174
Kmetijske raznoterosti.
O pokončevanji hroščev. Na vso moč koristno in hvalevredno je, da se ta toliko škodljivi mrčes, kar se da zatira, le treba je, da se nabrani kebri popolnoma uničijo, hočemo reči, usmrtijo in potlej še le v kompostno jamo, gnoj ali kam drugam zakopljejo, če ne — mu pol živi hrošči še lahko uidejo. Temu v dokaz navedemo kratko, a resnično, zraven pa malo smešno dogodbo.   V nekem kraji začel je občinski tajnik
nabirati nabrane hrošče in metal je na pol žive rujavce naravnost v stranišče. Zgodi se pa, da je soproga tajnikova kmalu po tem iz stranišča večkrat kar pribežala tožuje, da na stranišči sedeča nima miru — in kaj je bilo? hrošči v zaporu so oživeli in frčali proti vrhu zraka in zopet svobode iskaje. Z večkratnim polivanjem z vrelim kropom in z živim apnom se ta škodljivi mrčes najbolj  popolnoma uniči.
Lipo je  jako   priporočati,   da   bi   se   sadila   ob cestah Daje dobro senco, za čebele dobro   pašo,   dober   les   za podo-barje, katerega se ne loti Črv in dobro oglje za risanje.