PoStntna ptaiana v gotovini ■ :j;. . ;¥.■/>• ■}:^. ^aFshoiT' 25. augusta f933 -wfuj*r-r.my >w» ow*j Posamezna številka Din 1’SO v Velja na mesec po pošti dostavljen Din 6-—, l,etO B. za inozemstvo Din 10’- ' Uredništvo in uprava: Narodni dom Telelon 23-70 // Poštni čekovni račun 15.546 H Izhaja vsak petek " Oglasi po tarifi Sfev.fS Pred volitvami v delavsko sbot nico Minister za socijalno politiko je razpihal volitve v Delavske zbornice, ki se bodo vršile meseca oktobra t. 1. Za nas Slovence prihaja v poštev Delavska zbor niča v Ljubljani, ki ima skupno 60 članov, med njimi 10 iz vrst nameščencev, in prav toliko namestnikov. Volilni boj se bo vršil tako pri delavcih kakor nameščencih med tremi glavnici skupinami: narodnimi socialisti, kršč. socialisti in marksisti. Sedaj imajo v Delavski zbornici večino marksisti, ki so zasedli vsa važnejša mesta, predsedniško (čohal), tajniško (Uratnik), blagajniško (čelesnik) in mesto ravnatelja uradov (Kopač), dočim sta v upravnem odboru Zastopana poleg marksistov tudi kluba Orodnih socijalistov in kršč. socijalcev. Odveč bi bilo posebej naglašati, veliki DOtnen Delavskih zbornic za delavstvo in hameščenstvo. Zakon sam nam pove, ka-j'0 važen instrument predstavljajo Delavske zbornice kot razredna predstav-‘ostva delavcev in nameščencev. Je to zakon o zaščiti delavstva z dne 28. febr. 1922 (iz tega leta namreč datirajo skoro ys! naši socialno-politični zakoni, kasneje le nastala perijoda medsebojnih strankarskih prepirov in bojev in kot posledica teh zastoj vsega dela, kar je trajalo do 6. januarja 1929), ki poleg odredb o z«ščiti delavstva in poleg boirz dela pred videva v tretjem oddelku Delavske zborne, katerih naloga je, ščititi ekononi-7^ socijalne in kulturne interese vseh delavcev in nameščenev. Delavske zbor-n'Ce vdajajo med drugim poročila, mne-in predloge pristojnim državnim in •mmoiuip,ravnim organom: o ureditvi delov ■'ega razmerja med delodajalci in delojemalci in o vprašanjih delavskega zava-r°vanja, delovnih trgov, delavskih stanovanj, socijalne higiene, delavske pre-hav.nev-Brosvete 'n ° vse^ opalih vrpaša-•i.uh, ki se direktno ali indirektno doti-'ajo interesov delavcev in nameščencev; stremijo za tem, da državna in samo-■Pravna oblastva pravilno izvršujejo ve-'«vne zakone in naredbe, ki se tičejo in-cresov delavcev in nameščencev; po-p. .^oio pri oklepanju kolektivnih po-^db kakor tudi pri poravnavanju sporov i^cd delavci in nameščenci na eni in de- bo K'dajalci na drugi strani; vodijo statisti-m zbirajo podatke o vprašanjih, ki se cejo delavcev in nameščencev, nadalje vdajajo poročila o svojem delovanju mistru za socijalno politiko; vodijo evi-ts!?-0 0 delavskih in strokovnih organi-tecdah, vzdržujejo stalno zvezo z njimi .^vplivajo na smer njih delovanja; po-V^m^cjo in intervenirajo direktno pri daj državnih uradih, napravah in delo-deu c>'h, kadarkoli to zahtevajo interesi ■ijj Vcev in nameščencev; ustanavljajo tjv^'ganizirajo naprave po lastni inieija-Cj- za pospeševanje ekonomskega, so-c^'hega in nameščenci, ki so zavezani zavarovanju zoper bolezen in nezgode oziroma, ki so bili dne 16. avgusta t. 1. zavarovani bodisi pri OUZD, trg. bolniškem društvu ali bratovskih skladnicah. Volitve se vrše s tajnim glasovanjem za dobo treh let. Vzdrževanje Delavskih zbornic se krije iz 5% prispevka zavarovanja zoper bolezen. Delokrog delavskih zbornic je tako obsežen in važen za interese delavcev in nameščencev, da bi pasivno zadržanje napram volitvam pomenilo pljuvati v lastno skledo. Omenili smo že, da imajo v naši Delavski zbornici odločno besedo marksisti. Boj bo torej naperjen predvsem proti marksistom. Od kar izhaja list, objavljamo številko za številko naše stališče napram raznim delavskim vprašanjem. Menimo, da smo dovolj jasno precizirali naš program i socijalni i naci-jonalni tako, da je vsem, ki čitajo »Borbo«, jasno, kaj hočemo. Za našega delavca in nameščenca pomeni nacijonalna borba, ki jo bijemo, vprašanje kruha, torej eminentno socijalno vprašanje, zato ne moremo biti brezbrižni pri vprašanju, kdo naj zanaprej odloča v Delavski zbornici, nacijonalno ali internacijonalno orijentirani zastopniki, nacijonalni socijalisti ali marksisti. Tako važno se nam zdi to vprašanje, da smatramo, da je dolžnost lilni borbi vsestransko podpira in nam pripomore do zmage. Kaj pojneni narod brez delavstva? In; kaj pomeni za narod delavstvo, ki ni u- | smerjeno v nacijonalnem pravcu? Ali naj j mi sedaj, ko je marksizem povsod dru-' god propadel, dopustimo, da trinnstira pri nas, sredi bele Ljubljane, v prestolnici Slovenije? Če so drugi narodi, med njimi taki, katerih eksistenca ni ogrožena, spoznali, da spada marksizem v ropotarnico, ali naj se ga potem mi oklepamo, ko je očividno, da se mali narodi zamorejo obdržati le, če gojijo nacijonalno zavest in čustvovanje. Naši delavci in nameščenci so na pravi poti, njihove nacijonalno-so-cijalistične strokovne organizacije povsod napredujejo. Naj se strnejo vse njihove sile osobito sedaj, ko se jim nudi prilika, da zavladajo v Delavski zbornici! Naš list bo volilno borbo z vsemi sredstvi podpiral, obenem, pa bo budno zasledoval zadržanje ostale slovenske javnosti, da vidi, komu nacijonalizem ni le na jeziku, ampak ga tudi praktično izvaja, za kar se nudi prav sedaj najlepša priložnost. Nacionalna javnost, društva, časopisje, podpirajte borce za narodno in socijalno enakopravnost, podpirajte nar. soc. strokovne organizacije delavcev in nameščencev, da izvojujejo zmago pri volitvah v naš delavski parlament, ki ne vse slovenske javnosti, da nas v tej vo-1 sme biti več domena marksistov. Narodna odbrana Poleg Tyrševega Sokolstva je Narodna odbrana ena najpomembnejših nacionalnih organizacij v naši državi, ki uživa ugled tudi izven naših meja. Že pred balkansko vojno in tudi pozneje, je bila žarišče nacionalnega idealizma, pobornik ošvobojenja, središče nacionalne delavnosti ter nosilec svobodne in državne ideje. Narodna odbrana je predstavljala čast in moralno moč naroda. Bila je domača svetinja in strah sovražnika. Njena delavnost je obstojala v tem, da je ohranila tradicijo in vero nacionalnega duha zlasti tam, kjer je narodna samozavest pešala pod pritiskom sovražnika. Osvoboditi neosvobojene kraje je bila njena prva iti poslednja misel ne oziraje se pri tem na številne žrtve. Podporo in uteho, uslugo in pomoč, knjigo in sliko, kri in življenje, vse je dobrohotno žrtvovala za one, ki so v mraku robstva bili željni solnca svobode. Nobene žrtve ji ni bilo žal, nobene smrti svojih apostolov ni objokovala, marveč je vsaka žrtev vžigala novo navdušenje in rodila nove apostole. Taka je bila Narodna odbrana Pred vojno. Ko je bivša Avstro-Ogrska anektirala pred 25 leti Bosno in Hercegovino, z • in ^ulturne®a položaja delav- --------------- „„„„„ „v,^ ‘n^j 'I1 nameščencev. Posebno važen je; namenom zadati Jugoslovanstvu smrtni r>hi- ^ 39> po katerem morajo državna' udarec in ubiti v narodih na Balkanu ve- a V-Se zaikollske načrte, uredbe in ^o v piemontski poklic Srbije, so se go-tiif„. se direktno ali indirektno do- \ spodje na Dunaju temeljito vrezali. Ta :evio interesov delavcev in nameščen- napad na malo Srbijo je še bolj približal ,a ■ Pošiljati delavskim zbornicam v iz-' avstrijske Jugoslovane bratom Srbom in i,recien se sankcijonirajo. , Beogradu, ki so v udarcu Srbije videli »ne ki so bili izpostavljeni najhujšim ža-hrvkam nemčurske rapidovske druhali. Poročevalca nekega slovenskega dnevnika pa je druhal celo pregnala s tribu-he. Prvotno je bilo razglašeno, da bo tek-Ljudskem vrtu na Mariborovem igrišču, kakor pa že večkrat, se je tudi tokrat zgodilo, da je bila tekma na Rapi-dovem igrišču, ne da bi to merodajni činitelji javili. Radi tega ni bilo na igrišču nobenih varnostnih organov, brez kate- ske sodnike in jih pretepli. In to brez posledic! Iz tega sledi, da uživa nemški Rapid pri našem športnem forumu veliko zaščito in to na škodo slovenskega športa. Vemo tudi to, da gredo naše oblasti kaj rade na roko temu klubu. Slovenski športniki! Kako dolgo se boste pustili še izzivati, sramotiti ter poniževati od vaših neznatnih in nizkotnih nasprotnikov? Kako dolgo boste še dopu ščali, da bodo ti ljudje pretepali vaše sod nike in vas zmerjali z »Windische Bagage«, s »svinjami«, »krapavcami«, »smrkavci«, »barabami« itd. Slovenski športniki, ali gojite šport samo za to, da date tem sovražnikom našega naroda prilike, da se ob tekmah izživljajo in manifestirajo za svoje sovraštvo do vsega, kar je našega? Ali se ne zavedate, da je Ra-pidovcem in njihovim pristašem vsaka zmaga nad vami triumf, ki ga proslavljajo potem na vse načine. V podkrepitev tega, da je vodstvu Rapida mnogo do zmage, navajamo dejstvo, da prejemajo njegovi igralci za vsako izvojevano zmago prav lepe nagrade. Vprašamo vas, ali dela vodstvo Rapida to morebiti samo radi športnega prestiža? Vsaka zma-jta. Rapido močno odjektne pri vsej nemški manjšini in znova okrepi njihov duh in nade. Njegovi uspehi sežejo celo preko naše meje! Vprašamo merodajne činitelje, koliko je resnice na tem, da je prejel Rapid od tih se ne smejo odigrati javne tekme. | avstrijske »Siidmarke« i20.000 Din za Nakor vselej, so Rapidovci tudi to pri-! ureditev svojega igrišča? Koliko je res-‘ho izkoristili, da so dali duška svoji j n:ce na tem, da je Trboveljs>ka premogo-?trašni in skoro neverjetni zagrizenosti j k°i>na družba darovala igralcem znesek In sovraštvu do našega naroda. Nezasliš-;I0-000 dinarjev, ko so se letos spomladi Pa je, da se je tako daleč spozabil člo-v.eh, ki je sam odgovoren za svoje zlo-niske besede in ki bo za svoj ostudni j bPad odgovarjal pred sodiščem ter pre-s/ zasluženo kazen. Toda kazen, kj mu k ho naložilo sodišče po paragrafu, bo Jtenizka T ’ f .r K, .v,.m -■/ l ‘ fc ^4 . y* A k 'bdi si naj Rapidovci zapomnijo en- pripravljali na tekmo v Celovec, ki pa jo jim jejiaša oblast prepovedala? Vprašamo naše oblasti, kako kontrolo vodijo nad tem društvom, da so na njegovem igrišču mogoči po 15 letih našega osvo-bojenja, taki napadi in incidenti? Na vsa navedena in mnoga druga dejstva, ki globoko žalijo naš nacionalni čut, odločno in energično zahtevamo: Gospod ban! Razpustite nepotrebtii ig^.za vselej, da so časi, ko so na svo- j nemški športni klub Rapid, ki ni v Ma-igrišču obrcali in pretepli funkcionar- ribnr,, „t* ar,,™«™ knim* —— t,ljubljanske nogometne podzveze mi- tistem incidentu si- CJ' Javnost je po ^ Pričakovala ukrepov športnega fo-toda Rapidovcem se m skrivil niti glavi. Več je tudi bilo primerov, s° Rapidovci dejansko napadli sloven ■ riboru nič drugega, kakor gnezdo nem-sko-nac;onajnj(1 jzzivačev in prenapete-žev. Omenjeni klub strahovito kvari narodno lice Maribora in je skrajno škodljiv slovenskemu življu! Pozivamo vse slovenske nogometne klube, da ne sklepajo in ne igrajo več no- bene tekme z Rapidom, Slovensko ob-J činstvo pa pozivamo, da bojkotira vse! Rapidove tekme do rsjegove razpustitve! Nacionalisti! Naša dolžnost ie, da preprečimo vsako nadaljnje izzivanje tega kluba! Ta klub v Mariboru in nikjer drugod ne sme več nastopiti! Zakleli smo se, da tudi nikdar več nastopil ne bo! Zato je dolžnost oblasti, da ga čimprejc razpusti, da ne bo nepotrebnih akcij. Naša mera je polna!!! ¥oiifwe ir delavski j psarlameet Volitve v Delavsko zbornico so razpisane. Giavni volilni odbor, ki mu kot predstavnik ministrstva za socialno politiko predseduje banski svetnik g. dr. Karlin, se je že konstituiral in posluje nje gova pisarna v prostorih banske uprave. Volišča bodo v vsakem kraju, kjer je nameščen zdravnik Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, če je v kraju vsaj 150 volilnih opravičencev. Po drugih krajih se bodo volitve vršile pismeno Za volitve je izdan nov volilni red. Volilno pravico imajo vsi delavci in nameščenci brez razlike spola, ki so do dneva razpisa volitev zavarovani pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev ter plačujejo za Delavsko zbornico odrejeni prispevek. Pravico do kandidiranja imajo samo začasno in stalno koalirane delavske in na-meščenske strokovne organizacije, ki so do dneva razpisa registrirane pri Delavski zbornici. Med kandidati na listi morajo biti delavci iz raznih strok, med prvimi pa morajo biti delavci najvažnejših gospodarskih panog. Na delavskih listah lahko kandidirajo tudi funkcionarji delavskih strokovnih organizacij. Rok za vlaganje kandidatnih list poteče 16. septembra. Dan volitev pa še ni razpisan in bodo volitve v oktobru. Delavcem pripada 50 mandatov, nameščencem pa 10 in bodo nameščenci volili za sebe. Volilni imeniki morajo biti na vpogled pri vseh volilnih edinicah najmanj 10 dni in morajo o tem obvestiti delavstvo krajevni volilni odbori. Delavci in nameščenci! Volitve v Delavsko zbornico so za vas vse velikanskega pomena! Biti morajo obračun s socialnimi demokrati, ki so doslej imeli Delavsko zbornico v svojih krempljih. Naša parola mora biti: »Do dneva volitev še, marksisti, potem pa nikdar več!« Širite „BORBG"! Poznamo vas, Kdeikarii 1 V zadnji številki prinaša »Delavska Polička« uvodnik pod naslovom »Strokovne organizacije bodo odločale« ki ni vsebinsko ničesar drugega, kakor glas umirajočega. Ne zdi se nam vredno, da bi odgovarjali na zavite fraze, povemo vam pa to, da nam je znana vsa vaša zakulisna borba, gospodje marksisti, da je razkrinkana vaša taktika, ki ste se je nameravali poslužiti pri volitvah v Delavska zbornica in da nam je tudi znano kaj ste dobili v Beogradu, ko ste kleče , lazili od gospoda do gospoda. Potrpite! Razgalili vas bomo popolnoma v prihodnji številki naše »BORBE«. Vemo, da nimate ne sramu in ne socialnega čuta in re ljubezni do bližnjega. Gospodje marksisti, bodite potolaženi, delavstvo ve, da ni v vas trohice poštenja! Če vas še nikdar ni bilo sram, vas mora biti sram sedaj, ko nameravate ponovno pred delavstvo. Skrijte se raje v mišje luknje, da ne bo o vas ne sluha ne duha več. čas bi že tudi bil, da bi se zavedal! gospodje pri »Delavski Politiki«, da je delavstvo že zdavna sito njihovih otročarij. Če le morejo zabevskajo o stoodstotnih nacionalistih in o mariborskem društvu stanovanjskih najemnikov. Vsej javnosti pa je znano, da se je predsednik društva stanovanjskih najemnikov gosp. Tumpej kakor vselej, tudi na zadnji seji odločno zavzel za stanovanjske najemnike in deložirance ter predložil zadevne interpolacijo gospodu županu, dočim ss marksistični delavski zastopniki v občinskem svetu brigajo za stanovanjsko vprašanje samo v otročjem poročanju c akcijah drugih stanovanjskih društev. Zopet edeni V Mariboru živi in si služi kruh pri državni železnici kot delavec Leopold AsLnger. Ta človek se je predrznil 4. julija 1.1. ozmerjati našega človeka, ki je prišel službeno k njemu, z »win-dische Sau«. Temu Asingerju povemo, naj si zapomni, da je naš kruh' Upravniku, državnih železnic pa priporočamo, da tega odpusti ali prestavi iz Maribora kam drugam. Za takega izzivača ni dovolj, da je sodno kaznovan, on zasluži še kaj več. Vzemimc si za vzgled druge sosedne države! i » c !,» f i rt ,f v c S a f rt b'' * 'rt- J iVj Vr/:' fLWr\ Živi spomini na težke dni v Ptuju Spomini, ki nal jih je napisal in poslal prijatelj našega lista iz Ptuja, naj bodo g. Zentrichu zadnji opomin, naj čimpreje zapusti javno službo in naj si ne drzne pošiljati našemu listu nobenega popravka več. Prišel sem v Ptuj leta 1910. in takoj nato pristopil tudi k Sokolu. Takrat smo pozimi telovadili v drvarnici posojilniške hiše, poleti pa na dvorišču v Narodnem domu. Ko smo se po telovadbi vračali domov, nas je vselej spremljal kak stražnik. Navadno je bil to Zentrich, ki se je vselej pojavil, če smo se sprli kje z nemčurji, ki jih je vedno branil- In prav zato smo mu slovenski pomočniki radi nagajali vsepovsod. Bilo je menda v jeseni leta 1913., ko sem mu iz maščevalnosti, ker nas je vedno preganjal, vrgel mačko za vrat, radi česar sem bil obsojen na plačilo kazni treh kron. Živo se spominjam, kako me je ob tej priliki sam Zentrich tiral pred župana Ornika, s katerim sta zahtevala, da podpišem izjavo, da ne bom več telovadil pri Sokolu, in da naj se vpišem v nemški »Turnverein«. Čeprav sem bil še mlad fant, sem se temu odločno uprl, miru pa pozneje pred Zentrichom nisem več imel. Veliko bi vedeli povedati o tem junaku tudi še danes živeči gg. Hinko K r i-štof, Tomaž Breznik, France Štumberger, Vladimir K1 au-ž e r in drugi. Največ pa smo pretrpeli Slovenci v Ptuju ob izbruhu svetovne vojne. Na dan umora bivšega avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda smo se Sokoli vračali iz Ruš. Že v Mariboru so nas obdolžili, da smo položili bombe na tračnice. Ko pa smo dospeli v Ptuj, bili smo v krojih, nas je sprejela vsa ptujska nemčurska dru hal s Zentrichom na čelu, ki nas je hotel že takrat brez vsakega povoda zapreti. Slovenci smo bili izročeni nem škutarski poulični druhali na milost in nemilost. Začele so se preiskave in sledile so aretacije Franca Mahoriča, Antona Brenčiča, Alberta Brumna, Janka O s o j n i k a in drugih. Ko je nemška druhal demolirala Ma horičevo gostilno, je takratni stražnik Zentrich stal za njo ter mirno gledal vse njeno početje, ne da bi z očesom trenil. Pri teh napadih so bili udeleženi tudi ljudje, ki še danes mirno živijo v Ptuju, kakor n- pr. razni S!awitschi, Kellerji, Starkli, Kolbi in drugi. Slovenski trgovski pomočniki smo bili takrat po večini na hrani pri go-spej Š e n t j u r č e v i, ki je stanovala v današnji hiši g. Sagadina. Upra va mestne policije nam je vsak večer postavila pred hišo stražo z namenom, da se ji bo posrečilo katerega izmed nas spraviti za zamrežena okna. Po navadi je tam vohunil Zentrich! Živo se spominjam večera 3. avgusta leta 1914. Okrog devetih smo se odpravih na izprehod. Ko smo dospeli do vežnih vrat Brečičeve trgovine, snm opazili pred gostilno »Beli križ« gručo ljudi, ki je nekoga pretepala in psovala. Moji tovariši so se skrili v vežo, sam pa sem bil radoveden, kaj se godi in bi me bila radovednost kmalu stala življenje. Ko sem se približal gruči, sem opazil, da je njena žrtev gospa dr. Gosakova, ki se je bila pravkar pripeljala z vlakom. Priskočil sem ji na pomoč. Iztrgal sem jo iz krempljev druhali. Zbežala sva proti vojašnici, kjer sva prosila za vojaško stražo, a brez uspeha. V bližini je stal Zentrich, ki v najino obrambo ni ganil niti z mezincem. Še istega večera okrog desete ure se je pojavil Zentrich v dr. Gosakovem stanovanju s poveljem, da se mora gospa takoj odpeljati, ker ji ne morejo jamčiti za življenje. Na mojo prošnjo, naj jo spremlja kak policijski organ, mi je Zentrich odgovoril: »Za srbofile nimamo straže in takih izdajalcev se sploh ne izplača braniti«. Okorajžili smo se in se podali na kolodvor, gospa Gosakova in solicita-tor Polanjko. Na povratku s kolodvora naju je pred Denkovo hišo znova napadla nemčurska druhal in neusmiljeno pretepla. Moj tovariš Polanjko je zbežal na železniški tir, kjer so ga ujeli in aretirali, sam pa sem ubral pot iz mesta ter skočil na dvorišče Murše-čeve gostilne, kjer me je druhal našla. Takoj nato se je pojavila straža pod poveljstvom Mallzerja, ki mi je napovedal aretacijo, kakor tudi pokojnemu gostilničarju Muršecu. Ker mi niso mogli do živega, so me čez štiri dni izpustili. V času, ko sem bil na policiji zaprt, mi Zentrich ni dovolil, da bi dobival domačo hrano. V oktobru istega leta sem stal pred vojaškim sodiščem v Gradcu, ki je obsodilo Polanjka na 6 mesecev ječe, mene pa oprostilo radi pomanjkanja dokazov. Za svojo oprostitev se moram zahvaliti samo takratnemu vojaškemu zagovorniku, ki je bil Slovenec in če se ne motim, je bil to dr. Novak iz Ljubljane. Če živi, mu še danes izrekam najprisrčnejšo zahvalo. Dobil sem pečat »P. V.«. (Če se danes g. Zentrich izgovarja, da leta 1908. ni bil kot stražnik v Ptuju, ne spremeni ničesar dejstva. Bil je pač pozneje, in ga ni bilo hujšega preganjalca Slovencev, kakor je bil on. Zato zahtevamo od merodajne oblasti, da ga takoj odstrani z današnjega mesta. — Opomba ured.) Živilo „slovenski** Naribor! Smo »Borbaši« pristaši prave svobode. Prava svoboda, tista blagodejna in resnična, pa ima svoje svete meje. Medtem, ko se mi omejujemo na svojih tleh na navdušene napitnice in govorance, prihaja k nam službeni hitlerjevski tisk, ki v sliki in besedi poveličuje Mussolinijevega partnerja. Ob tej literaturi se ogrevajo srca naših renegatov, podžgana s sentimentalnim popuščanjem naših velenarod-njakov . . . Vse kavarne so polne tega čtiva! Nočemo kitajskega zidu, pač pa ono, kar spi v nas: Narodni ponos po vzgledu onih, ki mislijo, da se ves svet vrti okoli njih! In to v obliki starega verza: »Pol sveta otrokom sliši Slave!« ne trpimo krivice! Znani dobrovoljce na solunski fronti, dimnikarski mojster g. Ljudevit Pucelj, je spoštovana osebnost v narodnih in častniških krogih, ki vedo ceniti njegovo požrtvovalnost za narodno stvar že od leta 1912, ko je stopil^ v srbsko vojsko kot dobrovo-Ijec. Četudi je od tega minilo že 21 let, ima zaslužni mož, ki je rezervni pod- poročnik, te-le nagrade: 1. Pri rajo-niranju so mu »merodajni« odredili prav »zavidljiv« okoliš, morda zato, ker dela noč in dan za ugled dimnikarske organizacije. 2. »Verfluchter serbischer Komitasch!« je poleg številnih odlikovanj imenovanega najnovejše priznanje od strani mariborskih nemčurjev. 3. V borbi za svobodo rodne zemlje je izgubil najdražje — zdravje! Vprašamo javnost: »Ali srno sploh vredni svobode, če ne spoštv. jemo naših najboljših mož?« NAŠ POKRET Nacionalno delavstvo zboruje... Sijajno obiskana zborovanja in silno navdu šenje in ogorčenje obenem... Delavstvo podira vse zapreke in se zbira pod našo zastavo. In prav je tako; Zadnji čas je že, da se delavstvo reši raznih pijavk, ki pod gesli lažnega nacionalizma in gnilega internacionalnega marksizma, sleparijo na- šega izstradanega človeka. Vsem onim, ki stojijo ob strani pa kličemo: Še je čas! Kdor čuti z nami, kdor hoče socialne in nacionalne svobode, — pod naš prapor! Naše vrste so močne in krepke! V svojem pohodu bodo pomandrale vse, kar je proti njim! Maribor Preteklo nedeljo je zborovalo v restavraciji Narodnega doma delavstvo tovarne Doctor in drug. Zborovanje je bilo zelo dobro obiskano. Vodil ga je predsednik NSZ v Mariboru tov. Bajt, ki je uvodoma pozdravil vse navzoče, napovedal dnevni red in obrazložil potrebe in smotre čim pogostejših sestankov. Nakratko se je tudi dotaknil nedavne stavke v tovarni Doctor in drug, ki je spravila aranžerje v zelo slabo luč. Opozoril je delavstvo tudi na važnost bližnjih volitev v Delavsko zbornico. — Besedo je predal tov. Tum p e ju. Govornik je označil smotrenost organizacijskega dela, njega pomen in dosedanje uspehe. Naš pokret je šele na pohodu, zmaga pa bo popolna, ko bo večina delavstva pod zastavo na-cionalno-soeialnega pokreta. Da je naš pokret na pravi poti nam potrjujejo sovražniki, ki z zavistjo in bojaznijo gledajo na naš pohod in uspehe. V nadaljnjih izvajanjih je ožigosal indiferentnost našega časopisja, ki vzdrževano od nacionalnih in tujih kapitalistov previdno za-molčava današnje, stanje in zahteve delavstva. — Burno pozdravljen je nato izpregovoril tov. V o j s k a. Z jasno besedo je pokazal na lažni nacionalizem, ki radi mastnih plač uganja licemerstvo. Enako pa je obsodil tudi umirajoči marksizem, ki je pokazal svoje pravo lice prav v rojstni deželi, čistokrvni »internacionalni« Nemčiji. — Zborovanje je zaključil tov. predsednik in prosil vse, naj gredo z novimi silami na delo za organizacijo in za zmago pri bližnjih volitvah. — Po zaključenem zborovanju je delavstvo odkritih glav zapelo himno »Hej Slovani...« in tako daio duška svojemu navdušenju. ✓ IZLETNIKOM NA SLADKI VRH! V nedeljo, 27. t. m. priredi podružnica NSZ v Mariboru izlet na Sladki vrh- Vsi oini, ki so se prijavili, morajo biti v nedeljo, najkasneje ob pol 12. uri dopoldne pred Delavsko zbornico v Sodni ulici, odkoder se odpeljemo z avtomobili. Vrnemo se zvečer okoli 20. ure. SKUPNA SEJA PODODBOROV. Podružnica NSZ v Mariboru, sklicuje za sredo, 30. avgusta ob 19. uri zve- čer skupno sejo vseh pododborov. Seja bo v podružničnih prostorih, palača Delavske zbornice. Sodna ul. 9, dvorišče. — Prosimo vse člane pododborov, da se seje zanesljivo udeleže, ker bomo razpravljali o važnih zadevah! Sladki wli V nedeljo, 27. avgusta bo ob 15. uri v prostorih narodne šole na Sladkem vrhu ustanovni občni zbor podružnice Narodno strokovne zveze. Ustanovitve se udeleže tudi tovariši iz Maribora, ki bodo ob tej priliki priredili izlet na Sladki vrh. — Pridite vsi, ker Je v enotnem in složnem nastopu je naša moč! Vsi za enega, eden za vse! lisj^Siana Že pred nekai leti je bila ustanovljena v Ljubljani organizacija stavbin-skih delavcev. S pomočjo dobre volje in agitacije, se je začela organizacija lepo razvijati. Vsi zidarji in delavci, ki so videli v tej združitvi pomoč, so sc zedinili v upih, da bo tudi njim zasijala boljša bodočnost. Do konca lanskega leta je organizacija lep uspevala, sedaj pa je, kakor bi odrezalo, neha' la delovati. Da si bomo na čistem, moramo nekoliko opisati naš položaj. Imeli smo več intervencij pri g. banu in tudi pri g. županu. „ G V ' V L 'f t ^ 1 -n, p 'h A i 1 t A t' ' ' ~ >f- & ':«»r : r " * m m uđf 'i I j/Q'< ta' i "j ;1v - - * ^ -A a",-. Se je čas. da se ozrete tudi na nas in nam nudite pomoč, ki jo redko prosimo, čeprav smo je nujno potrebni. Ne pojdite mimo nas in naših prošenj kar tako enostavno, ker smo tudi mi ljudje, ki bi radi živeli. Apeliramo na Vas, g. ban, da tudi nas poslušate in tudi za nas žrtvujete nekaj prostega časa za razgovore, ki so tako potrebni, da vam objasnimo naš položaj in da nam pomagate, kajti tudi mi smo pra.vi nacionalisti in dobri državljani. — Zveza stavbinskih delavcev. \ Glasbena šola „Mar. želez, društva Drava” v Mariboru opozarja na vpisovanje učencev ob pričetku j novega šolskega leta,* ki bo 1. in 2. septembra od 15. do 18. ure ter 3. septembra od 9. do 11. ure, vsakikiat v šolskih prostorih v Komenskega ulici 9 (bivša kontrola dohodkov v železniški koloniji). Sprejemajo se otroci železničarjev kakor tudi neželezničarjev, začetniki in tudi taki, ki so v glasbenem pouku že napredovali. I Rokopis je ogledalo duše . . . Svetovno znani psihografolog Karmah prečita iz Vašega rokopisa Vaše živlienske uspehe. Vašo bodočnost, Vaš značaj; strogo zaupno Vam pove & osebi za katero se zanimate. S svojimi grafološkimi analizami ima Karmah povsod in vselej popoln uspeh, če Vam je mar Vaša sreča, Vaša bodočnost, pišite mu še danes na naslov: Karmah, psihografolog. Žalec pri Celju, ker odgovarja tudi na korespondenco. G. K a r m a h bo iz prijaznosti računal za analizo rokopisa naročnikom „Borbe" samo Din 20-- IZJAVA Podpisani preddelavec v delavnicah državnih železnic v Mariboru, obžalujem žalivke, ki sem jih izrekel uapram gospodu Leontiju Maltcovu ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od kazenskega postopanja. Maribor, 22. avgusta 1933. Leopold ŠUŠTERŠIČ. EKedstavarik in izdajatelj fone Bajt, predsednik Narodno-strokovne zveze v Mariboru, Urejuje in odeovarja Rudolf G e r m v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik ravnatelj Stanko Detela v Maribora.