnikom, ki se je pa prehitro vnel in strel je poškodoval prav občutno oba delavca. Mrak ima težke poškodbe na roki
in na enem očesu, Leskošek je pa zelo nevarno poškodovan na očeh. Oba ponesrečenca se zdravita v mariborski bolnici.
Smrtna posledica prepira. Posestnika Miha Radanovič iz Bukovja in Martin Urek iz Drenovca na Bizeljskem sta se že več let prepirala za neko pot. Končno sla se navidezno nekako sporazumela, toda staro sovraštvo je tlelo dalje ter se zadnji čas zopet raznetilo. Radanovičev sin, ki je pred mesci prišel od vojakov, je zagrozil Martinu Ureku, da »mu bo že pokazal ob priliki«. V nedeljo, dne 26. februarja, na večer se je Martin Urek podal k nekemu posestniku v Bukovje, kateremu je hotel prodati vinograd, do katerega vodi usodna pot. Tam ga je izsledil mladi Radanovič, ki je samo čakal, da dobi priliko ter izpolni svojo grožnjo. Ko se je Mart. Urek ob 10. uri zvečer nič hudega sluteč vračal proti domu, ga je fant iz zasede nenadoma napadel ter ga z okovano palico večkrat udaril po glavi in mu prebil lobanjo. Martin Urek se je z velikim naporom privlekel domov, kjer je kljub takojšnji pomoči od strani zdravnika drugi dan umrl. Zapušča ženo in šest nepreskrbljenih o-trok, ki žalu jejo za dobrim očetom, skrbnim ter uglednim gospodarjem.
Za steklino umrl. V Pasteurjev zavod v Celju je bil nedavno prepeljan 26 let stari posestnik Ludovik Želko iz Pečarovcev v v Prekmurju, katerega je bil ugriznil stekel pes. Ker je zdravniška pomoč prišla prepozno, je obžalovanja vredni mož po strašnem trpljenju v zavodu umrl.
Vlom v viničarijo. Na Vidmu je vlomil neznan zlikovec v viničarijo g. Ferd. Ro-r.a, veleposestnika v Hrastniku. Uzmovič e odnesel iz opremljene sobe in kuhin je so posteljnino, zavese, kuhinjsko posodo in druge stvari. Tat je najbrže domačin, ki so mu razmere dobro znane. G. Roš rpi 1500 Din škode.
Naša društva, Marijine družbe, 3. red :n drage različne korporacije ter vsak so-nišljenik SLS, če se daste slikati, vsi k lašemu pristašu g. Mirkotu Japelj, fotografu v Maribora. G. Japelj je naše gore 'ist, poštena, blaga duša, ki je izdelal v Pragi višjo fotografično-strokovno šolo in :e poseben mojster in umetnik v fotografiranju vsake vrste. Lepo si je uredil fotografski atelje in biva pri hotelu »K Za-Tiorcu« v Gosposki ulici na dvorišču. — Podpirajmo našega somišljenika, ki dela oo ceni in držimo se vedno gesla: Svoji k svojim!
Berač zapustil 100.000 Din. V Novem Sadu je te dni umrl berač Števan Lesko-vič, pri katerem so našli 100.000 dinarjev gotovine. Berač si je ves denar priberačil. Zapustil je tudi oporoko, v kateri določa, da naj podeduje za njim njegova sestra 20.000 Din, ostalih 80.000 Din pa je zapustil pravoslavni cerkveni občini.
Zračni promet: Zagreb—Beograd. Med Zagrebom in Beogradom se že vrši promet za prevažanje nujne pošte in potnikov s pomočjo velikega letala. Promet se je doslej že tako obnesel, da dobi omenjena zračna črta še dva potniška letala.
Zopet smrt dveh naših letalcev. Dne 29. februarja se je zgodila na vojaškem letališču v Rajlovcu pri Sarajevu nesreča, ki je zahtevala dve smrtni žrtvi. Okrog 3. ure popoldne zgoraj omenjenega dne sta se dvignila poročnik Borivoje Vučičevič in pilot narednik Milan Simič na letalu,
da preizkusita novi motor. Skoro celo uro sta krožila nad mestom in je motor deloval brezhibno. Okrog 4. ure sla se vrnila proti letališču, da bi se spustila na tla. Ko sta napravila zadnji krog, je nastala bržkone eksplozija v motorju. Letalo je bilo hipoma v plamenih in je strmoglavilo n& tla. Predno so mogli rešiti ponesrečena letalca izpod gorečih ruševin, sta bila že popolnoma ožgana in mrtva.
Veliki župan g. dr. Franc Schaubach je odpotoval službenim potom za 8 do 10 dni v Beograd. V njegovi odsotnosti ga zastopa g. dvorni svetnik Leon Stare.
Novi ptujski župan g. Mihael Brenčič je potrjen od notranjega ministra, je prisegel in je že tudi prevzel županske posle.
Sprejem nižjih redov v mariborski stolni cerkvi. Dne 4. t. m. so v mariborski stolnici prejeli tonzuro, ki jo je podelil prevzvišeni škof g .dr. Karlin, sledeči gg. bogoslovci: Juranovič Alojz od Sv. Križa pri Ljutomeru, Korban Franc iz Maribora. Lampret Jože iz Šoštanja. Modrinjak Franc iz Središča. Pušn jak Rupert od Sv. Lovrenca na Pohorju. Schondorfer Jožef iz Starega trga, Šmon Franc od Sv. Jurja pod Taborom, Vojkovič Jožef iz Turni-šča, Bejek Franc iz Murske Sobote, Fe-renčič Franc iz Kroga v Prekmurju, Kor-dež Zdravko iz Prevalj, Kuzma Jožef iz Bogojine, Lupše Tine iz Pilštanja, Močil-nik Matej iz Mežice, Orešnik Franc od Sv. Bolfenka na Kogu, Paiuc Ignac od Sv. Antona v Slov. gor., Petan Janez iz Sro-melj, Rojht Ivan od Sv. Lovrenca v Slov, gor., Scliauer Anton od Sv. Križa nad Mariborom, Sem Jakob iz Ljubnega, štukov-nik Franc iz Velenja, Vahčič Rudolf iz Vidma, Veselič Franc od Sv. Marka, Vra-ber Jakec iz Kaple, Žnidarčič Franc iz Gorice.
Duhovniške vesti. G. Ivan Messner je nastopil župnijo Marenberg dne 1. t. m. Na njegovo mesto kot prvi kaplan v Apače je prišel g. Ivan Cilenšek, dozdaj vikar v Ptuju; vikarijat v Ptuju ostane začasno nezaseden, vikarjeve posle je prežel g. prost in mestni župnik dr. Žagar.
Smrt na ulici. V nedeljo, dne 4. t. m., kmalu po 10. uri zvečer, je zadela kap v Gosposki ulici v Mariboru 381etnega delovodjo Rudolfa Blaznik, zaposlenega v Si-rakovem ključavničarskem podjetu na Pobreški cesti. Vračal se je v spremstvu /ene in treh otrok iz Grajskega kina. Poklicali so rešilni avto, ki pa se je vrnil prazen ter ga je zamenjal mrtvaški voz, ker je zdravnik ugotovil, da je takoj nastopila smrt.
251etnico poroke je pri Sv.Trojici v Sl.g. obhajal Franc Majhenič in njegova žena Neža, rojena Šuta. Srebrnoporočenec je naš zvesti somišljenik. Splošna želja je, da bi Vsemogočni ohranil srebrnoporo-< enca vesela, čvrsta in zdrava še na mno-ga leta!
Tatvina. Tovarna strojil v Majšpergu pri Ptuju ima žično železnico za prevažanje lesa na vozičkih iz Majšperga do Medvec. Dne 1. marca je dal blagajnik lega podjetja kuverto z vsebino nad 6000 Din privezati na en voziček in prepeljati v Medvece radi izplačila delavcev. Ker je pa žična železnica slabo šla in je morala v večkratnih presledkih postati, je nekdo ob času, ko je žična železnica poslala, hitro splezal na stopce in kuverto z denarjem ukradel. Kot storilca so izsledili ne
kega Franca Furman iz Medvec, ki je bil aretiran in izročen okrajnemu sodišču v Ptuju.
Iz vlaka skočil. Ko je v nedeljo, dne 4.. t. m., ob pol desetih odpeljal potniški vlak iz Rimskih toplic proti Laškemu, je skočil neki vojak iz vozečega vlaka. Vlak »o takoj ustavili, ponesrečenca naložili in odpeljali z istim vlakom v celjsko bolnišnico. Vojak se je močno poškodoval na rokah. Kakor se govori, je peljala patrulja vojaka v mariborsko kaznilnico.
Napoved lastne smrti. V Špitaliču pri Konjicah se je zgodil ta-le slučaj: Na kvaterno nedeljo je bil pokopan ob obilni udeležbi najstarejši faran, g. Anton Šu-perger, p. d. Bernač v Kraberku, star 90 let. Pred smrtjo na kvaterni petek je za-klical: »Ženske, pridite noter! Umrl bom in bom pokopan v nedeljo.« Kakor je rekel, tako se je tudi zgodilo. Mir njegovi duši!
SOIetnico obstoja bo obhajala letos firma Josip Farkaš pri Sv. Juriju ob Stavnici. To občeznano, vsestransko solidno in pošteno trgovino za nakup vaših potrebščin najtopleje priporočamo!
Pod vlak je šel. V pondeljek, dne 5. t. m., zjutraj je povozil vlak v Pesjem g. V. Žlof, trgovca z vinom iz Pristave. Sumi se, da se mu je precej omračil um, ker je prejšnji dan v gostilni čudno zmešano govoril in se vedel. Namen samoumora pa zopet potrjuje dejstvo, da si je v gostilni pri Mrazu izprosil dopisnico in pa svinčnik ter popisal, od koga ima še tir-jati denar. Ni pa napisal naslova na dopisnico. Tudi je hotel, da bi mu gostje pomagali zapiti še lOOOdinarski bankovec ,ki ga je imel pri sebi; pa kot lujou se mu ni nobeden pridružil. Zjutraj pred prvim vlakom ga je neki železničar našel v sumljivem obnašanju na železnici ter ga hotel spraviti v Stran; pa se ni pustil. Opozoril je strojevodjo in vsi so skrbno pazili, pa niso ničesar opazili. Pozneje so ga pa našli z razbito glavo brez noge in roke na progi. Misli se, da je bil skrit pod mostom in šele tedaj skočil pod vlak, ko je bila lokomotiva že mimo.
Grozna nesreča v Brezjem pri Pišecah. Dne 28. m. m. je vozil Cvetko Ivan, pos.. Globoko št. 31, poleg več drugih voznikov vino iz Brezja na kolodvor. Blizu posestnika Kelharja pa se mu je s polnimi sodi naloženi voz dvakrat prevrnil ter zdrobil njemu levo, njegovemu sinu Ivanu pa dvakr'at zlomil desno nogo. Oba so takoj spravili v Brežice v bolnico. Hudo prizadeti družini naše iskreno sočutje.
Kdo ve kaj? Alojzij Solak, živinski trgovcc, preje stalno stanujoč v Mariboru, Slovenska ulica 36, je meseca maja 1926 kupil in le deloma plačal v Kravjeku, občina Loče, srez Konjice, posestvo, ki so mu ga obdelovali drugi ljudje. Na to posestvo je često zahajaj, dne 22. maja 1927 oziroma meseca junija 1927 (ob času spravljanja sena) pa je neznano kam izginil. Ker je imel Alojzij Solak baje v onem času pri sebi večjo vsoto denarja, se sumi, da je bil oropan in nasilno odstranjen, podan pa je tudi sum, da je sam, neznano kam pobegnil, ker je bil zelo zadolžen. Vsakdo, komur je kaj znanega o Alojziju Solak, osobito o njegovem bivališču se naproša, da to javi okrajnemu sodišču, odd. III., v Konjicah, Slovenija.
Družinska pratika za leto 1928 s podobo Svete Družine se še dobi v vseh večjih trgovinah papirja itd. Segajte le po na&il
Ropar dolenjskega poštnega voza pod ključem. V Kočevju je bil te dni aretiran
iamošnji gostilničar Ivan Klemenčič. Ta je obdolžen, da je izvršil predlanskem in lani rop v poštni voz dolenjskega vlaka na Kranjskem. Pri prvem vozu je uplenil 240.000 Din, pri drugem pa 180.000 Din. Skočil je v poštni voz, ko je bil vlak v teku, ga odprl, nastavil uradniku revolver, odnesel denar in skočil z vlaka. Talvine zgoraj omenjenega denarja sta bila osum ljena poštna uradnika, ki sta bila tedaj v vagonu in katera je ustrahoval ropar. Pro ti enemu uradniku se je vršila celo porotna obravnava, a je bil oproščen, drugi je bil izpuščen že v preiskavi. Klemenčič je bil deset let uslužben pri železnici in so mu bile razmere s poštnimi vozovi znane. Pri aretaciji se je vedel popolnoma hladnokrvno.
Po 17 letih odkrit zločin! Leta 1911 je izginil neznano kam seljak Vasilij Pru-sac iz Presnice pri Zagrebu. Ljudje so s-časoin pozabili na izginulega, žandarme-rija pa je vedno poizvedovala za njim. Te dni so orožniki nenadoma zaprli njegovo ženo Jelico, ki je bila že davno v drugič poročena. Priznala je, da je ubila pred 17 leti svojega moža z enim zamahljajem s sekiro. Truplo je zakopala na polju. Okostje so izkopali in se je na njem poznal še siloviti udarec s sekiro.
Dijaška kuhinja v Mariboru je prejela meseca februarja naslednje podpore: Hranilnica pri Sv. Primožu nad Muto 50 Din; Požarna bramba v Policah 110 Dim; 2upni urad pri Sv. Barbari 75 Din; okrajni odbor v Šoštanju 200 Din; Kmečka hranilnica in posojilnica v Hočah 100; rodbina Klobasa v Očeslavcih 100; gostje na gostijah: Grego-rec-Rantaša v Slaptincih 70, Rajh v Stročji-vesii 125, Vrbnjak-Lah v Krrževcih 52, Sla-vič-Šalamun v Križevcih 227, Ferlež-Galun v Stopercah 272; gostje na zlati poroki Mat. in Terezije Vrbajnšak na Grlavi 50; Glavna hranilnica pri Sv. Lenartu 100; Ivan Vesen-jak, narodni poslanec, 100; Marko Skofič, kaplan pri Kapela, 50; Franc Spindler, župnik pri Sv. Lovrencu, 220; Katinka Jurinec v Banovcih 10; svat je na III. prleškem go-stuvanju 500 Din. Vsem darovalcem iskrena zahvala!
Porota.
MARIBORSKA POROTA.
Detomor.
V pondeljek dopoldne se je vršila porota proti Ani Oswaldovi, dekli v Orlici, radi umora njenega nezakonskega otroka. Osvvaldova je svojo nosečnost prikrivala, ob času poroda se je z izgovorom, da ji je slabo, skrila. Svojega novorojenčka je butnila s tako silo ob tla, da mu je prebila lobanjo in je otrok vsled tega u-mrl. Porotniki so potrdili, da je obtožen-ka namenoma in pri polni zavestmi izvršila detomor. Obsojena je bila na tri leta težke ječe, a je kazen odklonila.
Uboj.
Druga porotna obravnava je bila proti Lovru Trstenjjiku, hišniku v Gornji Radgoni, kateri je 20. nov. 1927 zagrešil uboj. Lovro Trstenjak je bil omenjenega dne že v več gostilnah, končno pa je prišel še tudi v gostilno Misija. Tukaj je brez vsakega povoda začel ukazovati nekemu fan tu, naj takoj izgine iz lokala. Ker se pa fant ni zmenil za ta ukaz, mu je zagrozil v veliki jezi s svojim žepnim nožem.
V tem trenutku je hitro priskočil Ivan Dajčman ter udaril obtoženca po ustih. Fanta sta se še nekoliko ruvala, a gostil-ničarka ju je pomirila. Dajčman je sedel nazaj na svoj prostor, Trstenjak pa si je oblekel zimsko suknjo, nakar se je približal Dajčmanu, ga dregnil z nožem in nato zbežal na prosto. Zabodeni Dajčman je skočil za njim, a se je kmalu zgrudil, je izkrvavel ter na licu mesta umrl. Za svoj zločin je Trstenjak dobil pet let težke ječe, poostrene z dvakratnim trdim ležiščem na mesec.
(Dalje v prihodnji številki.)
CELJSKA POROTA. ' Uboj.
V	pondeljek je začelo tudi v Celju porotno zasedanje in se je obravnaval kot prvi slučaj uboj v Zdolah pri Brežicah, ki se je doigral dne 15. januarja t. 1. An t. Špilec je ubil iz neznanega vzroka s kolom Avgusta Klavžar in je bil radi uboja obsojen na dve in pol leta težke ječe.
(Dalje prihodnjič.)
Dokaz slovenske zavednosti v težkih časih.
V	naših rokah imamo izviren dopis župana občine Sv. Rok pri Ptuju, katerega se je upal poslati nemškemu ptujskemu okrajnemu glavarstvu zaveden slovenski župan in to leta 1872, ko je vse klečeplazilo pred oholimi Nemci in nemškutarji. Dopis — dokaz slovenske zavednosti — se glasi dobese^po tako-le:
Na dopis, ki ga je sv. Roka Gomajnsko pred-atojništvo pod brojem 2714 od Ptujskega gospoda okrajnega glavara Trautfetera 22 Ju-lia 1872 prejelo, bi takole odgovoriti blo;
Slavno okrajno Poglavarst vo na Ptuji: Pred vsem drugim narpervič prosimo, naj nam vse kaj nam želi na znanje dati in zapovedat v slovenskem jeziki piše, ker smo mi štajerski Slovenci, in tudi naš gomajnski predstojnik nemški ne zastopi, in mi nismo kos vaše nemške dopise razumeti, in povolj-uo izpeljati.
Kaj se tiče perve točke, preglejavanje uroerlih, je to doslej pri nas g. Bukalič iz-veršaval, mrtvačke bukve se pa vodijo, kakor drugod, tako tudi pri nas farni ured-niji, od kod se tudi mrtvaški listi na zahte-vanje izdajejo. Ali bo za naprej to drugači, prosimo bolj dotankega pojasnila, ker mi vašega dopisa ne zas topimo.
Na točko 2. odgovorimo, da pri nas ni ar-eetov, ne učenih babic, niti Žagarja v fari.
3.	kaj ta točka zadeva, še bomo gledali po-zvediti.
4.	Beseda Cretinen, nam je nerazumljiva, torej prosimo pojasnila.
o. Tudi beseda Findlimge, nam je neznana dežela, torej nas imete za izgovorjene.
6.	Armen-lnstitute tudi ne poznamo, bomo pa pri žandarmeriji za nje poprašali.
7.	Taubstumme, se tudi niše v našoj srenji ne piše.
8.	allgemeine Impfung še tudi nesmo videli, bodemo pa že na njega pazili.
Prosimo toraj slavno Okrajno predstoj-ništvo na Ptuji nar nas nikakor z nerazumljivimi dopisi ne martra, da moramo z njimi od Poncija do Pilata hoditi, in še vendar ne vejmo, kaj da se od nas zahteva.
Srensko predstojništvc sv. Roka, leto in d«n
Ime in pridavek predstojnika
...	in pisatelja
'MA DRUŠTVI
Stadionska loterija. Bliža se čas žrebanja srečk velike orlovske stadionske loterije. Še malo časa, pa bo padla odločitev, kdo bo tako srečen, da dobi krasno vilo, številna kolesa, šivalne stroje in neštete druge dobitke, ki so pripravljeni srečnim zmagovalcem. Zato je zadnji čas, da si preskrbite vsi tisti, ki še nimate stadionskih srečk, dotične pri domačem orlovskem odseku, ali pišete po nje na Orlovsko Podzvezo, Aleksandrova cesta 6 v Mariboru. Pa hitro, sreča je pred durmi!
Prosvetna zveza in tajništvo SLS v Mariboru priredita za obmejne kraje v Remšniku dne 15. t. m. enodnevni socijalno-politični tečaj. Narodno obrambna dolžnost veleva, da se ga obmejno prebivalstvo prav številno u-deleži!
Gornja Sv. Kungota. Dne 4. marca je uprizorilo naše katoliško prosvetno društvo vele-zanimivo svetopisemsko žaloigro »Izgubljeni sin«. Pred igro je bito predavanje, ki ga je imel preč. g. P. Kamil, gvardijan iz Studencev o ciljih, ki jih zasleduje naše katoliško prosvetno društvo. Preč. g. pater je v svojem govoru pred polnoštevilnim občinstvom navdušeno govoril in je prav na globoko zarezal smernice našega katoliškega društva. »Sloga jači, nesloga tlači« je bil moto njegovemu krasnemu, silno poučnemu predavanju. Ljudstvo ga je z napeto pozornostjo poslušalo in mu ob koncu priredilo mogočen aplavz. Bog plačaj tisočero preč. gospodu! Dal Bog, da bi lepo uspela igra rodila obilo uspeha, da bi toliko zgubljenih sinov in hčera naše župnije, ki se nikakor nočejo odzvati fjubeznivemu vabilu v naše prosvetno društvo, spregledalo ter našlo pot k pravi in večni sreči!
Ptuj. Ravno letos poteče 25 let, odkar so dekleta v Ptuju zadnjikrat igrale znano versko igro »Lurška pastarica«. In ker letos sla vimo tudi 701etni jubilej lurških prikazovanj, a so mnogi že večkrat izrazili željo, da bi radi videli zopet malo Bemardko in njeno Gospo, priredimo zato v nedeljo, dne 11. t. m. v mestnem gledališču v Ptuju toli priljubljeno igro »Lurška pastarica«. Vse domačine in okoličane pa iskreno vahimo k tej lepi igri.
Ptuj. Tu dobite srečke II. stadionske loterije v trgovini Tiskovnega društva in g. M. Vrabl ter pri kmetijski zadrugi. Žrebanje je že dne 25. marca, zato ne odlašajte z hitrim nakupom!
Sv. Urban pri Ptuju. Potreba po Društvenem domu se menda malokje tako opaža, kakor pri nas. Imamo bralno društvo, ki obstoja že 25 let in ki književno in prosvetno s prireditvami krasno deluje. Imamo hranilnico in posojilnico^ ki za tukajšnje razmere jako ugodno napreduje in je imela v preteklem letu čez poldrugi milijon dinarjev prometa. Pa žalibog vse to je stlačeno v en mali šolski prostor. In aiko se ta gnječa v nedeljo med sestanki, oziroma uradnimi urami opazuje, pa se sprevidi, da ako hoče bralno društvo uspevati in hranilnica se razvijati, so nam nujno potrebni večji prostori. Posebno ker še ta prostor ni siguren, da smo enega lepega dne brez strehe na cesti. Kaj še za druge prireditve! Rad bi se vršil kakšen sestanek, a kje, v župnišču ni prostora, v šolo politika ne sme, v gostilno . . .? Vsak bode uvidel, da tudi ne in tako smo večkrat nekaki nazadnjaki, pa krivo je le to, ker ni prostora pri cerkvi, kjer bi se v nedeljo možje lahko med seboj nemoteno kaj pogovorili. Deset občin je v fari. Dostikrat je potrebno, da se župani kaj skupno pogovorijo, kako bi se enotno odgovorilo na rama vprašanja oblasti. Pa zopet je vprašanje: kje?
Ni ga primernega prostora. Vsem tem bi s« odpomagalo, ako bi imeli Društveni dom. Začela so se posvetovanja in priprave, pa tako nekako zaspano, da še najbrž par let ne bo nič, kar je že danes prepozno. Začeli smo zbirati les in se s tem prosi vse zaupnike po fari, da se les sedaj podere in to leto skupaj zvozi. Upamo, da nam bo višja cerkvena oblast poslala v kratkem zopet g. kaplana, kateri bo tem rajši celo reč vodil, ako bode videl, da imamo res požrtvovalnost in veselje. Drugo leto, ako Bog da, bomo imeli s pomočjo dobrih faranov in s pomočjo hranilnice in posojilnice svoj Društveni dom, kateri ne bo samo v čast Urbančanom, temveč še več v izobrazbo in napredek naše mladine. In v to pomozi Bog!
Središče ob Dravi. V nedeljo dne 18. t. m. priredi v Društvenem domu tukajšnja orlovska mladina svojo VI. telovadno akademijo. Kot dosedaj vse, bo brezdvomno tudi ta akademija pokazala višek orlovskega prosvetnega in tehničnega dela. Posebnost bo nastop orlovske dečice (3 do 6 let stare), ki nam bo v telovadni igrici pokazala usodo »ujete ptičke«. Akademijo zaključi veličastna »alegorična skupina«. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnice v predprodaj'i od 11. t. m. pri g. R. Luka-čiič v Središču. Vsi orlovski prijatelji, tudi okoličani iskreno vabljeni!
Popravek. Za dne 9. februarja je bila v »Gospodarju« pomotoma naznanjena orlovska tombola pri Sv. Juriju ob južni žel. V resnici priredi to tombolo Orel pri Sv. Jurju ob Sčavnici.
Konjice. Na Jožefovo dne 19. marca priredi tukajšnja orlovska družina telovadno akademijo. Živahno delo v telovadnici, vedri obrazi in slavna tradicija nam obetajo, da bo akademija izvrstna. Plačajmo tej požrtvovalni mladini trud in delo, ki ga ima s tako prireditvijo. To storimo najbolje na ta način, da se podamo vsi prijatelji orlovstva na Jožefovo po večernicah v Katoliški društveni dom, kjer nam bo orlovska družina v na novo poslikani dvorani podala sadove svojega dosedanjega dela v telovadnici. Ker je vstopnina nizka, si lahko nabavi vstopnico vsak. Prijatelji, pridite! — Na praznik Oznanenja prebl. Device Marije pa priredi Orliški krožek Materin dan. Ta prireditev bo izraz naše iskrene hvaležnosti našim materam za njihovo požrtvovalno ljubezen in skrb, ki jim jo nalaga poklic. Na sporedu bo petje, deklamacije, simbolične telovadne točke in končno prelepa igra »Mati«, ki jo je priredil pisatelj Meško. Ker je tudi prvi Materinski dan v Konjicah, vabimo naše matere, da si privoščijo ta dan aro plemenitega užitka. Predprodaja vstopnic za obe prireditvi je v trgovini Velenčak.
Ponikva ob južni žel. Kat. prosvetno društvo priredi dne 18. marca in ponovi na Jožefovo dne 19. marca, popoldne ob treh v sta ri šoli Lavtižarjevo spevoigro v dveh dejanjih »Mlada Breda«. Ker je čisti dobiček namenjen za izpopolnitev domače knjižnice^ zato vsi prijatelji dobre knjige prav iskreno vabljeni!
Brežice. Na praznik Oznanenja Marijinega dne 25. t. m. ob treh popoldan priredi tukajšnje prosvetno društvo v zvezi z orlovskim odsekom igro: »Stari in mladi.« Prijatelji poštene zabave uljudno vabljeni!
Pri katoliškem prosvetnem društvu v Kra-gujevcu se sprejme glasbeno izobražen človek kot pevovodja in učitelj godbe. Reflek-tanti naj se tozadevno obrnejo na Tajništvo SLS v Mariboru, Aleksandrova cesta 6./I., kjer bodo izvedeli natančnejše pogoje.
Opozarjamo vse živinorejce in posetnike goveje živine, konj in prešičev na današnji oglas »Govedomedike« jugoslovanske razpo-šiljalnice zdravil za govedo, konje in prašiče iz lekarne »Pri sv. Antonu« v Mariboru, Kopališka ulica 11.
„Naš dom".
Pravijo, da smo lahko zadovoljni z našimi fanti in posebno z dekleti; saj se jih je zbralo 7000 okoli »Našega doma«. Nam pa se zdi, da uspeh nikakor ni tako zelo sijajen.
Poglejte samo prve tri številke! 96 strani zanimivih člankov, pisem in povesti. Zraven še okoli 20 slik. In vse te tri številke veljajo komaj — tri dinarje. Saj je že papir toliko vreden! Saj že sama pošta skoraj toliko stane! Kaj pravite vi, ki ima' te »Naš dom«: ali imamo prav?
Zato se nam zdi. da bi moralo biti trikrat več naročnikov. Zakaj jih ni?
1.	Mnogi bi ga naročili, pa se k pisanju tako težko pripravijo. Ali ni nikogar blizu, ki bi jim pomagal?
2.	Drugi spet pravijo: »Kaj ga bom naročil, ko ga nimam časa citati!« Poizkusite! Mislimo, da se bo ob nedeljah kmalu našla kaka urica, da se boste razveselili ob »Našem domu«.
Pri »Našem domu« je pač eno resnica: to je prav posebno naš list, ker pišejo vanj domači ljudje in ni prav nič učen. Morda ga pa od aprila naprej le še naročite? Tudi marčevo številko še lahko dobite, plačali pa boste 10 Din za vse leto. No, ali boste? —
Napravite si vozel, da ne boste pozabili na naročnino za »Naš dom«, če je še niste plačali za vse leto! Najbolje, da človek hitro stori, kar mora storiti. Prazne položnice dobite na pošti in vpišite štev. 13.577!
RllO
Rešitev ugank: Pet rib stane — 5 Din.
--Kari sedi na peči, zraven njega pa
Jožek žvižga, Kari pa samo poje.--
Dan se neha z »n« in noč se začne z »n«.
Nove uganke: Neki oče ima dva sinova, vsi skupaj so stari 60 let, vendar je oče osemkrat starejši kot sinova. Koliko je star oče in koliko sinova? — Komu za pirajo vrata po vsem svetu? — Kdo grize brez zob? — Zemlja ga rodi, ogenj oživi, voda umori, zrak okameni, kdo je to?
Franček-pijanček ne izda tajnosti! Žena je poskusila nekoč z dobro besedo, da bi izpreobrnila svojega moža Frančeka-pijančka. Rekla mu je: »Pa povej mi enkrat, kak užitek imaš vendar pri tem, ko se napiješ!« — Franček-pijanček pa je odgovoril: »Veš, ljuba žena, tega ti pa ne povem! Potem bi se še ti hotela navaditi pijančevanja!«
Praktičen pogovor: Zadolžen snubec: »Gospodična, v mojem srcu je prostor le samo za vas!« Oče neveste poseže vmes: »Ja, ja, koliko bom pa jaz moral plačati najemnine za ta prostor?«
Pri pisanju pisma. Prijatelj: »Temu lumpu in falotu pišeš ti: Spoštovani gospod?« — »Kako pa naj mu pišem?« — »Piši mu: Dragi kolega!«
Razlog žene za nov klobuk. Mož: »Ne, novega klobuka ti pa ne kupim!« — žena: »Tako! In ti hočeš biti potem še načelnik Olepševalnega društva?!«
Res je tako! Kmet je ležal na postelji in tožil, da bo moral umreti. Sosed ga je tolažil: »Pomiri se, prijatelj, enkrat mo-
ramo vsi umreti!« — »Tepec«, mu odvrne umirajoči, »če bi bilo mogoče večkrat umreti, potem bi se tudi jaz zaradi enkrat ne jokal!«
Žepni tat pred sodiščem. Sodnik: »Vi torej tajite, da ste ukradli vola?« — Žepni tat: »Dovolite, gospod sodnik, jaz sem po poklicu žepni tat, kako bi naj ukradel vola? In če bi ga, kdo ga je imel v žepu in kako bi ga jaz dal v žep?«
Če si bil ravnatelj pri banki. Kmet po-praša gospoda v mestu: »Ali imate vi denar naložen v kaki banki?« — »Ne, v banki pa ne!« — Kmet: »Gotovo ste ke-daj veliko izgubili v kaki banki?« — Gospod: »Tisto sicer ne, ali bil sem ravnatelj v neki banki!«
Če si pri zdravniku v službi. Zdravnik slugi: »Tvoj želodec mi nič kaj ne ugaja!« — Sluga: »Ali sem bolan, gospod doktor?« — Zdravnik: »Tisto sicer nisi, ali ješ mi preveč!«
Dragi časi. Gospod sreča berača, ki je skoro redno imel berglje, kako prosto hodi po cesti: »Kje pa imate berglje?« — Berač: »Gospod, časi so slabi, malo pri-beračimo, sem pa pustil berglje doma, da se prehitro ne izrabijo!«
Napačna pridiga. Pridigar: »Gorje možu, ki tepe svojo ženo! Njegova roka naj se izpremeni v kamen!« — Kmetica sosedi: »Joj, potem bom šele črna po celem životu!«
Pri sodniji. Sodnik priči: »Povejte, kaj veste vi o zločinu!« — Priča: »O Zločinu? Tega gospoda niti ne poznam!«
Nikakor ni prav! Odvetnik: »Vaša zadeva stoji zelo slabo. Zastonj naglašate nedolžnost. Ako ne dokažete odsotnosti, ko se je zločin izvršil, dobite tri mesece zapora.« — Klijent: »Odsotnost jaz lahko dokažem, toda v tem slučaju dobim najmanj šest mesecev.
viesnikI^sreče
6PODÄKSTVO
Izšel!
Vsebuje rezultate žrebanj
322
loterijske VA% drž. rente za vojno škodo, srečk srbskega rdečega križa, tobačnih srečk iz leta 1888, državne razredne loterije II. razred, 4% agr. oblig. bos.-herceg. iz leta 1921, 30 1. 5% zastavna pisma, kakor tudi 33. 1. 4zastavna pisma Zemaljske banke za Bosno in Hercegovino, komunal, oblig. Zemaljske banke za Bosno
in Hercegovino, posojila mest Splita, Reke in Zadra, • žrebanje raznih komunalnih zadolžnic Hrv.-
Slav. hipot. banke v Zagrebu, sreč avstrijskega rdečega križa, srečk madžarskega rdečega križa, brezobrestnih premijskih obligacij madžarske hipotekarne banke.
Ogledni izvod brezplačno! Naročnina za eno leto 60 Din, za pol leta 30 Din, za četrt leta 20 Din.
Pisma in denarne nakaznice na upravo
»Vjesnik Sreče« v Zagrebu, Preradovičeva ulica 5. — Telefon 1-88.
Cene
in sefmska poročila.
CENE TUJEMU DENARJU.
Na zagrebški borzi se je te dni dobilo v vb lutah: I ameriSki dolar za 56.80 Din.
Dne 7. marca pa v devizah: 100 avstrijskih šilingov za 801.35. 100 nemških mark za 1358. 100 madžarskih pengov za 993.15—996.15.
1 ameriški dolar za 56.87. 100 francoskih frankov za 223.82. 100 čehoslovaškiih kron za 168.60. 100 italijanskih lir za 300.45.	i
SEJMI.	*
12. marca: Sv. juri j ob južni žel.	j
15.	marca: Zdole.
16.	marca: Pekel pri Poljčanah.
17.	marca: Cmurek, Rečica ob Savinji, Pod četrtek, Frankolovo, Svečina. Mariborsko sejinsko poročilo. Na svinjski sejem dne 2. marca 1928 je bilo pripeljanih 176 svinj in 1 koza, cene so bile sledeče: Mladi prašiči 7 — 9 tednov stari komad Din 280—300; 3 — 4 mesece stari Din 380—450; 5—7 mesecev stari Din 480—550; 8 — 10 mesecev stari Din 580—650; 1 leto stari Din 1000-1200; 1 kg žive teže Din 10 — 12.50; 1 kg mrtve teže Din 16 — 17. Prodalo se je 82 komadov.
Sv. Mihael pri ŠoStanju. Poročil s« j« Mihael IUiš, bogati lesni trgovec. Sel je poiskat brhko družico v St. Ilj pri Velenju. Mlademu
paru želimo obilo sreče-
Kmetijski tečaji
v Prekmurju.
Podružnica Kmetijske družbe v Murski Soboti, ki šteje nad 300 članov širom sre-za murskosobškega in deloma tudi dol-njelendavskega, izvaja med drugim prav obširno začrtanim programom čim najbolj tudi kmetijsko prosvetno delo. Tako je v mesecu januarju in februarju t. i. pod vodstvom kmetijskega referenta g. Vojska priredila večdnevne, lepo uspele kmetijske tečaje v Markovcih, v Cankovi in v Tišini.
V	Markovcih se je vršil kmetijski tečaj v tamkajšnjih šolskih prostorih dne 31. januarja in dne 1. in dne 3. februarja ob popoldanskih in večernih urah. Kmet. referent g. Vojsk je predaval najvažnejše iz vseh panog tukajšnjega kmetijstva, ži-vinozdravnik g. Šerbec iz živinozdravni-štva in inž g. Hrzič iz gozdrastva. Dnevno je prisostvovalo predavanjem do 60 kmetovalcev iz občine Markovci in čepinci.
V	Cankovi se je vršil kmetijski tečaj v tamkajšnjih šolskih prostorih dne 9., 10. in 11. februarja ob dopoldanskih in popoldanskih urah. Predavali so kmet. referent g. Vojsk in vseh panog kmetijstva, živinozdravnik g. Šerbec iz živino-zdravništva, nadučitelj g. Antauer iz čebelarstva in zdravnik g. dr. Gregorc o občni ljudski higijeni. Dnevno je prisostvovalo predavanjem do 90 kmetovalcev iz vse fare, to je iz šestih občin.
V	T i š i n i se je vršil kmetijski tečaj v šoli dne 17. in dne 26. februarja ob pred-poldanskih in popoldanskih urah. Pre davali so inž. g. Mikuž iz semenogojstva, kmetijski referent g. Vojsk iz vseh panog
našega kmetijstva, živinozdravnik gosp. Serbec iz živinozdravništva in nadučitelj g. Antauer iz čebelarstva. Dnevno je prisostvovalo predavanjem do 100 kmetov iz petih občin.
Večdnevni kmetijski tečaji v Markov-cih, Cankovi in Tišini so vzbudili pri domačinih mnogo zanimanja za boljšo gospodarjenje in za sodobna gospodarska vprašanja. Vsak dan je bilo več poslušalcev resnih kmetovalcev in nekaj žensk; a prišli so tudi 701etni starčki. Vrstila so se številna vprašanja, razvili šo se živahni pogovori in razgovori. More se reči, da so vsi ti tečaji sijajno uspeli.
Kaže se potreba, da se v bodočih zimah
—	kadar poljsko delo počiva — priredi čim največ takih večdnevnih kmetijskih tečajev po farah in večjih občinah. Kakor se je izkazalo za potrebno in je tudi od naroda zaželjeno, naj se na teh tečajih predava ne samo splošne kmetijske panoge, ampak tudi iz gozdarstva, živino zdravništva, o ljudski higijeni in o tekočih socijalnih vprašanjih. Taki tečaji naj bodo neke vrste kmetska univerza v malem. Merodajni činitelji, predvsem oblast ni odbor, pa naj prireditev takih tečajev s primernimi dotacijami v bodoče omogo čijo in podpro.
Dne 28. februarja se je vršil v I ž a -k o v c i h političen tečaj, združen z gospodarskim predavanjem. Predaval je g. Vojsk.
Vidi se, da se Prekmurje v vsakem ozi-ru giblje in dobro napreduje.
Gospodarska obvestila.
Učni tečaj za sadjarske pomočnike —
oskrbovalce sadnega drevja — se vrši letos na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru s pomočjo mariborskega oblastnega odbora. Namen tečaja je izobraziti še ne prestare moške delavne moči v vseh najvažnejših sadjarskih opravilih v drevesnici in sadovnjaku, n. pr. pri vzgoji, sajenju, oskrbi, čiščenju, trebljenju, pomla-janju, precepljanju in gnojenju sadnega drevja, pri zatiranju škodljivcev in bolezni ter pri najvažnejših načinih sadne uporabe. Tečaj traja pet tednov in se vrši v treh razdobjih: a) tri tedne spomladi, od 20. marca do 7. aprila; b) en teden poleti, od 11. do 16. junija in c) en teden v jeseni, od 24. do 29. septembra 1928. Tečaj traja skupno tedaj 31 dni. Udeleženci dobijo hrano in stanovanje na zavodu in sicer brezplačno. Ob zaključku tečaja delajo praktični izpit in prejmejo tudi izpričevalo, ki jih usposablja za izvrševanje raznih sadjarskih opravil pri lastnikih drevesnic in sadovnjakov proti primerni nagradi. Prosilci iz mariborske oblasti, stari najmanj 18 let, naj pošljejo prošnje najkasneje do dne 15. t. m. podpisanemu ravnateljstvu. Prošnji je priložiti krstni list, domovnico, izpričevalo o nravnosti in poslednje šolsko izpričevalo.
—	Ravnateljstvo vinarske in sadjarske šole v Mariboru.
Sadjarski tečaj v Mariboru. Na marib. sadjarski šoli se je vršil dne 5. in dne G. marca sadjarski tečaj. Tečaja se je udeležilo nad 100 oseb, ki so pazljivo poslušali, kako treba sadno drevje saditi in ka ko moramo z njim ravnati, da nam dobro nspevp
Kolje in vsake vrste rezan les
prodaja ali zamenja za dobro vino Franjo Gnilšek, Maribor, Razlagova ulica št. 25.
Sadjarsko in vrtnarsko društvo Ormož
priredi sadjarsko in vrtnarsko predavanje ter podučni tečaj, kateri se vrši v nedeljo, dne 11. t. m., pri osnovni šoli v Ormožu po rani sv. maši. Dnevni red: Pravilno sajenje sadnega drevja, vzgoja istega, govori o sadnem izboru ter naročilu dreves. Vsi sadjarji in vrtnarji ter prijatelji sadjarstva dobro došli in vabljeni v velikem številu!
Zajčjerejci, pozor! Opozarjamo vse pri jatelje zajčjereje na I. veliko okrožno razstavo domačih zajcev različnih pasem, izdelkov iz zajčje kožuhovine, usnja in volne, strokovne literature itd., katero prirede zajčjerejska društva v Mariboru, Kamnici in Ptuju dne 18. in 19. marca v Mariboru in sicer na dvorišču restavracije Halbwidl v Jurčičevi ulici. Razstavljena bo prvič tudi najnovejša, dragocena, kratkodlačna pasem »Kastorrex« iz Nemčije. Ugodna prilika za nakup živali Vstopnina je tako nizko odmerjena — 2 Din, otroci 1 Din —, da si to zanimivo razstavo vsakdo lahko ogleda.
»Težakovo olje za živino«. Zadnje čase se se veliiko sliši med živinorejci o» Težakovem olju«. To hranilno sredstvo se je v živinoreji zelo hitro in dobro vpeljalo, kar pa ni čudno, ker se je izkazalo izredno dobro in koristno. Gotovo je, da jih je še veliko, ki dvomijo o koristi tega ali onega hranilnega pomočnega sredstva, vsekakor pa se mora priznati, da je vsak dvom o uspehih hranjenja in krmljenja živine s »Težakovim oljem«, ako se pravilno rabi, popolnoma neutemeljen. To olje je posebno učinkovito pri zahirani, slabotni in zaostali živini, ki se v najkrajšem času s tem oljem dobro, da popolnoma, popravi. Z ozirom na male količine, ki se rabijo od tega olja, je to najcenejši dodatek k hrani za živino. To olje je do sedaj edino sredstvo, o katerem je izdala Veterinarska fakulteta in Zavod za žiivinogojstvo na univerzi v Zagrebu spričevalo, v katerem potrjuje in številkami navaja vrednost in korist, ki ga to olje nudi živinoreji, pa ga ta dva zavoda sedaj stalno v porabljata za ojačanje in pospeševanje razvoja pri slabotni živini. Poleg imenovanih znanstvenih zavodih rabijo »Težakovo olje« že čez eno leto stalno državne kobilarne v Stančiču Karadjordjevem in v Ljubičevem za vzgojo žrebet. O »Težakovem olju« piše zelo pohvalno tudi knjiga »Veterinarstvo« od prof. Dr. Zavrnika veterinarske fakultete v Zagrebu, kakor tudi knjiga »Naša prašičereja« od načelnika Mlekarne v St. Lovrencu na Dolenjskem, g. župnika Oblaka. Ta mlekarna ima zelo veliko pitališče prašičev in je »Težakovo olje« vsestransko in temeljito v tem pitališču preiskano in preizkušeno za rejo prašičev. Iz vsega tega sleda, da je to olje v mnogo slučajih pri živini neobhodno potrebno, ako hočemo, da slabotno in zahirano živino okrepimo, da dobimo od nje one koristi, ki nam jih živina mora dajati, ker gotovo je vselej eno, da dobra sredstva nudijo tudi velike koristi. Ako bi komu še bilo neznano, kje se dobi to olje, navajamo radi dopolnitve še naslov dobavitelja in to je; Tvrdka M. Težak, Zagreb, Gunduličeva ulica 13, ki navodila o vporabi svojega olja pošilja na zahtevo brezplačno.
Sv. Križ nad Mariborom. Žalostno je zapel dne 29. svečana zvon naše cerkvice ter oznanjal faranom pretužno vest, da nam je neizprosna smrt vzela iz naše sredine nadvse spoštovanega in daleč naokoli priljubljenega moža Ivana Hlebiča, posestnika na Sobru. Pred dobrim mesecem ga je zavratna bolezen priklenila na bolniško posteljo, kateri je moral še prezgodaj, v 62. letu svoje starosti, podleči. Z njim je izgubila naša _ cerkvica svojega zvestega in delavnega kiju čarja, kojo službo je ojjravljal dolgo vrsto let. Rajni je bil tudi dolga leta občinski odbornik in načelnik šole ter kot tak vedno deloval v prid in blagor svoje občine. Vsled svoje narodne zavednosti je bil leta 1914 tudi med tistimi, ki so romali v graške vojaške zapore. Kaj je bil rajni in koliko je veljal med ljudstvom, je pričala najbolj velika množica ljudi, ki je prihitela od blizu in daleč, da ga spremi na njegovi zadnji poti k večnemu počitku. Dne 1. marca smo ga položili v prerami grob. Na domu in ob odprtem grobu mu je tukajšnji pevski zbor in pa šolska mladina zapela ganjlive žalostinke. Od rajnega se je v imenu vseh korporacij in ljudstva poslovil v prelepih besedah domači vlč. g. župnik. Naj mu bo lahka križan-ska žemljica! Večen spomin njemu, zaostali i ženi in malim otročičkom pa naše sožaljeJ j Remšnik. G. urednik, malokedaj slišite kaj j od nas. V letu 1927 je bilo rojenih 42, umrlo pa jih je 27 oseb. Poročenih je bilo okrog 10 parov. Letošnji predpuist je tudi pri nas pospravil precej parov v zakonski jarem. Alojz Kafl iz Vuzenice je prišel na Remšnik po vrlo mladenko G ropi Pepco, hčerko Jur. Grčgl, kmeta in gostilničarja pri cerkvi. Odpeljal jo je na svoj dom, kjer ima gostilno pri kolodvoru. Ivan Santl, kmetski sin, se je ožen'l na Kajžerjevo posestvo z vzorno mladenko Tirriko Krecenoaher. Po Tin. Pratar, pridno Marijino družbenico, je prišel ženin iz Avstrije in jo peljal na svoj dom, da mu bo tam ffosnodrnjila. Vsem novoporočenim želimo obilo blagoslova!
Ruše. Pri sankanju zadnjo nedeljo je neki gospod iz mesta padel tako nesrečno, da se je težko poškodoval. Prijatelji so ga pripeljali na saneh v Ruše in ga od tam odpeljali z avtom v Maribor. — Pri tekmi v sankanju na progi Sv. Areh—Lobnica je dobila prvo darilo 131etna Jelica Robnik, hčerka veleposestnika g. Jožefa Robnik, p. d. Cander na Lobnici! drugo je dobil oče s hčerko Anko. — Močno je pretresla vse Rušane vest, da je nevarno obolel od vseh spoštovani in ljubljeni veleposestnik na Smolniku Jožef Sernc, p. d. Marolt; zdravi se v sanatoriju g. dr. černiča v Mariboru. Vse mu želi, da bi se kmalu vrnil zdrav v ruške planine. — Zadnji čas prav pridno zapirajo tatove; predzadnji teden so zaprli žensko, ki je služila v mestu in tam pokradla mnogo reči, zadnji i teden pa delavca, ki je iz tovarne odnašal j vreče. Dobro, bodo vsaj drugi bolj mirno i spali!
Ruše. Občinske volitve so preložene od 11. na nedeljo, dne 25. marca. Volilci imajo torej dovolj časa, da dobro spoznajo prave in navidezne prijatelje. SLS ne obeta votil-cem zlatih gradov, ki jih jim ne more nikdar dati, kakor pri zadnjih volitvah socialistična stranka, ampak pošteno in zvesto delo za blagor vseh in vsakega posameznika. Ona vabi v svoj krog in kliče k sodelovanju vse, ki jim je mar blagor domače občine, da doseže s skupnimi močmi čim lepše uspehe za povzdigo gospodarstva in blagostanja ruS-kih občanov. Pošteno delo zasluži zaupanje vseh; zato SLS tudi upa, da ji bo dal svojo krogljico vsak volilec, ki misli pravično, gospodarsko in pošteno*
Sv. Peter pri Maribora. Viničarska organizacija se je tudi pri nas razrastia v mogočno vejo. Zanimanje za njo je splošno od prijateljev kakor od neprijateljev. Da pa viničarji nismo tako suhoparni in nevarni ljudje, kakor si mnogi mislijo, bomo priredili v nedeljo 11. marca 1928 po večernicah v samostanu lepo igro »Izgubljeni sin« in samospev »Planšarica«. K tej prireditvi vabimo prav vse: stare in mlade, bogate in uboge. Posebno petičnim kličemo: pokažite, da imate kaj srca do viničarja! Na veselo-resno svidenje v nedeljo!
Rogoza pri Hočah. Dne 3. t m. se je pri
tukajšnjem občinskem uradu vršila odborova seja, pri kateri se je razen drugega razpravljalo tudi o pristojnosti gospe Marije Mlakar. Imenovana je stanovala pri posestnici Mariji Lobnik 6 let, pri posestniku Jožetu Jarc 9 let, Kari Kreitnerju 4 leta, manjše presledke ne beležimo. Po izjavi gospe Mlakar stanuje nepretrgoma 27 let v tukajšnji občini. Občinski odbor pa je prošnjo ovrgel s pripombo, da prosilki manjka še 8 mescev do dopolnitve desetih let. V zadnji številki »Slovenskega Gospodarja« smo odboru, pri katerem je večina »naprednjakov« kmetsko-delavske stranke z načelnikom g. županom svetovali, naj se naročijo na »Slovenskega Gospodarja«, sedaj pa omenimo še računico I. razreda, katera se dobi z drugimi šolskimi potrebščinami v ti-skarni sv. Cirila v Mariboru. Gospodje okoli napredne kmetsko-delavske stranke, taka učenost v računanju je mogoča le pri ljudeh vaše napredne stran ke, nikakor pa pri somišljenikih Slovenske ljudske stranke.
Vurberg. V nedeljo, dne 4. marca, je bila lepa slovesnost v sanatoriju ruskega Rdečega križa v vurberškem gradu. Obhajala se je namreč petletnica, odkar je tu ustanovil sanatorij g. dr. Boleslav Fr. Okolokulak, bivši specijalist na kliniki v Petrogradu. 1. marca 1923 je bil sprejet v sanatorij prvi bol nik Ob tej priliki so prišli ruski odposlanci iz raznih krajev Jugoslavije. Ob pol 12. uri je pravoslavni menih, ki se zdravi v sanatoriju, opravil moleben — službo božjo. Nato so se začeli pozdravni govori gospodov odposlancev. Prvi je nastopil g. minister Vasilij N. Strandman, delegat za ruske emigrante v naši državi. Njemu sta sledila član državne komisije, g. inž. B. M. Oreškov, in dešlegat ruskih emigrantov N. S. Ursati iz Beograda. Zagreb sta zastopala ondotni pred stavitelj ruskega Rdečega križa, g. P. M. Bo-jarskij, in predstavitelj tamošnjih emigrantov, g. admiral Vjatkin. Rusko bolnišnico v Pančevu je zastopal g. dr. Pelcer. V imenu ruske gimnaznje v Hrastovcu je govorila na-čeinica gospa N. A. Rajevskaja. Ptuj sta zastopala g. okrajni glavar dr. VonoLna in g. lekarnar Orožen. Vsi gospodje so proslavljali in naglašali velike zasluge, ki jih ima vodja sanatorija g. dr. Okolokulak za ruske emigrante. Odposlanci so prinesli tudi lepa darila ter so prečitali več zahvalnih pisem, katera so jim izročili bivši hvaležni bolniki, kateri so zadobili zdravje v vurberškem sanatoriju. Iz sanatorija je namreč izšlo dose-daj z odličnim vspehom 67% vseh bolnikov, ki so v njem iskali zdravja. Naj še to omenimo, da g. doktorja in vodja sanatorija zelo pridno podpirajo pri njegovem delu njegova blaga soproga Ksenija Orestovna ter gospe Olga Princ in Ljudmila Špiganovič. Gospodarstvo sanatorija vodi vrli g. polkovnik VI. Spiganovič, pisarno pa g. tajnik Simjon Al. Klopotovskij. G. vodja sanatorija zasluži res pohvalo, ker je izvrsten zdravnik in jako pod jelen mož. Stari grad je popolnoma prenovil. Z mesecem marcem je zasvetila v njem električna luč. Z njegovim sanatorijem je postal Vurberg znan ne le v domači državi, marveč daleč čez njene meje. Lepe članke o Vurbergu so prinesli »Rul« v Berlinu in »N. Vremja« v Beogradu. Srčno hvalo izrekamo g. doktorju tudi domačini nn Vurbergu, ker
i je marsikaterega rojaka ozdravil ali mu celo ! rešil življenje. Želimo g. doktorju in njego ' vim vrlim pomočnicam nadaljnih uspehov. ; Želimo, da bi se vsi bolniki v njegovem sanatoriju ozdravili ali si vsaj izboljšali zdravje ter da bi odnesli najlepše spomine s slo venskega Vurberga v svojo bogato domovi no matuško Rusijo* ali pa v rodovitno Sibirijo! — K.
Sv. Barbara pri Mariboru. Ker ta peščica demokratov pri Sv. Barbari hoče nekaj napadati nas, zato jim priporočamo osobilo predsedniku: g. Sabedru, da naj raje pusti politiko. Kar pa se cest in druzega tiče bo se pa in se je že večina naše stranke za to pobrigala. Da pa je SLS pri Sv. Barbari močna kot sirom Slovenije, to smo vami in še vam bomo pokazali. Drugič obširneje, ako nas boste še napadali
Sv. Jurij v Slov. gor. Ob priliki, ko se je poročil v Partinju Viktor Leš, ki je bil vsa povojna leta duša šentjurskemu društvenemu življenju in dobra moč pri pevskem zboru, z vneto Marijino družbenico Barbaro Fer linčevo, so zbrani gostje darovali 120 D za knjižnico dijaškega semenišča. Vsem darovalcem najiskrenejša zahvala!
Sv. Jurij v Slov. gor. Dne 27. februarja je po dolgi in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala Ana Smonič, rojena Masauer. Kako je bila rajna priljubljena vsem v življenju, so pričale številne množice, ki so hodile u-mrlo kropit od ranega jutra do poznega ve-' čera. Naj ji bo žemljica lahka!
Sv. Lovrenc — Črna gora. Svatje na gostiji Medved — Zunkovič so za misijone zbrali 62 j Din. Naj božji misijonar blagoslavlja darovalce in novoporočence!
Sv. Jurij ob Ščavnici. Preteklo soboto je neznan uzmovič vlomil v nabiralnik za kruh sv. Antona v cerkvi. Zjutraj se je skril v cerkev, ki jo je mežnar zaklenil. Ko je pa mežnar zvonil poldne, se je tat izmuznil iz csrkve in izginil. Koliko denarja je odnesel, je neznano. — Pust je s svojimi rogovi zbodel več ljudi tako hudo, da se zdravijo v bolnici, eden pa je vsled ¡poškodb v bolnici že umrl. — Nekaterim gospodom iz takozvanih višjih krogov ne da sokolska žilica na noben način miru, ker se na vse mogoče načine tru dijo, ustanoviti Sokola. Agitirajo pred vsem pri otrocih, ki jih učijo peti sdkolsko himno i itd. itd.
Gornja Radgona. Z velikim zanimanjem ! smo v zadnjih dveh številkah Slovenskega Gospodarja zasledovanje posameznih župnij glede števila Mohorjanov. Da ne bomo med prvimi, se nam je že prej zdelo, da bi pa bili zdrknili od 61 na 221 mesto, bo pa menda pomota! In res! Naročnikov imamo 229, a koledar nam jih je natiskal ubogih 74 —, česar seveda pridni računar procentov ni mogel vedeti. Izmed 100 oseb v naši fari je torej Mohorjanov 4.770, ne pa 1.541, torej nam pripada v izkazu 87 mesto, ne pa 221. — Ako pa hočemo doseči prvo mesto, moramo letos zbrati 650 članov. Na noge torej, Mohorjani, da se temu številu čimbolj približamo!
Polenšak pri Ptuju. Kot prava parlamentarna izvanrednost je zašumela med našim ženstvom, kokošorejkami, ko se je raznesla vest, da imajo vsi trgovci nekaka merila za merjenje jajc. Ako sicer jajce švigne skozi to merilo,je takoj manj vredno in se plača le dva za eno, ko je že itak cena smešno nizka, komad po 75 para, ako pa torej ne odgovarja dotični meri, pa morata biti dva za isto ceno. Ali res morda hočejo veliki prekupčevalci in razni špekulanti narekovati kokošim, kaka jajca naj nesejo? Ko je vendar splošno znano, da niti dve kokoši ne izneseta jednakih jajc. Razvidno je pač iz tega škandala, da hočejo veletrgovci uničiti popolnoma dosedaj še precej dobro produkcijo jajc in s tem prizadeti kmečkemu stanu težek udarec. Uničiti prvi spomladanski dohodek naših gospodinj, ki izvira edino iz prodaje jajc. Težko je pač dandanes kmetu gospodariti, ko nam hočejo
že narekovati, kakšne da naj bodo jajca za prodajo, kaj sličnega pač ne pomni nikdo To šikaniranje od strani trgovcev se nam po eni strani vidi smešno, po drugi strani pa škandal, katerega ne more razsoditi noben naraven razum. Gotovo pa je, da hočejo prekupčevalci pri tem škandaloznem švindlu prav mastno zaslužiti, na račun uboge kmečke kokoši, kateri Bog ni dal daru, iznesti jajca v debelosti glav teh izsesalcev kmetskegn stanu. Prosimo merodajne kroge, predvsem oblastno skupščino, da to zadevo vzame v roke ter temeljilo obračuna s temi špekulanti. — Članek v zadnjem Slovenskem Gospodarju
0	kokošji reji priporoča, da bi naj gojili samo štajersko-zagorsko pasmo, kar pa ne odgovarja današnjim dnem. Znano nam je, da so le kokoši majhne in nesejo le drobna jajca, kar bi žal danes ne mogli spraviti v promet in bi nastala splošna kriza v jajčni produkciji, seveda v škodo revnega kmečkega sloja.
Mezgovci pri Ptuju. Tukaj sta se poročila v župnijski cerkvi pri Sv. Marjeti g. France Trgilov iz poštene kmetske hiše iz Stonjcev, z g. Veroniko Segula iz narodne, gostoljubne hiše iz Mezgovec. Da bi bilo srečno! K poroki so se gostje vozili na 14 vozovih.
Križcvci pri Ljutomeru. V tukajšnji farni cerkvi sv. Križa se je izmed mnogih drugih poročil tudi g. Slavko Vrbnjak, član ugledne družine Vrbnjakove iz Ključarovec, z ugledno mladenko Alojzijo Lah iz Starenovevaši. Da je bil priljubljen povsod, je dejstvo, da so mu Orli kot svojemu predsedniku izkazali čast, kakor tudi nevesti pevski zbor kot članici Marijine družbe. Na gostiji so veseli gostje nabrali lepo svoto za dijaško kuhinjo. Novemu paru želimo obilo sreče in blagoslova v zakonu!
Sv. Andraž v Halozah. Dopisnik »Kmets kega lista« skuša na vse mogoče načine iz-podkopati ugled in spoštovanje nas faranov do našega vlč. g. župnika. A blato, ki ga me če na njegovo osebo, pada na njega nazaj. Vsa žaljenja ne omajajo udanosti in zaupanja, ki ga imamo do svojega nad vse skrb nega dušnega pastirja. To smo pokazali tudi pri volit vi v šolski odbor. Dopisniku se pač godi tukaj tako, kot njegovemu šefu v Bel-gradu. Kamor se obrne, povsod smola. Do časti in veljave se pride pač po potu truda i in dela za blagor bližnjega, ne pa z blatenjem j in spletkami. Dopisnik si naj zapomni to-le: Bolj ko bo po »Kmetskem listu« žalil vlč. g. župnika, bolj ga bomo mi izbacnili iz naše ! srede. — Kmet-volilec.
Lcskovec. V naših materijalnih časih so redke velike številne družine. Na Franco-j skem in v Italiji so številnim družinam določili državno odlikovanje in podporo! Hvala Bogu! Naše slovenske družine ne gledajo samo na zemeljski dobiček, ampak veliko bolj na večno plačilo v nebesih! In tako je prav! Bog je najboljši plačnik za vse trplje nje! Hvala Bogu, da imamo Slovenci še stare in močne korenine! Dokler bo tako, bo slovenski narod rastel! Poleg mnogih takih vse časti vrednih družin sta tudi zakonska Filip in Marija Kozel, kmeta v Sp. Leskovcu 20. V obširnem krogu svoje velike družine sta dne 25. februarja 1928 obhajala petdeset letnico svoje poroke. Skrbnima zakoncema otroki in vnuki, sosedi in znanci ter številni prijatelji še dosti veselih in srečnih let!
Zreče. Izmed sotrudnikov pri mladinskih" organizacijah so letos v zakonski stan stopili: Sadek Karol in Orož Mimika, VerčniV Anton je dobil Kristino Poločan, Roziko Hren pa si je osvojil Viktor Višič. V hiše imenovancev zahaja »Slovenski Gospodar«, in vsled tega naj »njihov« list priobči spremembo pri domačih družinah.
Zreče. Dne 28. junija 1905 je sedaj že rajni Rušnik Valentin prostovoljno odložil breme županstva. Za njim je do konca triletne dobe županoval danes tudi že rajni Dobnik P. Pri novih volitvah leta 1906 je za župana bil
1	/.voljen g. Josip Winter in to častno službo
»pravlja i« dandanes. Neutrudljivo delavni in radodarni gospodar je dne 4. sušca dopolnil 60. leto svojega življenja. Mladeniško čilemu jubilantu: Se mnogo zdravih let!
Vitanje. Dospela je dne 3. t. m. iz Skoplja žalostna vest, da je v tamošnji vojaški bolnici umrl vrli mladenič Anton Rošer, doma iz Brezna pri Vitanju. Bil je že doma dolgo zelo bolehen, a so ga vendar potrdili in poklicali k vojakom dne 16. marca 1927. Tam je seveda še vedno bolj hiral. Slednjič so ga vendar morali dati v bolnico, kjtr je kmalu umrl. Služil je v 7. konjičkem puku, 2. eska-dron v Skoplju. Ko je njegov tovariš Jožef Hrustelj odhajal domov dne 20. 12. 1927, je on ves žalosten rekel: »Ko bi jaz bil vendar tako srečen, da bi šel s teboj domov!« Pa ta želja se mu ni izpolnila. Bodi mu žemljica lahka! Naj počiva v miru!
Šmartno ob Paki. Dne 28. februarja je bil pogreb Antone Drolca, bivšega gostilničarja in posestnika. Veliko občinstva je spremilo dobrega 80 letnega starčka h grobu; bil je namreč kot dolgoletni gostilničar široko znan, najbolj pod starim imenom »Zumbirt-Sonnenwirt. Veliko let pa že vodi gostilno in mesarijo njegov zet g. Franc Rogl. Naj v miru počiva. — Dobili smo par novih živinskih sejmov in prvi se bo vršil že ta mesec 22. Vso delo in predpriprave so namreč že končane. Sejmišče ima prav ugodno lego ob okrajni cesti, dve mostni tehtnici v bližini, par minut od kolodvora, c-bilna živinoreja — vse to utegne storiti naše sejme prav obiskovane. Pridite se prepričat!
Braslovče. Prostovoljno gasilno društvo Parižlje p. Braslovče se najiskrenejše zahva-
ljuje g. dr. Vid Crvinku, zdravniku na Polzeli za marljivo ter brezplačno lečenje tov. Antona. Babica, kateri se je ponesrečil pri nakladanju kamenja za graditev novega gasilnega doma. Tisočera Vam zahvala!
Teharje. Dne 12. februarja sta obhajala Ivan in Marija Žoher zlato poroko. Svatje le gostije so nabrali za uboge dijake v Mariboru 120 Din. Vsem darovalcem Bog plačaj, zlatoporočencema pa še mncgo let zdravja in zadovoljnosti.
Sv. Križ na Slatini. Veliko parov je klečalo letos pred poročnim altarem. G. Matija Kodrna nam je ceio v postu odpeljal vzgled-no Frančiško Plemenitaš čez Sotlo v vino-gorsko župnijo. Znana Ogrizkova gostilna izgubi z njo vestno natakarico. G. Simon Plemenitaš, nevestin brat, je ob slovesu pozval goste, naj se spomnijo pri tej priliki našega dijaškega semenišča. Složno so Slovenci in Hrvati zložili za malo družbo častno svoto 160 Din. Bog jim vrni in obilno blagoslovi vrli par! — O darežljivosti Križevčanov priča tudi lep dar, ki so ga poslal s posvetitve Plemenitaševe družine na Brestovcu za zlato knjigo navzoči častilci najsv. Srca. 91 Din so poslali v Ljubljano. — Dne 19. t. m. proslave domača društva z izbranimi točkami naše skrbne očete, dne 25. t. m. pa naše blage matere. Napolnite obakrat Društveni dom, da vidite in slišite, kaj želi naša mladina svojim dobrim staršem!
Sv. Štefan pri Šmarju. Letošnji predpust tudi pri nas ni miroval. Porok smo imeli 6. Najbolj korajžen je bil Anton Pušnik iz Žusma, ki je prvi stopil k oltarju z Miciko Pevec. Drugi se je poročil Franc Tonjko z
Nežiko Lesnika. Zatem se je poročil Štefan Strašek z Reziko Lorger. Po Mastnakovo
Cilko je prišel Tine Mastnak iz Slivnice. Tone Jost si je izbral za družico Zefko 2ekar, France Seničar pa Julko Turnšek. Vsem skupaj obilo sreče. — Pogreba smo imeli tudi dva. Umrl je Jurij Seničar, posestnik v Babni brdi. Bil je skrben gospodar Dne 12. februarja pa je umrla njegova hčerka Helena Seničar v mladosti 22 let. Oba sta veliko pretrpela v počasni jetiki. Svetila obema večna luč!
Naval krvi, srčni napadi, težko dihanje, občutek straha, razdraženost živcev, migrena, brezspanje se hitro odstrani z uporabo naravne Franz Jožefove grenčice. Znanstvena j opazovanja potrjujejo, da Franz Jozefova i grenčica najbolj uspešno deluje pri vsem stanju, povzročenem po zaprtju stolice. Dobi se povsod po vseh lekarnah in drogerijah.
Poravnajte naročnino za „Slov. Gospodarja"!
Stare obleke in čevlji se zamenjajo za les, slamo ali seno. Maribor, Vrazova ulica št. 9. III. 8.	340
Kupim vsako množino pristnega sadjevca. Jak. Vrečko, Smiklavž, Slovenjgradec. 337
Več sort cepljeiih trt ima na prodaj Horvat Martin, Gabernik, p. Juršinci,	339
Prišla bo spomlad
in potrebno bo si nabaviti lepo obleko, perilo, suk-no, volneno blago, platno, plavino, robce, nogavice itd. Vse to se dobi najboljše in najcenejše pri tvrdki
v	320
I M ^fK tarif Maribor,
• 11 • tluJlU* IVf Aleksandrova cesta 13
			
i mm m V^ri vu 1		T i <> <* : >' t	
			s.
			
VABILO. Hranilnica in posojilnica pri. Sv. Anionu v Slov. gor. ima dne 25. marca ob 3. uri popoldne v zadružni pisarni letni občni zbor. Dnevni red: 1. Pozdrav; 2. Poročilo načelstva; 3. Poročilo nadzorstva; 4. Citanje revizijskega poročila; 5. O-dobritev računa; 6. Volitev načelstva in nadzorstva; 7. Slučajnosti. 324 Odbor.
Proda se takoj krasno iti rodovitno posestvo, obstoječe iz njiv, travnikov in gozda za sekat. Leži ob o krajni cesti, 30 minut od postaje Rače-Fram. Cena po dogovoru. Vprašati je pri: Ludvik Preložnik v Podovi 13, p. Račje. 311
Posestvo se proda na Ko-šakih. Več pove g. Mur-aus, posestnik na Koša-kih št. 140, Maribor. 312
Preklic. Spodaj podpisana prekličem, da nisem ve< plačnica za mojim možem Metodom Ulipi v slučaju da bi napravil kake dolgove, ker sva sodnijsko lo čena. — Bernarda Ulipi Ilovca, Višnjavas pri Voj-niku.	25r
Kupim lepe 7 meterskt hmelovke-smreke. Livada Celje—Gaberje.	29f
POZOR ČEBELARJI!
Vse čebelarsko orodje, pa nje, umetno satovje, »Ri oove« tiskalnice za umet no satovje, stroje za trče nje medu, semena medr bogatih rastlin dobavlja: ■Tugosl. čebelar, industriji' NOVI VRBAS (Vojvodinaj
poštni predal št. 5. Cenik pošljem brezplačno!
321
Jajca za valenjc kom 3 Din od pravih štajerskih kokoši (nesna kontrola 150 — 218 jajc na leto). Pošilja po povzetju Oskrbništvo IVickel, Maribor, Grajski marof.	333
Nadaljnega pooblastila za
sprejemanje naročil za po večanje slik nima več Pe-'er Jamnik za Fotopo*-tret, Maribor, Langusova ulica 5.	323
Mlinarskega pomočnika —
samskega — kateri je dobro verziran v mlinski stroki sprejmem 15. marca. Ponudbe je poslati na Valjčni mlin, Radeče pri Zidanem mostu.	329
Krojaški pomočnik išče stalno službo, najraje v mestu. Cenjene ponudbe pod naslovom »Marljivi pomočnik« p. Sv. Bolfenk v Slov. gor.	326
Sprejmem zanesljivo vrt-1 arico. Celje—Gaberje. 297
Službo dobi cestni polir pri g.'adbi okrajne cesta Zibika—Belo. Isti mora .meti praktično izobrazbo pri gradbi cest. Ponudbe z .lavodilom prakse, starosti in stanja obitelji na: Cest no-gradbeni odbor Zibika-Belo, pošta Šmarje pri Jelšah.	308
iščem pekovskega vajenca od dobrih staršev, 15 let starega. Hrana in stanovanje prosto. Naslov Gui-do Kraus, pekarna v Ro gatcu.	313
vlajcrja poštenega z dru žino obstoječo iz 5 do 6 delavskih moči iščem za svoje v ravnini ob cesti ležeče posestvo. Ponudbe na Mira Penič, Maribor. Vetrinjska ul. 9.	318
Sodarskega vajenca sprejme pri prosti hrani, stanovanju in perilu: Fran Re pič, sodar v Ljubljani, Tr novo.	303
Vajenca iz poštene hiše sprejme Miha Kokošinek, vrtnar, Celje, Gaberje 182
Proda se takoj travnik (več kot 4 orale) s sladko krmo v bližini Konjic. Pojasnila daje dr. Prus v Konjicah.	327
Lepo posestvo v bližini Maribora, 8 minut od aelez niške postaje, 3 minute od tržavne ceste, približno l4 oralov, stanovanje s tremi sobami in kuhinjo takoj na razpolago, 2 kleli, veliki obokani h!ev, uta, vse pripravno za vsako obrt se proda. Naslov v upravnici tvu.	233
Prodam 20 hI jabolčnika. Naslov v upravL 328
Družinska hiša z vrtom po ceni za prodat. Vpraša se Gozdna ulica 59, Pobrežje pri Mariboru.	315
Dvostanovanjska hiša z
vrtom in gospodarskim poslopjem je za 66.000 Din na prodaj. Stanovanje takoj prosto. Studenci, Kralj Matjaževa ul. 34. 300
Proda se posestvo v Sp. Hočah. Novo zidana hiša blizu cerkve in kolodvora. Več se izve v upravništvu.
316
Prodajo se tri trgovske tehtnice. Sp. Hoče 27. 309
Organist-cerkovnik, ožen-ien, želi spremeniti službo. Ponudbe na upravo tega lista.	307
V vsakem petem paketu po pol kg zdravstvene sladne kave Viktor Jarc, 'ti je izvrstne kvalitete, se nahaja 2 Din v gotovini 7.a premijo.	83
Kupi se hiša z enim oralom zemlje blizu Maribora Ponubde na upravo lista. 334
Dve močni kobili brez po-greška, 6 in 7 let stari, sta noceni na prodaj. Električna žaga M. Obran, Maribor, Tattenbachova ulica.
336
Dekle, šiviljska pomočnica, išče stalnega mesta, bi pomagala tudi v kuhinji. Naslov v upravi lista. 338
Prodajalka, dobro izurjena v manufakturni in špecerijski stroki, želi spremeniti mesto. Ponudbe na u prav olista pod štev. 335.

Občni zbor
HRANILNICE IN POSOJILNICE NA VIDMU,
r. z. z n. z.
se bo vršil dne 1. aprila 1928, ob 3. uri popoldne v posojilniških prostorih s sledečim sporedom:
1.	Čitanje revizijskega zapisnika;
2.	poročilo načelstva;
3.	Poročilo nadzorstva;
4.	Odobritev računskega zaključka za I. 1927;
5.	Razni nasveti.
Ako bi ne bilo ob 3. uri popoldne navzočih dovolj članov, se vrši pol ure pozneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število članov, ki so navzoči.
Videm, dne 4. marca 1928.
310
Načelstvo.
Deteljno name in druga temena, z_ajamčena, priporoča Jos. Jagodič, Celje, Gla vni trg.	293
Cepljeno trsje ima Anton Turin, Modrače, p. Stude denice pri Poljčanah. 281
Predivo kupuje samo v ve čji množini pri takojšnem plačilu po navišjih dnevnih cenah Hinko Ilumer, Sveti Križ pri Litiji.	214
Dober zaslužek dobi vsak do (moški in ženske), ki je pošten in hoče delati. Priložite 2 Din. »B rezal koholna produkcija«, Ljubljana, Poljanski nasip št. 10 M.	197
Proda se travnik 10 oralov s senikom. — Hiša s posestvom 8 oralov, vse v ravnini Naslov v upravi.
330
Vabilo
na
redni občni zbor
HRANILNICE IN POSOJILNICE V JARENINI,
r. z. z n. z.,
ki se vrši v nedeljo dne 25. marca 1928 ob 8 uri dopoldne v posojilničnem prostoru.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva;
2.	Potrjenje računskega zaključka za 1. 1927:
3.	Poročilo o izvršeni reviziji;
4.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob določeni uri ne bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje drugi občni zbor. ki veljavno sklepa ob vsakem številu navzočih članov.
332	Načelstvo.
Jabolčne divjake, izredno močne, prvovrstne, po 50 para, drugovrstne po 40 para za komad, nudiVinko Hrastnik, ekonom, St. Ilj. Velenje.	262
Cerkveni konkurenčni odbor v Sladkigori razpisuje popravila in pleskanje cerkvenih stolpov. Pogoji do 1. junija t. 1. Prijave je nasloviti na župnijski urad v Sladkigori do 15. marca 1928.	304
Lepo posestvo na prodaj. Leži % ure od Rimskih Toplic na Štajerskem na solnčni strani proti Savinji. Zemljišče je zaokroženo in se drži celo posestvo skupaj. Obsega 20 oralov in sicer: 4 orale njive, 4 orale travnika in pašnika, pol orala sadonosnika, 2 m pol orala vinograda in skoro 10 oralov gozda. Vsa poslopja so zidana in v do brem stanju in sicer: dve hiši s kletmi, živinski hlev in skedenj, svinjak in še posebe stoječa mala klet. Cena 110.000 Din. Vpraša se pr i Spodnještajerski ljudski posojilnici v Mariboru.	301
Za Velikonoč — lepo hišo.
" Za Velikonoč osnažimo hiše, jih pobelimo, na noro ovenčamo slike. Marsikdo bi rad namesto začrnele slike novo, pa ne ve, da se dobijo različne slike in kipi v
v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru
kar najceneje.
Podobe Srca Jezusovega in Harijinega, kakor tndl druge stanejo:
Velikost v cm: 19X26 24X34 25 X38 32X42 39X51 47X63 54X73
Din 2"—
3"— '460 6 —
9-—
13-
18 —
Kipi Srca Jezusovega in Marijinega, Lurške Marije in Brezmadežne stanejo brez poštnine:
Visokost T cm: 30 37______42_ _5U	85__100
Din 57-— 80" - »0— 150'- 240" — 500— 1050-— Kipi sv. Antona Padovanskega, sv. Alojzija, sv. Jožefa stanejo: Visokost v <m: 28	32	42	60	65	110
Din
Visokoit v cm:
— 72— 10R-— 210-— 380— 1250 Kipi sv. Terezije Deteta Je». stanejo:
12 1» 22 31 42
50
65
Din 36"- 44'— 46'— 80-— 115*— 210 — 420"— Podobe Križanega, iz lesa za poljske križe stanejo:
Visokost t cm: 4») 60 60 70 BO 90 110
120
Din 300 — 480" — 690 — 830 — 936"— 1200 — 1560 — 1800'— Za večje kipe in za kipe drugih svetnikov naj se blagovoli vprašati
po dopisnici.
Dve mali posestvi, skupaj združeni, 20 minut od mesta in od postaje Laško, se prodata skupaj ali vsaka posebej. Poizve se pri Alojziju Lapornik, pismo-noša, Laško.	305
Proda se posestvo z gospodarskim poslopjem. 6 oralov zemlje. Sadonosnik, vinograd, lep gozd in njive. Cena 75.000 Din. Jernej Hebar, Senik 15, p. Sv. To maž pri Ormožu. 306
Proda posestvo s hišo tik okrajne ceste, sama ravnina, meri 4 orale, cena 35 tisoč Din. Kari Zagoršek, Sv. Florijan pri Slatini, p. Rogatec.	254
Prodam 12.000 cepljenega trsja na Rip. Portalis G6the st. 0. Ber. + Rip. Teleki. V. risling. Muškat Sijlvaner. Pošip, Rulinder, Burgunder b in c. Kapčina, Sijlvaner, Sladka minka, Muškat, 21ahtnina b in c, dišeči Traminer, Portoai-ser, Izabela, vse po nizki ceni, Jakob Verbnjak, trt-ničar, p. Sv. Vid v Pobre žju 15« niže Ptuja. 140
Artur Sills:
10
Smrtna past.
Ameriški roman.	Priredil Fr. Kolenc.
(Dalje.)
—	Oče ima torej take ljudi v službi, ki niso varni na konju? — je vprašal Dubell mirno.
—	Izvedel je da je eden pred dvema dnevoma padel s konja — je rekel Miguel ironično.
Pastirji so se smejali, ker je bilo znano, da je DubelI pred nedavnim padel s konja, ko je hotel ujeti
bika-	t i&tm
—	S konja je padel? — je ponovil Dubell.
—	Tako so mi povedali.
V Diibellovih očeh je zagorel plamen.
—	Slišal sem da je v tem kraju zelo v navadi jahanje na konjih, ki še niso udomačeni — je mirno dejal Dubell.
—	Včasih tudi novinci poizkušajo srečo — je odgovoril Miguel, — seveda se navadno tudi zvrnejo.
Holandec je zaničljivo pogledal Miguela.
—	Stavim, da dalje ostanem na konju, ko ti.
Miguel je zarudel, ker je v Dubellovih besedah čutil posmeh.
—	Kako bi to pokazala? — je vprašal navidezno mirno.
Stari Donato je posegel vmes:
—	Navada je taka, da vsak izbere konja, na katerem mora nasprotnik jahati.
—	To je tudi pravično — je menil Dubell. — Si pripravljen na to?
Miguel je prikimal.
—	Samo tega ne morem razumeti, kako more vaša visokost misliti, da v istih okolščinah naredi poizkus kakor jaz — je dejal prisiljeno uslužno.
Dubell je počasi pogledal Miguela od pet do glave.
—	Ako želi don Miguel med igro kaj drugega predlagati lahko stori.
Bliskovito se je raznesel glas o dogovoru. Medtem so se začele priprave in vsi so šli na prostor, kjer so bili še neudomačeni konji, bas Casas je bil tam z gostoma.
Pastirji so stali v eni vrsti in so podili pred seboj konje. Konji so se v divjem teku bližali; ena stara kobila, modrina, je mirno tekala za njimi, med tem ko je črn žrebec ponosno ognjevito skakal ločeno od drugih.
C0
"1
sem |
vidim, ko enkrat kupil, da | Is velatigorlna R. STEFMECKI CELJU, naj
boljši vir za nakup snksa to kam-garna za moške obleke,volni) svlls, ceiir ja in dsl«na sa ženske obleke, platna, oksforda, modr..tiska, cvilha ter sploh vse manuf ihture, ker je vse prvovrsine kakcvosti iz najboljših svetovnih tovarn in mnogo nižje cene, kakor povsod drugod. Pišite takoj po vzorce na \ eletrg.
R. STERMECKI, CELJE, ŠT. 24
Naročila čez 500 Din poštnine prosto. 227
Sveže dospela semena vseh vrst:
cvetlična semena, štajerska detelja, krmilna pesa, korenje za krmo živini, rafija,
najboljše kvalitete in poceni kupite pri 302
t
pri državnem mostu Maribor Kralja Petra trg št. 1.
Čevljarski stroj, dober, Singer Holmaschine, se ugodno proda. Skof, Po-brežka c. 9, Maribor. 276
Sprejmem pošteno dekle. Matilda Zarfl, šivilja. Sv. Anton na Pohorju, Vuh-red.	314
Vajenec se sprejme z dobrim spričevalom pri Ivanu Dežman, steklar, Maribor, Urbanova ul. 2. 280
KMETJE!
ŽIVINOREJCI! POSESTNIKI!
015 V A Si U«I T JE SE »ESKECEi
Leto za letom uničujejo bolezni na tisoče goveje živine, konj in prešičev. Ves Vaš trud n napor dolgih mesecev in let propada. Stotisoči in milijoni denarja gredo v nič.
Vseh teh nesreč se lahko obvarujete, ako zdravite svojo živino z: ^
najboljšim, najhitrejšim in najzanesljivejšim sodobnim in v stotisočerih primerih preizkušenim zdravilom.
»ALMAFLOR« proti konjski koliki. »ALMAFLOR« proti napenjanju pri goveji živini. »LA FLEUR« proti vnetju prebavil pri govedu in proti zadrževanju mleka pri molznih kravah.
»HALF« proti svinjski vročici in varovalno sredstvo proti rdečici. »URINOT« proti krvavemu močenju (scanju) pri govedu in konjih.
Noben pameten živinorejec in posestnik živine ne sme biti brez teh zdravil. Kakor ne bo prevdaren gospodar čakat, da mu hiša najprej pogori, da se komaj potem zavaruje, tako tudi ne bo čakal, da mu živina oboli, temveč ji bo dajal tudi že poprej naša zdravila, zato da mu sploh ne oboli.
„ALMAFLOR" dobile v vsaki trgovini.
Cena škatlji z navodilom za uporabo D n 40.—. Pristno samo s plombo. Naša zdravila uporabljajo danes že vsi živinorejci v Evropi. Na tisoče je priporočil in zahval.
EDINA ZALOGA ZA JUGOSLAVIJO:	292
Jugoslovanska razpošiljalnica zdravil za govedo, konje in prešiče iz lekarne »PRI SV. ANTONU«, MARIBOR, KOPALIŠKA ULICA 11.
Od 15. marca
tega leta prevzamem naprej vsako količino dobrih
svežih jajc
po ceni od 80 do 90 para za komad in če je dnevna cena više tudi več, spod gori navedeno ceno jajca za mesec marc, april in pol majnika za vsak slučaj ne plačam in je zategadel za cel ta čas 80 parna najmanjša cena zagotovljena za nepredrobna jajca.
Ivan Gottlich
Veletrgovina sadja, jajc deželnih pridelkov.
in
Maribor, Koroška c. 126-128a
319
lliiiipipiliiipiiiiiiiiipil mi.....Mlinuim.................
lil'!!!!!!1!!! nlilllllli!!!
B Zahvala.
Z iskreno hvaležnostjo se bomo spominjali vseh onih, ki so nam ob bolezni in smrti naše nepozabne hčerke, oziroma sestre in svakinje gospodične
ANTONIJE LORBER
lajšali dneve žalosti s številnimi dokazi iskrenega sočutja, dalje vseh onih, ki so po-kojnici poklonili cvetje in vence in vseh, ki so jo v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti.
Posebno se zahvalimo veleč. duh. svet. g. Evaldu Vračko za duhovno pomoč in poslovilni govor ob grobu, kakor ludi pevkam za ginljivi žalostinki pri hiši žalosti in ob grobu.
Ceršak — Selnica, dne 2. marca 1928. 317	Žalujoči ostali.
Raoul je na njega pokazal.
—	Ali bodo poskušali ludi njega ukrotiti? — je vprašal Gregor.
—	To je nemogoče, ker je popolnoma divji.
Živali so sedaj spravili v kot ograjenega prostora
in so jih pastirji obkolili.
Casasu so sporočili dogovorjeno tekmo.
—	Moj krotilec konj je prvovrsten konjenik — je razlagal Raoul Betki. — Ne verjamem, da bi imel nasprotnik kake izglede na zmago.
Med tem je Donato peljal Gregorja s seboj, da bi mu od bližje pokazal konje.
—	Glejte, Miguel je že izbrali je dejal.
- Gregor je sledil Donatovemu pogledu in je videl, ko je Miguel pokazal na mladega kostanjevega konja.
Diibell je prikimal, segel z roko nazaj in vzel s sedla lasso. Počasi jo je zavrtel nad glavo in je zaja-bal med konje, ne da bi se zmenil za njihovo brskanje. Že na prvi met je padla zanka na vrat kostanjca.
Sedaj se je začela borba. Mladega žrebca, ki še ni čutil na sebi človeške roke, ni bilo lahko prisiliti, da bi se podvrgel krotilčevi volji. Konj se je v začetku žalil med svoje tovariše, se je vzpel kvišku in vdrl ven. Potem je besno zadirjal po ravnini. Dubell za njim ko veter.
Zanka na vitkem vratu je polagoma storila svoje: žival je' začela sopeti in kmalu je obstala. V tem trenutku je pridirjal drug pastir in vrgel lasso konju na noge. Vrgli so ga na tla. V hipu je bil osedlan in ko se je postavil na noge, je Dubell že sedel na njem.
Konj je začudeno stal s tujim bitjem na hrbtu. Bič je žvižgal po njem. — Hi! Ha! Hi! Ha! — se je slišal krik iz vrst pastirjev. Konj je skočil kvišku in je stisnil glavo med prednje noge. Dubell je bil na to pripravljen in je že prej poiskal oporo v podrogi. V dirki, ki se je začela, se je dozdevalo, da sla konj in konjenik zrasla v eno bilje.
Hi! Ha! Hi! Ha! — so kričali pastirji.
Miguel je mirno gledal. Ni zastonj izbral ko-stanjevca. Bolj temperamentnega konja bi ne našel.
Dubell pa je vseeno vzdržal. Po besnem dirjanju je konj obstal, preplašen, penast in se je tresel. — Po Donatovi sodbi je bil:
—	Ukročen!
Dubell je skočil s konja, ga potrepljal po vratu in šel tje, kjer je stal nasprotnik.
Miguel ga je mračno gledal. Najbolj divjega konja je izbral, tujec pa je vseeno sedel na njem, ko da ima krotko mulo pod seboj.
—	Gospod, izberite — je mrmral jezno.
—	Naj izberem? — Dubell je zamišljeno gleda
e
Z
(8 «
> >
o
s ®
S <a o _
a 5 .
= 3
JS u u
' rj
£ Si * £ .2 rt
® O * -
a g O
Jd rt •
S N >
i, X
M 13
t ž 2 M * J
S5®£
rt ®
te O
e. e d M S
Ljutomer. V nedeljo, dne 18. t m., priredi podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljutomeru v drevesnici in sadonosni-ku osnovne šole tečaj za obrezovanje, sna-ženje, sajenje in precepavanje sadnega drevja, takoj po osmi maši točno ob pol 9. uri. Na ta tečaj opozarjamo vse člane in prijatelje podružnice, posebno pa še mladino. Tečaj bo vodil sreski ekonom gospod Vekoslav Stampar.
Sv. Andraž pri Velenju. Ni še pozabljena izguba s smrtjo vzgledne Marijine družbenke Lojzke Bolha, že je angel smrti zopet posegel s svojo nemilo roko in utrgal eno izmed cvetk iz vrta tukajšnje Marijine družbe, Dedič Francko. Bila je vesele in živahne narave, prijazna do vsakogar in zato priljubljena povsod. Gojila je v svoji domači hiši lepe rožice, katere je pa kaj lepo znala uporabljati tudi za čast božjo. Vsako soboto je, dokler je mogla, hitela s polno košaro cvetlic v cerkev, kjer je z njimi krasila veliki oltar v slavo Jezusu in Brezmadežni. Ker je bila prej tako cvetoča, pač nismo slutili, da si bo nebeški Ženin ravno njo prvo izbral iz naše srede. Neusmiljena jelika ji je dne 23. m. m. utrgala nit življenja. Ko je čutila, -da se ji bliža smrt, je zbrala še zadnje moči in je s pomočjo navzočih hotela opraviti še svoje družbene molitve, nakar je z molitvijo na ustnicah mirno izdihnila svojo mlado plemenito dušo. Pred domačo hišo ji je lepo govorila v slovo družbenka Ivanka Glušič. Na njeni zadnji poti jo je spremljala sikoro polno številno zbrana Marijina družba z zastavo od hiše žalosti na mirodvor ter mnogo ljudi iz domače pa tudi sosednjih župnij. Pri odprtem grobu se je s krasnim, v srce segajočim govorom poslovil od nje preč. g. župnik, pevski zbor pa ji je zapel žalostinko. S težkm srcem, draga Francka, smo se ločili od tvojega pre-ranega groba vsi, zlasti pa še tvoje tovari-šice, katerim si bila vedno v tako velikodušno pomoč za kras cerkvenih oltarjev. Upajmo, da ti je Brezmadežna že tudi zvila najlepši venec večnega plačila! Počivaj v miru, blaga duša! Ostalim domačim pa naše iskreno sožalje!
Sv. Jurij ob južni žel. Niste samo v drugih 1'arah obhajali ženitovansko veselje, temveč smo obhajali veselo ž eni tovarn je tudi mi. Saj jih je bilo 31 parov oklicandh, 15 parov v domači fari poročenih, drugih 16 parov je šlo pa v druge fare. Iz Marijine družbe se je poročilo 7 članic. Ker so vestno izpolnjevale družbena načela, zato so njih sestre družbe-nice vsaki posebej šle za slovo z Marijino zastavo nasproti, ena izmed njih jo je nago-
vorila ter ji podarila poročni šopek in potem so jo spremljale do poročnega oltarja, da cilja zaželjenega. Presrčni Bog plačaj vsem družbenicam za spremstvo, posebno pa ne-utrudljivi prednici! Bog živi vse letošnje no-voporočence! — Pa še nekaj lepšega smo obhajali: Veliko veselja sta nam napravila glo-bokoverna zakonska Grajžl, p. d. Matožič, iz Kristan vrha, ki sta obhajala 501etnico svoje ¡poroke. Vzgojila sta 11 otrok po lepih kršč. načelih. Zlatoporočenca in drugi svatje so se vozili na šestih avtomobilih.
Fran Wernig:
Slovenjgradec.
Krajepisna črtica. I.
Srčna potreba mi je, da te zopet ob-iščem — Slovenjgradec! Kdor te je vzljubil nekoč, ne pozabi te nikdar več, tiho, zasanjeno in prijazno mestece med Veliko kopo in Urško goro. Tiho in pozabljeno si in živiš čisto posebno, gospodarsko in kulturno življenje, kakor da bi ne spadalo k pokrajini, ki smo jo imenovali nekdaj: Južni Štajer. Zares: ni južna Štajerska tod, kjer izvirata Paka in Mislinja in le-ta v počasnem in zamišljenem toku polzi in stremi hrepeneče proti Urški gori — na zapad proti solnčnemu zahodu. Zelena Štajerska in sever je tod, moj dragi, ljubi, svetli sever. In ljudstvo biva tu: dobro, zvesto, hvaležno in molčeče, kot so molčeče, tihe in pravljično zasanjane mislinjske dobrave in so molčeči temni, starodavni gozdovi na pobočju visokega- mogočnega Pohorja.
Da, prevzelo me je, ko si se mi odprla po dolgem času zopet, Mislinjska dolina, v vsej svoji krasoti pred mojimi očmi, da bi te objel in poljubil in bi se vdano zjokal od davne sreče, davno minulih dni. In moje srce so razgibali tihi, neslišni zvoki neke nordijske narodne pesmi: moj dragi, ljubi sever . . .! Prav ima Badju-ra, ko povdarja v svojem »Vodiču«, da je lepota planinske doline Mislinje premalo znana pri nas in premalo vpoštevana.
Ko sem srečal nekoč tovariša, slovenskega pesnika, na postaji v Dravogradu, mi reče ta s posebnim navdušenjem in ognjem v očeh: Slovenjgradec, to mora
biti lepo mesto, ko ima tako lepo ime. Nisem ^e zavedal takrat blagoglasnosti in pomembnosti imena, danes pa vem, da je imel tovariš prav in sedaj čutim tudi jaz ves čar in poezijo, ki leži v besedi: Slovenji Gradec.
Spomni se, tovariš, samo tihe poti in sprehoda mimo Potočnikove tovarne, sko zi temni smrekovi gozd na hrib pri Bo-rovniku! Nad vso zapadno dolino kraljuje hrib in krasen razgled se ti odpira na Urško goro in v sinji dalji zreš tudi vrh sive Pece. Pod teboj pa leži belo, čedno mestece, ki se ti zdi mično in lično, kakor bi stare in vse enako postavljene hiše in ravne ulice naličile ljubki zgradbi otroške igre. Vse enotno, ravno in odmerjeno. Onstran mesteca, po kratki, gladki poti ob nizkem zelenem pobočju pa počiva vas Staritrg s cerkvijo in župniščem, ki je podobno bolj srendjeveški trdnjavi in mogočnemu gradu, kakor hiši miru in utehe. Župnik Jurko, navdušen in napreden ekonom, gospodari tod na svojem nad 600 oralov velikem posestvu in nad obsežnimi gozdovi. Nad Starim trgom, na vrhu hriba pa se dviga sredi zelenih smrek cerkev Starigrad. Veličasten je pogled ob večerih na mehko, valovilo vrsto holmov, katere krasi v solnčnem zahodu kot šopek sredi temnega zelenja in visokih, vitkih smrek in jelk: starodavna, siva cerkvica Starigrad.
Zgodovinska tla so tu. Staritrg, katerega je spajala z Rimskim vrelcem že v rimljanski dobi cesta, sega kot naselbina še v keltsko dobo. O tem pričajo novejše izkopine. Tu je pokopan tudi naš slavni Trstenjak. In tod vodi pot mimo uglednih posestnikov Areha in Schondorferja v sedanje zapuščeno bivališče našega Meš-kota, v Sele pod Urško goro.
Na južni strani mesta pa pelje čez ravna polja in tihe dobrave cesta v Podgorje. Ustavimo se za hip v ugledni hiši pri Ro-ginu in krenemo naprej v pravljično osa-melost in kraljestvo smrekovih gozdov, v Šmiklavž. Tu srečamo častitljivega rojaka, koroškega begunca župnika Treiber-ra, ki je na svoja stara leta našel po težkih in trdih bojih mir, srečo in zadovoljstvo v tem zatišju. Zapadno od šole-eno-
konje. — V resnici povem, da vas niti ne upam nadlegovati, ako so vsi tako krotki, kakor je bil ta.
—	Dogovorila sva se, da igrava, dokler ne omagava. Morda med tem naletiva še na bolj divje konje.
—	Ne bi vas hotel preveč mučiti, zato pa prosim, da — pri tem je Diibell za trenutek prenehal in je pozorno pregledoval konje — da . . . ukrotite modrino.
Vsi so se začudeno ozrli na Dubella, niso verjeli ušesom . . . Holandinec pa je jasno pokazal z bičem na
staro kobilo.	« . - . i
.... « ^.. . -
Donato se je hitro glasno zasmejal:
—	Modrino! Hahaha!
Miguel bi najraje ž:bežal, tako ga je bilo sram. Kako razžaljenje! Najboljši jahač! In naj ukroti to staro modrino, z zvoncem na vratu, ki je bila nekaka stara mama med konji. Vkljub temu je prisilil na ustnice trpek smeh.
—	Gospod si dovoli šalo na moj račun. Povejte resno, katerega konja naj zasedem?
—	Modrino, kakor sem rekel! — je ostal pri starem Holandinec.
Miguel je vrgel jezno bič na tla.
—	To je že preveč! Izberite prosim enega konja!
—	Sem že izbral. Dogovorila sva se, da vsak zajaha konja, ki ga nasprotnik izbere.
Sedaj je bilo jasno, da Diibell resno misli. Morda je storil to z namenom, da bi ošabnega Miguela kazno* val. Krotilec se je moral odločiti, ali da plača, ali da pred vsemi pastirji zasede modrino in se s tem izpostavi zasmehovanju. Nekaj časa se je obotavljal, potem pa je stopil k mirni modrini, jo osedlal in se vsedel na njo. Udaril jo je z bičem in enkrat jahal v krogu. Potem je zelen od jeze skočil z nje.
—	In sedaj ste zopet vi na vrsti, da izbirate — ga je s smehom pozdravil Diibell.
Miguel je v njega zapičil črne oči.
—	Dovolj mi je komedije!
—	Da? Na ta način torej priznate, da sem jaz boljši konjenik?
—	Ne! Dalje se z vami nočem preizkušati.
—	Naloga morda ni bila dovolj težka? — Diibell je odvil z vratu ruto in potegnil z njo med prsti. — Gospod, imate prav. Kar sva sedaj storila, je bilo preveč lahko. Vsak zna zajahati konja, ki so mu noge zvezali z lasso in ga vrgli na tla. Poskusiva mogoče nekaj drugega?! Ta robec ravno ni močna opora, da bi se človek lahko obdržal z njim na konju, ki še ni ukročen. Ali imate veselje še za eno stavo? Stavite konja nasproti mojemu, da šestdeset sekund obsedim na popolnoma divjem konju, ne da bi rabil drugo ko to ruto?
Miguel je zaničljivo pogledal svileno ruto.
mu
g
cSi o
»< z Na
H^-S N s
«M g §5 n g >
hbS
^ is" SgSSJ-g
t® t ŠE S«
razrednice samevajo sredi gozda sive raz valine gradu Vudriš. Tod vodi tudi pot mimo sv. Helene na Gračko goro in Št. Vid, kjer sta si živinozdravnik Pirnat in g. Giinther z napravo vzornega pašnika postavila trajen spomenik.
II.
Kdo naj bi popisal vso romantiko, zanimivosti in posebnosti pozabljenega lepega in tako dragega mi slovenjgraškega okraja! Skozi čudovito lepo sotesko zgornje Paške doline — od Nemcev nekdaj južnoštajerski Semmering nazvano — si utiraš pot v Mislinjsko dolino. Gozdovi, žage in mlini te pozdravljajo ob vsej poti. In znane obraze kmečkih veljakov, ponosnih, a nepozabno dobrih, srečavaš zopet. Zopet slišiš znana domača imena: Kralj, Jaš, Lužnik, Kac, Vavpot, Pačnik, Pečoler, Lobe itd. itd.
Mislinja šumi pod menoj in veter-juž-njak zapoje svojo mogočno in pravljično tiho, tajinstveno pesem v vrhovih visokih in temnih smrek ter me drami iz mojih srečnih sanj. Pogled in moje misli pa še gredo na vsa mesta dragih spominov, na restavracijo gospe Goli, v Šmartno k dragim znancem in prijateljem, v Legen k odlični družini veleposestnika Rotovnika in tudi na drugo, na severno stran Slov. Gradca. Mimo Scliarnerja ob Mislinji z mnogimi jezovi in slapi, mimo Kollnerje-vih tovarn v Pameče k splošni znani, ugledni obitelji Vrhnjakovi in naprej v Št. Janž in Dravograd.
Čudovita zasanjenost leži nad vsemi temi kraji, nad Mislinjsko dolino in nad Slovenjgradcem. Gotovo je le-ta vplivala tudi na dovzetni, mladi in mehki duši velikih Slovenjgradčanov, skladatelja H. Wolfa in pesnika Golla, ki sta obdarila nemški narod z nevenljivimi umotvori.
Vendar, gospa, dobra mamica Borovni-kova, ne bodite hudi, da sem se tako dolgo zamudil pri mojih spominih! Že grem in ubogam vas, mamica. In zopet gremo v našo sobo ali pa na vrt pod košato, tiho jablano ter se vsedemo k mizi po domače in prijazno kot nekdaj. In prišel bo tudi
stari, prijazni atek, s katerim bova zopet pokramljala o drevesnici in o sadnem vrtu, in prisedel bo tudi Franček vaš. Ž njim pa se bova pomenila o kmetiji, o travnikih in o polju. Med tem pa bo Mal-či prinesla vina — kakor nekdaj — da, kakor nekdaj. Saj raste vino pri vas na Pohorju na smrekah, pravijo! Presrečno Pohorje! Radi tega, tovariši, trčimo in pijmo na čast naše lepe domovine, na čast Mislinjske doline in na čast vsega Slovenjgradca in Slovenjgradčanov. Bog živil_
Kako nastanejo potresi.
Nič strašnejšega menda ni na svetu kot so potresi. Da se zaziblje zemlja, ki jo smatramo kot nekaj tako mogočnega in stalnega, nas navdaja z največjo grozo.
Dolgo časa so ljudje ugibali, kje da so vzroki za potrese. Danes to ni več tajna. Imamo razlago za vsako vrsto potresov. Dajmo si'jo ogledati!
Znano vam je iz šole, da je zemeljska skorja, na kateri prebivamo, pravzaprav samo razmeroma zelo tanka lupina na ognjenem zemeljskem jedru. Radi doslej še nepojasnjenih vzrokov se včasi vzbur-ka ta ognjeno-tekoča snov na enem ali drugem mestu in sili na dan. Pojavi se v ognjenikih, kjer že najde pripraven izhod; mnogokrat pa tudi šiloma razdre kje zemeljsko površino. Jasno je, da se okoli takega izbruha potrese zemeljska površina, ker je podzemeljska moč zelo velika. Močnejši izbruhi zemeljskega jedra se čutijo dalje na okrog kot slabejši. V našem listu ste mogli pred kratkim či-tati, da je zopet začel delovati v Sunds-kem prelivu (jugovzhodna Azija) na otoku Krakatau nahajajoči se ognjenik, ki je ugonobil leta 1883 nad 30.000 ljudi. Pri vsakem močnejšem izbruhu se tam strese zemlja, kar zadaja ljudem velik strah.
Takšni potresi se zovejo »ognjeniški« potresi.
Druga vrsta potresov nastane zlasti na kraškem svetu. Voda razkraja v zemlji apnenec in tvori polagoma podzemeljske votline, ki se lahko zrušijo, pri čemer se seveda tudi potrese zemeljska površina.
Pred le^i so se pojavili taki potresi na dalmatinski obali. Najbrže so se zrušile tam pod vplivom morskih valov take votline, kar je povzročilo potrese.
Najčešči in lahko tudi najnevarnejši potresi pa nastanejo vsled ohlajanja zemeljskega jedra. Vroče zemeljsko jedro se namreč polagoma ohlaja na površini, in zato skrčuje. Že trdna vnanja zemeljska skorja se hoče prilagoditi zmanjšanemu jedru, zato v njej začne pokati. Skupine zemeljske plasti se dvignejo, druge stopijo na njihovo mesto, globine se otvar jajo, druge zapirajo, nastanejo hipne iz-premembe na zemeljski površini, ki morejo preobraziti cele pokrajine. Pri tem se tudi zemlja okoli tistih točk več ali pa manj potrese.
To so takozvani »tektonični« potresi. Mnogo jih je, a večine njih niti ne čutimo. Kadar so pa sunki močnejši, je škoda na zemeljski površini lahko znatna.
Posebni aparati — potresomeri — zaznamujejo, kdaj je bil potres, kako močen je bil in koliko je bil oddaljen od o-pazovališča. Tako večje opazovališče ima mo n. pr. v Ljubljani.
Po takih opazovanjih so dognali, kje se pojavljajo potresi na zemlji najrajši. V tem listu ste gotovo že večkrat čitali, da je na Japonskem vsak čas potres, ki je tam že napravil ogromno škode in je zahteval nebroj človeških žrtev. Na leto ni tam nič manj kot kakih 500 potresov. Japonci morajo prebivati v lesenih in gibljivih hišicah, drugače so vedno v nevarnosti, da se jim zruši strop nad glavo. Takim hišicam potres sicer ne more kaj posebnega škodovati, kajti če se tudi podre, jo je lahko zopet postaviti. Ali druga nevarnost je tu! Ko pade taka hišica radi potresa, se kaj lahko vname na kakem odprtem ognju. Potem pa je v plamenu v kratkih urah celo mesto in ni je sile, ki bi pogasila tak požar, osobito ako še piha veter.
V naših krajih ni mnogo potresov. Starejši ljudje se še spomnijo na potres, ki je porušil velik del Ljubljane. Potresna črta gre nekako od Dunaja preko Zaigre-ba na Trst, ali zdaj je že dolgo mir in prosimo Boga, da tako tudi ostane!
—	Mi ne jahamo s pomočjo ženskega šala.
—	Naravno da ne! Ko bodete vi na vrsti, dobite sedlo, lasso, uzdo in ljudi, ki vam bodo pomagali . . . vse, kar poželite! Jaz pa imam zaupanje, da dosežem to brez pripomočkov? Ali pa se morda bojite?
—	Bojim? — je sikal Miguel sovražno. — Na katerem konju hočete pokazati svojo umetnost?
—	Na kateremkoli, ki mi ga izberete.
— Na kateremkoli? — je ponovil zategnjeno Miguel. Peklenska misel se mu je rodila v možganih. — Prosil bi vas, da bi poskusili srečo z onim konjem. — Pokazal je na črnega žrebca, ki je ločeno od drugih veselo poskakoval.
Donato se je vmešal:
—	Ne gre, da bi se od moža zahtevalo, da zasede konja, ki je še popolnoma divji.
—	Ravnotako ni lepo zahtevati od moža, da ukroti staro kobilo — je odvrnil Miguel.
—	To je bila šala! — je nasprotoval Donato. — Kdor pa sede na tega konja, se igra z življenjem.
Miguel je skomiznil. — Gospod naj plača, ako ne sprejme pogoja.
Dubell je stopil naprej. En pastir mu je položil roko na ramo.
—	Nespamet! Črni žrebec te bo stal življenje.
Dflbell w niti n? rmenil za opomin.
Na deset korakov se je približal visokemu črnemu žrebcu in ga dobro pogledal.
—	Pettisoč dolarjev stavim proti enemu centu, da don Miguel ne upa niti sesti na tega konja.
Nasprotnik je močno zarudel.
—	In jaz sprejmem stavo! — je škripal z zobmi.
Pastir je šepetal Dubellu:
—	Pusti! Samo to hoče, da bi si zlomil vrat ... to je vse . . .
—	To so že tudi drugi hoteli pred njim — je mirno odgovoril Dubell.
—	Ali je zelo nevarno? — se je obrnila Betka k Raoulu.
Argentinec je skomizgnil. Ko je Betka zapazila izraz na njegovem obrazu, se je stresla. Ni bilo upanja, da bi preprečil to nevarno igro, ki se prav lahko konča s smrtjo.
—	Juan! — se je obrnil Dubell k pastirju, ki ga je skušal prej odvrniti od igre. — Ali bi jahal v trgovino in mi prinesel zavitek sladkorja?
—	Hahaha! — se je veselo zasmejal Donato.
Dubell se je prijazno zasmejal in se priklonil gledalcem:
—	Oprostite, gospoda moja! Prosim, potrpite, dokler se tovariš ne vrne
(Dalje prih.)
luiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiHimnni
o s
ixo O
S Cd
'S U .2
.£>n > o o >
<u —>
So***
IS «!>
.2
!! s
Arborin
najboljše sredstvo za pokončevanje sadnih škodljivcev (kaparjev, krvave uši, listnih uši i. t. d.) 133 se dobi pri sledečih prodajalcih:
LJubljana! CHEMOTECHNA, Mestni trg 10 (proizvajalec).
Ljubljana: Kmetijska družba, Turjaški trg 3.
Maribor: Kmetijska družba, Meljska cesta 12.
Maribor: M. Kane, drogerija, Slovenska ulica 10.
Novo mesto: Podružnica Kmetijske družbe.
Brežic«: Zvera podružnic Kmetijske družba za brež. okr.
Celje: Filip Vrtovec, Kralja Petra cesta.
Kamnik: Anton Lap.
Kočevje: Podružnica Kmetijske družbe.
Kranj: Franc Berjak.
Kriko: Edvard Ivanui.
Laiko: Podružnica Sadjarskega društva. i Ljutomer: Martin Slivar, Ormoška cesta. Mokronog: Srečko Š i r c e I j. Oplotnica pri Konjicah: Bogomir Habit. Ormož: Jakob Kukovec, vrtnar, Hardek. Ptuj: Kmetijska nabavna in prodajna zadruga, Ptuj: Franc Brezovnik, nasproti samostanu. Sevnica: Josip Skerlj.
Slov. Bistrica: Podružnica Sadjarskega društva. Soitanf: Ivan Senica.
Zahtevajte navodila za uporabo pri vseh prodajalcih AHTilM I POMIK URA.R -2LA7A8 -OPTIfc
i ura LC.UHISI ceue, glavici trg «
Največja ca
tog* ar, stat nlne ln sr» bralne, očal poročnih pr
Kupuje srebra« krona po na|Tlijl dnevni ceni
1501
Stanov. —
Čevljarna
D.Uršič
Celje, Breg št. 1
Priporoča svojo veliko zalogo moških, ženskih, otroških in	mr-
športnih čevljev vseh vrst. ^^ ^^
Ceniki na zahtev« Cene kon Wu«-enčnel brezplačno.
Umetno gnojilo
vseh vrst, poljedelske stroje, galieo, semena ter druge kmetijske in vinogradne potrebščine ima v zanesljivi kakovosti in najnižji ceni stalno na zalogi KMETIJSKA ZADRUGA V PTUJU. Nakupuje deželne pridelke!
8LHG0
Za temne in neveste -vileni robci, platno, hlačevina i. L d. i. t. d
se dobijo po naj-84 nižjih cenah pri
I. TRPINU
Maribor. Glavni trg 17
K ■plin star* «lat*, »rebro, srebrne krone in gol d) na rje po najviijih cenah: C Ackermann, ur ar t Ptuju. Glavni trg.	tfl
Originalen francoski
£claiv» Vlervnorel
je najboljša brizgal-nica na svetu. 134 Generalno zastopstvo:
darzel d. i, Subotica
Zahtevajte cenik! Jobi se lahko povsod.
Sprejmem zanesljivo vrt-narico. Celje, Gaiberje št. 21.	297
Posestvo 10 oralov se proda. Bolnar Gabrijel, Sv. Jakob v Slov. gor. 267
^^UllUiül UiliiülUUÜÜUUlilHUÜllihlUll U U1IUUIU1U11 !UUUIlUlUiUUUlUliiUmUUinUU4IUilUiJ
Denar naložite
■ajboljše in najvarnejše pri
SpodnjßStajersfci ljudski posojilnici v Mariboru
Stolna ulica 6 r z z n-z- Stolna ulica 6
Obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po 6°/o
nt trimesečno odpoved po
8°/o
Želite li se*dopasti?
? V
Ako želite biti lepi, obdrfati «roj« lice mladeniike •veže, svojo kožo elastično in baržunasto, svoj« las« lepe in bujne, tedaj rabite za dnevno nego svoj« lepote
1. ELSA-MILO ZDRAVJA IN LEPOTE, katero ni lamo parfimi-rano toaletno milo, temveč vsebuje v sebi tudi medicinsko preiskuša-ne, dobro delujoče sestavine, katere prodirajo v Vašo kožo in jo vzdržujejo zdravo, lepo, mlado in Vašo zunanjost mladeniško sveže.
Fellerjeva prava mila zdravja in lepote so: Elsa lilijino mlečno
mil»
Elsa rumenjakovo milo Elsa glicerin milo Elsa borak« milo Elsa katranovo (šam-
pon) milo Elsa milo za brijanje.
Poiskusite jih! Nikdar ne bodete rabili druga mila!
Za poskus 5 komadov Elsa mila z omotom in poštnino vred 52 Din.
2.	FELLERJEVO PRAVO KAVKASKO PO-MADO ZA ZAŠČITO LICA IN KOŽE, ona Vam izgladi gube in brazgotine, dela kožo gibko ln nežno, briše sledove staranja, vstva-rja mladost in lepoto. Iznenadilo Vas bo, « kakšno brzino izginjajo solnčne pege, kožne brazde, rndečilo nosa, mozolji, cajedavel in drugi vsakovrstni ne-dostatki kože.
3.	FELLERJEVO MOČNO POMADO ZA RAST LAS, katera preprečuje izpadanje ia«, prerano osivljenje, čisti lasne luskine, dela lase mehke, gibke, bujne ter pospešuje njih rast.
Za poskus 2 lončiča ene, ali po 1 lončič od vsake Elsa pomade z omotom in poštnino vred za 38 Din.
V Vašem interesu je, da pošljete denar vnaprej, ker plačate po povzetju radi poštnih stioškov 10 Din več. Naročila nasloviti jasno: Lekarnarju
Engen V. Feller, Stubica Donja, Elsatrg 841, Hrvatska.
"j
Veletrgovina
galanterije in igrač
F. Konig, Celje
prodaja po reklamnih cenah:
naprej
186
Otroške vozičke od Din 420*— Damske ročne
torbice...... „ 27*50
Potne košare . „ „ 62-50 Gramofone . . „ „ 360*—
Gramofonske plošče v veliki izbiri.
n n !>
i
Parni mlin in žaga
Kaniža pri Pesnici
zamelje in izmenja vsakovrstno zrnje pod najugodnejšimi pogoji. Izmenjava se tudi bučnice za bučno olje. Za dobro postrežbo se priporoča cenj. občinstvu:
261	Franc Erlich.
Kmetovalci gnojite z Kalijevo solfo.
na en hektar (l»/t orala) s sledečimi količinami 40°/o kalijeve soli: Na žitih in travnikih: 100-150 kg (50-75 kg na oral). Na krompirju, repi, pesi, detelji in koruzi: 200-300 kg (100-150 kg na oral). Na hmelju, vinogradu in sočivju: 250-350 kg (125-200 kg na oral).
Večjo tu navedeno količino rabite na hektar (oral) tedaj, če v istem letu niste zadostno gnojili s hlevskim gnojem. Vsakoletno gnojenje s 40% kalijevo soljo, superfosfatom in apnenim došikom je edino sredstvo za dosego največjih pridelkov. Tako gnojenje imenujemo popolno gnojenje. Že mešano gnojilo» Nitrofoskal Ruše«
PC je zelo priporočljiv. *3M
Agrikulturno kemični urad, Zagreb Trg. N. br. 4/b
ki deluje po nalogu znanega nemškega „KALI SINDIKAT"-«, Vam da vedno brezplačno; vsa].potrebna pojasnila ko brošure od vseh vrst umetnih gnojil.
k			i ' Ji . 1
			
B^to-............M «III MiTMM^ma&gMIMtlllti.««
@$las o „Slov. Sospodarju" ima največ ji uspeh!
Lisičje,
kunine, dihurjeve, veveričje in druge zimske kože od divjačine kupuje po najvišjih cenah: I. Ratel, Slov. Bistrica.	1542
*a|6olj$e garantirane
cepljene	iao
zgodne breskve sadne divjake
razpošilja najugodneje; J. GRADIŠNIK, trto- in drevesničarsko podjetje OOBRNA PRI CELJU.
Cenik na zahtevo »astonj!
%
m najboljše naložite denar pri £
< Najvarnejše
fi -------- J J
I Ljudski posojilnici v
•2
»3 «
« % %
pri
Celju |
registrovani zadrugi z neomejeno zavezo
v lastni hiši, Cankarjeva ulica 4 poleg davkarije.
Pri njej je denar najbolj varno caložen, vsled tega, ker je to soliden kmetski denarni zavod in ker jamčijo poleg hiš in rezerv v«! člani, kojih število znaša nad 3000, za varnost vlog z ▼ s e m s v o j i m premoženjem. To jamstvo prekaša daleč stanje vseh hranilnih vlog, ki presegajo vsoto Din 52,000.000.—. Posojila na vknjižbo, poroštvo in zastavo pod najugodnejšimi pogoji.
%
jf

%
er
n«
irirmm
i569( nejše kupilo kakor pri
Franc Koleri? v Apačah
Dnevno prihajajo velike množine poletnega blaga v najnovejši in najlepš) izpeljavi.
Zadružna gospodarska banka d.d.
Podružnica Maribor
«ii;mmniiiiiHiiuiiiiiiiiiHiiiiiiHi
■8Hff)illlllll!llllllll»illlllllllllllllltl
V lastni novozgrajeni palsči, Aleksandrova cesta 6, pred trantfikansk* cerkvi}«, — Izvrtajo vse bančne posle najkulantnej«. — Najvišje «brcito-▼anje vlog na knjiiice is v tekočem račun«.	13
Pooblaščeni prodajalec srečk drž. razredne loterije.
JI! MUiiLJILjaiJil St MLJiLBI	*•<	591 Si JSl m UL SlSL»L*i .«

Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupilar. zavodu, ki obstoja že 64 let
MESTNA
V Celju,	Krekov trg (V lastni palači pri kolodvoru)
KSr^rTZS	Za hran,K vlcge JamC1 po,e* Premo*enJa hranilnice
denarju nedoletnih. ki ga vlagajo	v j < •
sodišča, te, naložbam cerkvenega	gA H16SIO C 6116
in občinskega denarja posveča po-	i«*vw».v ^v *J	4
sebno pažnjo.
niimiiiiniin	z vsem premoženjem In vso davčno močjo.«.
umimmnrnimmmnimmsnmini
Hranilnica daJt posojila m n» Ijišča po najnizft obratni meri. — Vsa prošnje rešuje brezplačno.
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin, poslovodja v Mariboru. — Urednik Januš Goleč, novinar v Mariboru. — Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: Januš Goleč, novinar, Maribor.