Erseneint jeden Samstag — Verlag t».Schrittleitung: Marburg (Drau), Badgasse 0 — Rat 25-67 — Bezugspreise: La dar Ostmark, Tlrrfciljito PM 1J» einschl. 9 Rpf Postgebühr; in Altreich: RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr, zuzüglich 18 Rpf Zustellgebühr - Postscheckkonto Wien Nr. HiOS» Nr. 59 . III. Jahrgang Marburg a. «L Drau, Samstag, 25. September 1943 Einzelpreis ft Bpl Salerno krvavi opomin Izkrcanje pri Salernu so plačaii Anglo-Amerikanci s strahotnimi krvavimi izgubami — Kaj ¡e ob!|ubil Rooseveh ameriškim očetom in materam ? — Smrt je divje kosila ameriške vojake Bitka v zalivu Salerno ni samo del operacij, ki jih vrši v obrambi Evrope nemška slavna vojska. Salemo je imelo biti izhodišče velikega aa-glo-ameriškega »izprehoda« v srednjo Italijo. Mislih so namreč, da bo šlo po sramotnem ia-dajstvu Badoglijeve klike gladko vse, kar to si izmislila v štabu generala Eisenhower-ja. Toda prišlo je drugače. Zmotili so se v toliko, da tudi tokrat niso računali z legendarnim junaštvom nemškega vojaka, ki je sedaj — po Fuh-rer-jevih besedah — sproščen vseh prejšnjih italijanskih ovir. Izkrcanje anglo-ameriških čet v zalivu Salemo je zahtevalo strahovite krvne žrtve na 6ovražni strani. Povsem razumljivo je tedaj, da skušajo anglo-ameriške poročevalska agencije z največjimi napori prikriti svoji javnosti te strahovite izgube Eisenhower je mimo tega odredil strogo cenzuro za pisma, ki jih pošiljajo ameriški vojaki v svojo domovino. Zna- Karta za den Ereignissen in Scherl-BikWrtBeo«t-M. no pa je, da resnice ni mogoče dolgo prikrivati, razgovaijali mnogi ljudje e pomoči, ki Jo bodo frej ali slej s« pojavi resnioa v svoji pravi luči anglo-ameriške čete našle na italijanskih tleh Iz Gibraltarja je prišlo tedaj na čolnih za izkr- Računali to že z vojnim materijalom, v prvi vr-cavanie cele gore ameriških padlih vojakov. Ame- sti pa so se jim sline cedile po olivnem olja, rikanci imajo toliko izqub, da svojih padlih vo- južnem sadju, raznim živežem itd. Anglo-Arne-jakov niso mogli pokopati, zato so jih pom->taH rikanci so si namreč utvarjali, da je prehra-kratkomalo v morje. Da bi preprečili izbruh nalex- njevalno stanje na apeninskem polotoka Se pre-Ijivih bolezni, so posebni oddelki odpeljali trupla cej dobro. 2e prvi koraki na italijanskih tleh pa na morje. Tam so jih zašili v platno ter obtežili s so jih poučili, da temu ni tako. Pač pa je za-svincem, nato pa so trupla po kratkih ceremoni- sedba gotovih delov Italije postavila Anglo-jah izročili mokremu elementu Več sto amer 14- Amerikamce pred velike in nepredvidene težko-kih vojakov je doživelo v strašni bitki pri Sa- te. Pričakovali so v Italiji plena, sedaj bodo pa lemu pravcati pekel in nič čudnega ni, da so jo morali — ne oziraje se na lastne dovozne po-preživeli z zlomom svojih živcev. To se le zgo- trebe — preskrbovati italijansko prebivalstvo še dilo tistim vojakom, ki so jim preje pripovedo- z živili, premogom itd. vali, da bodo vkorakali v Italijo tako, kakor da bi bili na »izprehodu«. Dejansko pa ni bilo nič z »izprehodom«, za primerni »glasbeni sprejem« pa je poskrbela nemška oborožena sila s konce»-tricn'm oqniem Iz najtežjega, srednjega ln pehotnega orožja Ameriški vojaki so se zlasti se-dai lahko prepričali, da Izgleda srečanje z nemško voisko povsem drugafe, kakor so si to predstavljali po bodrilnih namigovanjih bahave sovražne agitacije. V bitjci pri Salernu pa Anglo-Amerikanci niso imeli samo krvavih izgub Toča nemških bomb in granat je njihove ladje tako strašno zdelala, da je takozvana ladijeka bolnišnica v Gibraltarja polna »pacientov«, ki v doglednem času sploh ne bodo »ozdraveli« Tudi severoafriške ladjedelnice. ki so jih v zadnjem času znatno razši-rili, ne morejo več sprejemati poškodovanih ladij, ker so takorekoč prenapolnjene. Anqlo-Ame- razočaranje, ki se zrcali glede počasnega prodi-rikanci bodo morali celo vrsto ladij — med njimi ranja Eisenhower-jevih čet v Italiji po vsem zase nahajajo tudi najmodernejše motorne ladje — vezniškem tisku. Vojaški sotrudnik Usta »Daily kratkomalo vreči med staro železje, ker jih sploh Mail« Lidell Hart, tolaži svoje čitatelje, da je ni več mogoče popraviti. Amerikanski maček gle- treba pohod osme angleške armade najskrbneje de »izprehoda« v Italijo je torej izven dvoma, pripraviti s pomočjo izvidniškega delovanja. Iz Poleg krvnih in materijalniti izgub, ki jim pri- Londona prihaja tudi vest, da bodo sedaj pov-zadevalo veliko bol, se je pojavilo še razoča- prašali tudi g Churchill a, čemu odlaša Eisen-ranje glede plena v ItaMli 2e kmalu po kapi- hower svoj pohod k daljnosežnim vojaškim ciljem tuladji mariala Badoglia so sa v Washingtona v Italiji V Zedinjenih državah pa se ob časa, ha pada)* ameriSki vojaki v južni Italiji kakor snopje oh žetvi, spominjajo tisoči očetov in matar slovesna obljube, ki je }e dal president Roosevelt aa o* kem voli vnem zborovanja dne 30. oktotoa 1941 Takrat je dejal Roosevelt sledeča: »Ka tovori* pred vami, očetje in matere, vam obenem zagotavljam, da važft sinov nikdar na bom pošiljal v kako tujo vojno ...« Znano je, da stoj« Zerfinjene držav« pred novo izvolitvijo svojega prezidenta. Razumljivo j« tudi, da tisoči in tisoči padlih ameriških vojaka» ob italijanski ohali niso nikakšna volivna reklama za g. Roosevelt-*. Toda prej ali slej bode Amerikanci le morali Izvedeti, da njihovih sinov, očetov in bratov ne bo več nazaj iz vojne aa tujih tleh. Roosevelt se je sedaj prepričal, kaj pomeni pošiljanje njegovih vojakov v Evropo na »izprehod«, ki j« v tako velikem protislovju s njegovo volivno zaobljub« Roosevelt svojih vojakov ne pošilja somo v tujo vojno, nego jih brezobzirno žrtvuj« oek» za stvar, ki ni ln na more biti v interesu ameriškega naroda. Salerne je tedaj krvavi opomin za ves ameriSki aarod Scfoerl-BilderrEenst-M. Karte za den KSmpfen unserer Truppen bel Salemo. Spričo bitke v zalivu pri Salernu je zanimivo iovo izdajslve Badoglia Izdajalski maršal pozive k bark proti lemeiji Kakor poročajo nemški Usti h Ženeva, Je še« Italijanske izdajalske klike, maršal Badogllo, naslovil na Italijanski narod novo proklainacijo, • katero Je kronal svoje izdajstvo. V tej proklama-cljl pravi, da so predpogoji za brezpogojno kapitulacijo zastarani ter da mora italijanski narod sedaj odločtlno nastopiti proti NemčlJL Badog ie pravi, da mora italijanski narod sedaj korakati ramo ob rami i Angleži ln Amerikanci. Badoglie utemeljuje svoj poziv s trditvijo, da nameravajo Anglo-Amerikanci vzpostaviti veliko ia moče« Italijo, kar Jt v protislovju t dosedaj znanimi anglo-amerlškhai mnenji e bodoči usodi Italije Zaustavljeni sovietsLi napadi Hrabrost aemškib vojakov mnogota od Smolenska do Azovskega Morja izvedbo Mernikih operacij — Težišče napadov tvorijo zlasti Pobara, Rosiav!) hn Smolensk Nemške čete so ob obeh straneh Kubana ter v južnem odseku vzhodne fronte zavrnile pretekli petek številne sovražne napade. Pri tem so odrezale neko 6ovražno skupino od njenega zaledja, in so izgubili sovjeti več tisoč mrtvih, 600 ujetnikov, 110 tankov in 84 topov. PTav tako so nemške čete v petek zavrnile tudi močne sovjetske napade južno od Bjelija, zapadno od Jeinje ter južno od Ladoškega jezera. Sovražnik je v imenovanih področjih napadal po temeljiti artilerijski pripravi. V četrtek in v petek je izgubil sovražnik 201 letalo. V petek, dne 17. t m., je nemško vrhovno poveljstvo v svojem poročilu podčrtalo, da sovje-tom v dvomesečni obrambni bitki kljub njihovi veliki številčni premoči ni nikjer uspelo raztrgati nemške fronte ter doseči kakih operacijskih uspehov Kjer so naše čete prepustile področje, se je to zgodilo po načrtu, v popolnem redu in v skrbi za povezanost fronte. V južnem in srednjem odseku, kjer je težišče sovražnih napadov, se vrši veliko izravnavanje fronte, ki bo pridobilo novih rezerv. V okviru teh umikalnih potez so nemške čete po načrtu izpraznile mesti Novo-rosiisk in Brjansk, poprej pa so uničile vse vojaško važne naprave. Po omenjenem poročilu so bih tudi zapadno od Jelnie in južno od Bjelija zavrnjeni vsi sovjetski napadi ob izredno visokih izgubah na ljudeh in tankih v sovražnem taboru, tudi južno od Ladoškega jezera so «e izjalovili sovražni napadi. Na ostali vzhodni fronti je bilo beležiti po petkovem poročilu samo lokalne boje Iz sobotnega poročila je razvidno, da Je močno deževje zelo oviralo operacije. Tam, kjer je skušal sovražnik suniti v umikalne operacije na-iih čet je bil v srditih bojih odbit. Zapadno od Vjasme so 6e zrušili val masirani poskusi prodora nemške fronte ob odločnem odporu nemških divizij, ki so ob tej priliki uničile 70 tankov. Južno od Ladoškega Jezera so se vrstili v soboto ves dan brezuspešni napadi sovjetov 19 septembra je sporočilo nemško vrhovno poveljstvo, da so na južnem odseku vzhodne fronte potekale lastne operacije po načrtu. Kjer je sovražnik silil za nemškimi četami, je bil zavrnjen. Težki boji so se obnovili zapadno od Jeinje in Južn i od Bjelija Na ostali vzhodni fronti je bilo beležiti samo živahno puškarenje ob Kubanskem mostišču. Tudi Južno od Ladoškega Jezera je bilo tivahno. Iz poročila, ki Je bilo izdano v ponedeljek, dne 20. septembra, Je povzeti, da je napadal sovražnik od Azovskega morja do severno od Smo Iraška z' vso srditostjo. Naše čete so ga zavrnile v sodelovanju z močnimi odredi letalstva Več sovražnih skupin, ki Jim Je uspel prodor, so bile takoj uničene. Na 06tali vzhodni fronti Je Mo beležiti le lokalno bojevanje. 21. septembra je bilo sporočeno, da «o se nahajale nemške čete severno od Azovskega morja, vzhodno od srednjega Dnjepra, ob Desni ter v prostoru Smolenska tudi 20. t. m v težkih obrambnih bojih proti močnim sovražnim pehotnim in oklopniškim odredom Po poročilu z dne 22 septembra j« «ovratnik tudi v torek z močnimi silami skušal prodreti nemško fronto s težišči okroq Poltave. Roslavlja in Smolenska Nemške čete so te napade zaustavile. V vodovju Severnega rta so nemški lovci in rušilci skupno z ladijskimi artileristt ibiU 21 od 38 sovjetskih letal. \Vcilti IVI UBeea. Kampfraum mittler« ud südliche Hog®Jki na fužni fronti Potek defkih bojev v zalivu Sažerno — Sardinija Izpraznjena km «o-vražnih motenj — iapad na ropajoče upornike v Istriji in Slavni jI Srditi boji 6o se odigravali tudi pretekli četrtek v področju zaliva Salerno ter pri Eboliju. Pri tem je bilo uničenih ter obkoljenih več sovražnih skupin. Obenem »o nemške čete zožile sovražna mostišča. Pri naskoku na Altavillo so izgubili Amerikanci številne mrliče in ujetnike. Letalstvo je uničilo v četrtek neko transportno ladjo z 8000 brt. ter je poškodovalo 11 nadaljnih ladii za izkrcevanje. V poznih večernih urah 15. septembra so močni anglo-ameriški letalski odredi napadli zapadno francosko ozemlje Zlasti v stanovanjskih delih Pariza so nastala znatna razdejanja in izgube med prebivalstvom Nemška bojna letala so v noči na 16 september bombardirala posamične dlje v londonskem prostoru Badoglio je pokazal s tem svojim pozivom svoj pravi Izdajalski obrat Nt dosti, da Je izda) Italijo In svoje zaveznike, sedaj hoče prelivati kri Italijanskih vojakov v Interesa sovražnikov. fat petkovega poročila izhaja, da so *a nadaljevali boji okrog sovražnega mostišča v srednji Italiji z nezmanjšano silovitostjo. Pri Satom« so Nemci še bolj stisnili sovražno mostišče V področju mesta Eboli kjer se je sovražni odpor eja-čil, so uničile naše čete odrezane ameriške bojne skupine ter ujele več moštev m zaplenila tudi materijal. Skupine sovražnih padalcev, ki M nastopile za hrbtom naše fronte, so bil« snlčcae. Da W razbremenili svoje natolčene čet« v Ivinem delu Salernskega zaliva, so Anglo-Amerikanci vrgli nove rezerve v boj Razvili so se srditi boji. Letalstvo je zadelo neko veliko vojno ladjo ter nekega rnšilca tako težko, da Je računati i njunim uničenjem Poškodovanih je bilo tndl I« več drugih ladij. Skupina nemških hitrih čolnov J« v Jadranskem morju pred par dnevi potopil« kor-pedovko, dva minolovca in eno straino ladjo k Badoglijevega tabora. Zaplenili so mimo tog« Italijanski transportnik »Leopardija« s tisoč Italijanskimi vojaki in tri druge parnike. V nefceas velikem Jadranskem pristanišč« so prisilili posadk« teh čolnov, dotičnega mornariškega poveljnika, mestnega prefekta h kapitulaciji. Pred zapadno norveško obale je bil potopljen s streli iz neke nemške spremljave angleški hitri čoln Anglo-ameriški bombniški odredi so 16. septembra napadli zapadno in južnofrancosko ozemlje. Težka razdejanja so povzročili zlasti v notranjščini mesta Nantes Prebivalstvo je imelo velike izgube. 16. septembra je bilo zbitih s strani nemškeqa letalstva in mornarice 28 sovražnih letal, med njimi večinoma štirimotornih bombnikov 17 septembra so se vrstili v področju Salema lastni nemški napadi s srditimi sovražnimi sunki, ki so jih podpirali močni letalski odredi in težka ladijska artilerija. Zlasti v jugovzhodnem odseku fronte se je razširil obseg bojev z novo izkrca-nimi, številčno nadmočnimi sovražnimi silam: V Kalabrlji so naše čete po temeljitem razrušenju vseh prometnih možnosti med stalnimi boji vzoo-stavile zvezo t divizijami ki se borijo v področju Salerna Badoglijeva posadka otoka Elbe, močna sedemtisoč mož, je brezpogojno kapitulirala in je bila razorožena Kakor je povzeti iz nemškega voinega poročila z dne 17 septembra, anglo-ameriške čete po dvotedenskem težkem boiu niso dosegle »ričako-vanega operaciiskega uspeha Ni jim uspelo odrezati nemških divizij v Južni Italiji Naše čete so proti številčno premočnemu sovražniku preprečile vsako razširjenje sovražnega mostišča. Kliub hudemu ogniu ladijske artilerfje, so pritisnile nemške čet« sovražnika na oz°k oba1!!' pas. Sovražnik le imel pri tem zelo težke izgube ^n-olo-ameriški operaciiski načrt, zgrajen na iwfai-stvu maršala Badogliia, se le s tem rfekonr-no izjalovil Energično nemško vodstvo in vzoru« dr-*anie nem*kih č«>t, ki so klinh Jntalski Vb pohorski nadmočl sovražnika vzdržale naval o^m^ro pehotnih hi dveh oklopniških d'viz11, le omogočilo ta velik obrambni uspeh Po dotedanji» ia še nepopolnih podatkih, le izgubil sovraiVV več kot deset tisoč mož tn ranlencev ter 44QQ ujetnikov Uničenih oz zaplenjenih je bilo 153 tankov, 54 topov, 62 metalcev min In razno drucm t"'ko In lahko pehotno irožie V času med 8 in 17 septembrom sta nemško letalstvo In mornarica potopila troie krtiark dva rušilen, eno torpedovko, 15 čolnov za izkrcevar>ie ter devet transportnikov z 58 000 brt. Dve križanki, trije rnSIlci en čoln za Izkrcevanie, velika petrolejka ladja hi sedem transoortnikov z okror zavzele krajšo črto odpira V*, ka nemška podmornica Je potopila v zalivu Salerno angleškega rnšilca razreda »Jervii« ter 1« teiko poškodovala neko petrolejsko ladjo 20 septembra Je sporočilo nemško vrhovno poveljstvo da so angleški odredi brezuspešno napadali nemške postolanke v področju Salerna. Bolj vzhodno te sovTažnlk te polagoma sledil našim operacijam. Nad *Sa1ernom 1« bilo uničenih 24 sovrafnfh letal Nem*Ve N»te so po povelju, In ne da bi 11h sovražnik motil '7pra7»'l« otok Sardinijo. Neka mala edlnlca nemilcp voi"e mornarice »e le te dni nenadoma po1av!>a v neM hikl znpadnerra Jadrana, kler le zaplenila vprie itevflo votnfh tn trgovskih ladij obenem pa n'»'s 4OO0 BadoolHerlh rolakov r nlfhovim povplinl-Vom hi v*č1'm števil <*m ttahnfh ofldriev vW. Nemci eo zaplenili v fV>MčrK>m pristanišču vel'ka sklartKča orožla In iminldie 21 septembra so lavlH Iz Južne Ttaliie samo lokalno bojevniško rtelovante v odseVh ^alprno In Potmnre 7avmlen1h le WV> več sovražnih napadov Z totne ftaHtanske fronte no lav111 22 spntem-bra V lokalno bo1evnf*ko delovanlp Slovpnstf uporniki so skušali »krmno * ttal11an<0t'mi Vomn-nlstl In tolpami Iz hrva+nkeoa prostora v vrbo^iV VppprtTV v Istri tn «novorim »ttwWM D r ■ « k «mI T • r 1 « f W«rb«T<«r V«Ha<« «ud Druckerei-Gm ■ W. K - ▼«rlafaleitaajl E#o* R«nm{»rtner Haust-•efcrtttMtsr: FriwMch Golob «tU hi HarWifDran Badea«e < Z« M Mf Aazetfcn «e Prei.Hrf« N- i «« * AorS («43 «««(< KmthM imr Ueternn« 4« »»«•« W«i hKherer r.»«aH ir SiMi>m>Ih»| ten, wir warfen unser« Handgranaten, aber di« Übermacht des Feinde« war doch zu groß und es gelang ihm, an der Nahtstelle unserer beides Kompanien durchzubrechen. Als di« Leuchtkugeln hinter unserer Hauptkampflinie hochstiegen, erfaßt« unser Kompanie führer blitzschnell die Situation. Er bildete eines Stoßtrupp an« Freiwillige», er zog aus seinen Verteidigungsabschnitt die Hälft« seiner Märnie» heraus und trat mit diesen zum Gegenstoß zu» Abriegelung der Einbruchsstelle an. Ein Glück für uns, daß di« feindlichen Panzer nicht nach stießen, daß eigen« SturmqeschOtre anrollten, dt« weiter« vier T 34 abschössen und die andere« Panzer tns Dorf zurücklagen Im GegenstoS den Angriffskeii zerschmettert In erbitterten Nahkämpfen schlugen sich di« Männer des Stoßtrupps durch unser« alte Hauptkampflinie hindurch. Meter um Meter stießen si« weiter in di« feindliche Infanterie hinein, bis si« Verbindung mit der Nachbarkompanie aufnehmen konnten und daiiiit die durchgebrochene feindlich« Infanterie abgesprengt hatten Flak-Geschütze auf Selbsttahriafetten, di« schnell angefahren waren, durchkämmten di« Felder Hart und kurz bellten ihre Abschüsse, vernichtend war die Wirkung ihrei Sprenqg«-schosse. Doch immer noch wehrte t ch der Fe <1 zäh und verbissen Wie eine qetriebene H rd» warfen die sowjetisch n ' nt'-risten ihre Masse einmal nach hier und einmal nach dort, versuchten sie unser» Stellung wieder zu dur^hbriv chen, um zurückzukommen Aber immer mehr wurden sie in die Enge getrieben Dutzendw-^s« fielen sie, von den umherirrenden FlakspliUers getroffen, bis nach zweistündigem Gefecht 'hr« Masse bis auf weniger als die Hälfte zusammengeschmolzen war und sie vollkommen führungslos waren, sodaß der Rest gefanqen genommen werden konnte. H rc 1 D h V A J 1 b v soboto in nedeljo, dne 25. in 26. sep~ * tembra 1943 v prvo cestno zbirko za VOJNO ZIMSKO POMOČ 1943-1944. — Kriegs-Winterhilfswerk 1943-44 Prostor — zaveznik nemške vojske Trezna Švicarska sodba a astronomskih žrtvah sovjeiov ter a aaCrtnem skraiševanja nemške Ironte na vzhodu I* Ženeve poročajo: V švicarskih vojaških krogih »odijo zelo trezno o položaju na vzhodni fronti. Tako piše n. pr vojaški sotrudnik lista »La Suisse«, da boljševiki kljub ogromnim naporom v letošnjem poletju niso izsilili nikake odločitve. Tudi jim ni uspelo prodreti ogromne fronte na nobenem mestu Na nemški strani so obvladali težave, ki so nastale pri sedanjem načrtnem razčiščevanju fronte Organizacijski talent nemškega generalnega štaba je prejel sedaj znova sijajno »pričevalo. V istih krogih razpravljajo tudi o vprašatiru, kako dolgo še lahko prenesejo €ovjeti ta način vojskovanja, ki je zvezan z astronomskimi žrtvami Spričo dejstva, da razpolagajo boljševiški voditelji očividno še z velikimi rezervami, ki jih bodo vsekakor vpostavljali brez ozira na izgube, so Nemci zelo pametni da natikajo boljševike na svoj raženj in da tako štedijo svoje lastne 6ile. Glavni argument anglo-ameriške agitacije,, češ. da izgublja Nemčija s skrajševanjem fronte dragocene gospodarske pomožne vire, smatrajo v švicarskih vojaških krogih kot nepopolen V zvezi s to trditvijo zavezniškega tabora povdar-jajo, da boljševiki v izpraznjenih področjih za dalje časa ne bodo mogli pričeti z industrijsko produkcijo. Agrarna produkcija v teh področjih pa pri izvedbi strategičnih načrtov itak ne igra nikake vloge. Tem večjo vlogo pa igra razdobje blata, ki prihaja sedaj v jeseni. Začetek te pe-rijode morata upoštevati oba vojna tabora. Izkušnja je pokazala, kako velike so težave v tej perijodi pri oskrbi ofenzive in kako ugodnejša je obiamba pri kolikor toliko načrtni organizaciji. Vojaški komentarji švicarskih listov svarijo prebivalstvo Švice pred pretiravanji anglo-ameriške agitacije. Nobena fionta še ni rodila toliko iznenadenj kot ravno vzhodna fronta. Sovjetski prostor pa je po mnenju švicarskih vojaških strokovnjakov zaveznik Nemcev. Vojska pušča za seboj vojaško in gospodarsko puščavo. Premagovanje težav v izpraznjenem prostoru je po dosedanjih izkušnjah tudi za sovjete nerešen problem spričo dejstva, da stojita blato in zima pred vrati Pluiokracije so dolgo vojno Hussolšnšfeve s^iri zaliifeve Duce je pozval liaiijane pociovno v boj, da operejo sramoto Bado^iijevega izdaistva Duce je spregovoul preteklo soboto po italijanskem radiu 6vojemu narodu. Uvodoma je Duce opisal ves potek njegove aretacije in kako je bil končno rešen iz rok svojih nasprotnikov. Z ostrimi besedami je Duce obsodil izdajstvo, ki qa je zagrešil kralj Viktor Emanuel. Kralj — tako je izvajal Duce med drugim — ni niti najmanj protestirat proti sramotnim kapitulacijskim pogojem. Upiral se ni niti predvideni izročitvi Mussolini-jeve osebe sovražnikom Zgolj iz skrbi za svojo krono, je pahnil Italijo v kaos, sramoto in bedo. Na vseh kontinentih poznajo pieqreho hiše Savo iske Tudi sovražniki ki so nas potisnili v to sramotno kapitulacijo ne prikrivajo svojega zaničevanja napram Italiji Izqubili srno čast, poleg teqa pa tudi dežeie, ki smo jih zavojevali v tej vojni: našo posest v Jadranu, v Jonskem morju, v Egejskem morju, v Južni Franciji in na Balkanu Ponižana in zapuščena vojska se je raz-bežala na vse stran' in jo ie njen lastni zaveznik razorožil ob smehu civilneqa prebivalstva To ponižanje so morali prenašati vojaki, ki so se na tolikih bojiščih hrabro borili ob strani 6vojih zaveznikov Kraljevska italijanska mornarica, ki je bila ustvarjena v teh dvajsetih letih, je bila iz- I ročena Malti, torej otoku ki je bil steber anqleš- I kega imperializma v Sredozemskem morju in ki je stalno ogrožal življenjske interese Italije. Samo letalstvo je rešilo del svojega materijala, praktično pa nima nikake vpostavne moči več. To je odgovornost, ki jo je prikazal Führer v svojem govoru Fašizem ni izdal monarhije, pač pa je monarhija izdala fašizem« Duce je v svojem nadaljnjem govoru napovedal republikanski značaj svoje stranke. Država, ki jo hoče zgraditi Mussolini, naj bi bila nacionalna in socialna Torej fašistična država v smislu njenega začetka. Svoje zahteve je formuliral Mussolini v sledečih štirih točkah: 1 Italija zgrabi zopet za orožje ob strani Nemčije, Japonske in ostalih zaveznikov Samo kri lahko izbriše tako sramotno dejanje iz zgodovine naše očetnjave. 2. Takojšnja obnova vojske, ki se zqrne okrog jedra milice. Zmaqal bo le tisti, ki bo nosil orožje ter se boril za svojo vero. 3. Odstranitev izdajalcev, zlasti tistih, ki so se vdinjali 25 julija novi vladi in tako stopili v vrste naših sovražnikov. 4. Odstranitev plutokracije in ustanovitev socialne podlage na kateri se lahko zqradi država s pomočjo dela svojih državljanov.« Mussolini je pozval vse Italijane z navdušenimi besedami, naj sledijo njegovemu klico, da si bo Italija zopet priborila prostor na soncu. Svoj oklic je končal z besedami. »Naj itvi Italija in nova Fašistična republikanska stranka!« Zatemnitev odi 21. do 5. ure Doslej ie niso dovolj zaslužili. — Velike operacije proti Evropi šele 1945? Iz Stockhoima prihajajo vesti, da je nastal v Zedinjenih državah velik debatni dirindaj okrog ameriškega geiferalštabnega šefa Marshall-a. Te razprave so vrgle čudno luč na položaj v sovražnem taboru V rednih presledkih namreč imenujejo Morshali-a kot bodočega vrhovneqa poveljnika vseh zavezniških sil ali vsaj kot anqlo-ame-riškega napadalnega generalísima za Evropo. Marshall je imel te dni govor, v katerem sicer ni reagiral na te kombinacije, pač pa je napovedal veliko ofenzivo proti vsem sovražnikom v Evropi in Aziji. Dejal je med drugim: »Sedaj smo že tako daleč, da lahko zanesemo vojno na sovražno ozemlje« Obenem je dejal Marshall, da upa na hiter konec vojne Te baharije pa glede nadaljnjega poteka vojne niso nikakega pomena Zanimiva je osebnost Marshall-a le v toliko, da bi se qa qotovi krogi v Zedinjenih državah radi odkrižali. Marshall je namreč za hiter konec vojne, so pa moqočni krogi, katerim je to neprijetno. Ti krogi hočejo potom vojne še več zaslužiti, zato naj se vojna še nadaljuje Zelo značilen za mišljenje plutokracij o trajanju vojne je tudi zadnji Churchill-ov qovor. Churchill je v svojem govoru računal z »mogočnimi interesi«, ki očividno še niso dovolj zaslužili, obenem pa tudi z daljšim trajanjem vojne. Zato je opozoril angleško javnost, da za Anglijo in Ameriko šele pride čas največjih krvnih žrtev. Dejal je tudi, da morata Anglija in Amerika računati še s strašnimi sovražnimi udarci. Oficijoz-ni komentarji Churchill-oveqa qovora menijo, da bodo podani predpogoji za velike operacije proti Evropi šele leta 1945 HROBSŽ * Kulturni teden na Spodnjem Štajerskem. Urad za kulturne zadeve pri osrednjem vodstvu organizacije Steirischer Heimatbund priredi med 25. septembrom in 3. oktobrom 1943 svoj kulturni teden. Prireditve so razdeljene tako, da se vršijo na vsem področju Spodnje Štajerske. Podrobnosti sporeda so razvidne iz oglasa, ki ga prinašamo v oglasnem delu današnje izdaje * Strmoglavilo Je ameriško transportno letalo. Po poročilu agencije Reuter iz Maztona (North Carolina) se je zrušilo na tamkajšnjem vojaškem vzletišču veliko transportno letalo ameriške vojske. 25 oseb je bilo pri priči ubitih. * Pomanjkanje starega železa v Angliji. Iz poročil, ki prihajajo iz Anglije, je razvidno, da primanjkuje Angležem vedno bolj in bolj staro železo, ki ga potrebujejo v topilnicah za železno rado. SpoJufa SiaieB*$!ka fe za Fuhrerfa in Eleicii! Sijajen potek Ortsgrupentagov in izrofitev zastav Orisg törgendort, Oberradkersbutg, fächern, tgidi in Leonhard Lichtenwald, tm den Büheln Minulo soboto in nedeljo je imela na jugovzhodu Spodnje Štajerske ležeča Ortsgruppa Lichtenwald svoj Ortsgruj>pentag. Stab Ortsgruppe s syojim Ortsgruppenfühfcerjem Pq. Grutschrei-ber-jem na čelu je v trudapolnem delovanju pripravil več razstav, ki bi se lahko pokazale tudi drugod V poslopju kinematoqrafa sta urad Landvolk in Ortsbauernschaft razstavila prerez kmetijstva v Ortsqruppi Pri tem so kmetijski stroji razstavo čebelarjev izpopolnili sliko V ljudski šoli se je najprej stopilo v tisti blagoslovljeni prostor, ki nas je spominjal junakov, ki so s svojo krvjo dokazali povezanost Lich-tenwald-a s Führer-jem in Reicb-om. Zanimiva je bila tudi vaška knjiqa, ki prikazuje razvoj Lichtenwald-a za več desetletij V posebnem kotu ie urad Volkswohlfahrt objavil številke v dokaz jjožrtvrvalnosti prebivalcev trqa pri zbirkah za WHW in DRK. Posebnost predstavlja razstava hroščev, ki }o je stavil na razpolago ebčan Lich-tenwald-a, dr. Hoschek Freiherr von Mühlheim. V dolgoletnem raziskovanju je ta nastala zbirka, ki vsebuje vse redke hrošče, ki Jih do danes poznamo in predstavlja največjo zasebno zbirko te vrste na svetu Trenutno je lastnik te zbirke co-ološki muzej univerze v Berlin-«, kateremu je dr. Hoschek to zbirko podaril. V drugem nadstropju je imel svoj prostor urad Frauen. Igrajoč se, so s jjopolnoma priiprostimi sredstvi Izdelali model mesta Lichtenwald Vse, kar J« ostalega razstavil ta urad, od vesele godbe k sočivja, pa do čednih »Dirndl«-oblek, priča o pridnosti in spretnosti tamkajšnjih žensk Po hodnikih so razstavili rokodelci in industrijski obrati svoje moj-sterske izdelke. V dvorani Ortsgruppe In v predsobi sta spodnještajerska umetnika SHppe hi Stower razstavila svoja najnovejša slikarska dela. Predprostor umetniške razstave )e Ml oprem- ljen s starim pohištvom iz privatne zbirke ie omenjenega dr. Hoschek-a, kar Je prav ugodno vplivalo na razpoloženje. Ob 14. ari je dospel Bmvdesführer. Javili so mu častni vod Wehrmann schaft-a. V dvorani so m zbrali vsi funkcionarji Ortsgruppe. Apel je o tvoril Ortsgruppenführer. Nato Je govoril Bundesführer. Njegova izvajanja, da so dogodki okrog Spodnje Štajerske politični koncept organizacije Steirischer Heimatbund ojačili in »trdili, so poslušalci odobrili z burnim priznanjem. Spodnja Štajerska gre po načeti poti dalje in U pot vodi zopet v nemško Spodnjo Štajersko. Po sestanki Fflhrer-Jev si Je Bundesführer ogledal razstave. V večernem mraku so se sestali prijatelji resne umetnosti na vrta gradu Lichtenwald. Raz grajske ograje so pela dekleta pod taktirko Marth« Fischer stare nemške narodne pesmi. Tovarišica Gerlinde Flecker, ki ce nahaja t vpostavl nemške dijaške zveze, je recitirala peami in balade. Pester večer, prirejen po lastnih močeh Ortsgruppe, se je vršil v nabito polni dvorani. Re» pester program je prinesel zanimive točke: humor, petje m igro. V soboto je bila budnica s fanfarami mladinske organizacije Deutsche Jugend na trgu. Ob 8. uri je bila jutranja proslava mladinske organizacije Deutsche Jugend v gaju junakov. Med sviranjem pesmi o dobrem tovarišu, so položila dekleta v narodnih nošah cvetlice na grobove junakov in hrastov venec pred časten spomenik. Medtem se je na slovesnem prostoru /bralo nad dva tisoč ljudi. Od vseh strani so goreče plapolale rdeče zastave s kljukastim križem. Velezborovanje je otvoril Ortsgruppenfuhrer. Nato je govoril zastopnik Bundesffihrer ja, Fiihrungsamtsleiter Pg. Tremi. Počastitev Fiihrer-ja, sviranje himne ter izročitev zastave, je tvorilo zaključek veleshoda, ki mu je na okrašenem trgu sledil mimohod. 1 Popoldan se je zbralo vse na prireditvenem travniku. Ortsgruppa Oberradkersburg v Kreis-u Lut-tenberg, je na dostojen način proslavila svoj Ortsgruppentag. Po zborovanju funkcionarjev, ki se je vršilo v nedeljo popoldne, na katerem je Ortsgruppenfllhrer Pg. VVillmann podal delovno poročilo, so otvorili storitveno razstavo. Razstava je nameščena v uradnih prostorih Ortsgruppe, ki je ena najlepših na Spodnjem Štajerskem. Z veliko okusa in spretnosti urejena razstava je pokazala ogromno delo in pridnost Ortsgruppe\ ki jo je vložila v svoje delovanje Obiskovalcem je bilo težko presoditi, kateri urad se je pri tem najbolj odlikoval, ker je bil en prostor lepši kakor drugi. Cisto vseeno je, če iz razstave dvignemo urad Frauen, pod vodstvom Pgn. Herme Bouvier in njenih agilnih sotrudnic, ali pa urad Volkswohlfahrt s svojo čedno posvetovalnico za kjer so bile te pomanjkljivosti najbolj vidne O ""i;«° s° f h «I k« v »p™ mmHi» „Jjv-iji: matere m ponosno statistiko o rezultatih zbirk za tem govorijo prometna pota kot najboljši vzgled. Ceste, ki so bile v jugoslovanskih časih zanemarjene in brez podlag ter v deželnem Času neuporabne, so predstavljale najbolj kričeč problem. In uspelo je skupnosti kljub vojni, ne samo obstoječe slabe ceste popraviti, temveč celo zgraditi nove ceste in mostove ter nekatere mostove popraviti. Ta dela se je pa zmoglo edino na ta način, da je bilo vodstvo v odličnih rokah, ki je znalo ljudstvo prepričati in pridobiti za izvedbo zarisanih ciljev. To delo so v prvi vrsti opravili uradni organi, ki so bili za to izšolani v 23 velikih in 54 malih apelih ter v 7 tečajih in 4 večernih debatah. Ortsgruppa je v zimi 1942/43 priredila 92 jezikovnih tečajev, katere je obiskovalo 3700 ljudi, medtem ko je leta 1941/42. bilo 69 tečajev nemščine s 3050 udeleženci. Trije odlično urejeni športni prostori so v največje veselje športnikom na razpolago. Ortsgruppa Jor-gendorf ima pa tudi tri ljudske knjižnice, ki nudijo prebivalcem nemško duševno hrano. Vsa ta sredstva so pravilno in svrham primerno vpostavljena. To je vidno iz uspehov, ki so Ortsgruppo Jorgendorf postavili za najboljšo Ortsgruppo na Spodnjem Štajerskem. Treba se je samo zamisliti v dejstvo, da je 6000 oseb, ki tvorijo Ortsgruppo, večinoma malih kmetov, viničarjev in kmetijskih delavcev m da so ti ljudje doslej nabrali za WHW in DRK 65.000 RM, pri zbirki tekstilij so pa oddali 4000 kg starega materijala in 2300 parov čevljev Na razstavi se je lahko videlo tudi lastnoročno pišimo Generaloberst-a Dietl-a, ki se je Ortsgruppi zahvalil za darila, ki so jih na fronti sprejeli njegovi vojaki Dietl-ovi Gebirgsjagri so od prebivalcev Ortsgruppe J6r-gendorf sprejeli 3000 kg namiznega sadja, 540 kg suhega sadja, 10 tisoč komadov cigaret ter še razne druge stvari, ki so jim na daljnem severu vzhodne fronte priredile nekoliko veselja in užitka. 2enske so v 6800 urah delale v kuharskih tečajih, v pomaganju sosedom, v zbirkah in raznih druqih vpostavah ter uspešno doprinesle za uspehe Ortsgruppe. Kar se tiče oddaje kmetijskih pridelkov, je Jorgendorf odličen. Za splošnost je bilo oddano: 235.000 kg žita, 580.000 kg krompirja, 50.000 kg sena, 28.000 kg slame, velike količine sočivja in seveda mnogo čebule, ki raste v okolici Dornau. Mnogo sinov Ortsgruppe služi v oboroženi sili, sedem jih je bilo že odlikovanih za hrabrost, sedem jih je padlo na fronti, doma je pa pade! 1 Wehrmann. Tem padlim junakom je veljala jutranja proslava v gaju junakov, kjer je qovoril Ortsgruppenfuhrer ter hrabre sinove domovine označil za vzor preživelim. Potek Ortsqruppentag-ov je odgovarjal storitvam in pričakovanju. Svetla rdeča barva zastav m je pestro dvigala nad zelenjem pokrajine ter WHW, ali pa urad Jugendfiihrung s svojimi papirji o delih, povsod je vidna ista vnema in pridnost, s katero se je vse to storilo. Kdor pozna ljubko okolico Oberradkersburg-a in potuje med hribčki, ki ravno sedaj, v času dozorevanja grozdja, razvijajo najbolj svojo krasoto, vč, da stoji Ortsgruppa Oberradkersburq v znaku vinarstva. V razstavi, ki jo je priredila Ortsgruppa, se je s pomočjo tvrdke Bouvier prikazovalo nastanek vina. Tam se je videlo, da znajo naši vinogradniki svoje vinograde obdelovati tudi že z najmodernejšimi stroji in drugimi pripomočki, ki ne štedijo samo delovnih rok in čas, temveč tudi zvišujejo kakovost vina. Športne in bojevniške tekme so v soboto popoldne potekle zadovoljivo ob navzočnosti velikega števila občinstva. Pester večer v dvorani hranilnice v Radkersburg-u je presenetil vse navzoče z znanjem mladine iz Oberradkersburg-a. V nedeljo je bila jutranja proslava v zunanjem dvorišču gradu Oberradkersburg ter je predstavljala prepričevalno priznanje za Fflhrer-ja hi Reich Na velezborovanju se je zastopnik Bun-desfflhrer-ja, Bundesjugendfilhrer Schilcher pred mnogoštevilno ljudsko množico, ki je njegov govor zasledovala z velikim zanimanjem in razumevanjem, še enkrat zahvalil Ortsgruppi za storitve, ki jih je zmogla doslej ter ji izročil zastavo. Ortsgruppa je pa bila deležna še večje časti in veselja, ko se je popoldan pri ljudski veselici pojavil še sam Bundesfflhrer Steindl ter se osebno prepričal o storitvah. Zastava bo odslej Ortsgruppi nekakšen simbol in obveznost >a zvestobo in delo. Z zastavo se zmaga aR pa «mre. Nikdar se pa zastave ne more izgubiti. Zvestoba te volja za obnovitveno delo v Ortsgruppi Tüchern je bila nagrajena s podelitvijo zastave, kar se je zgodilo v okviru Ortsgruppen-tag-a, ki se je vršil dne 18. in 19 septembra. 2e v zgodnjem popoldnevu so se v soboto zbirali funkcionarji v zborovalni dvorani v Stookenham-mer-ju. Nastopila je tudi godba iz Lichtenberg-a, ki je Kreisführer-ja Dorfmeister-ja pozdravila s strumno koračnito. Sledilo je sviranje pesmi »Nur der Freiheit gehört unser Leben«, kar je predstavljalo otvoritev zborovanja Ortsgruppe Tüchern. Ortsgruppenführer Ing. Emil Hruschka je v svojem otvoritvenem qovoru spomnil zbrane sodelavce, da hi se pri opravljanju svojih dolžnosti vedno in povsod zavedali nalog in dolžnosti, ki jim jih nalaga podelitev zastave. Nato je podal poročilo o delovanju Ortsqruppe, ki je prikazalo vse delo do danes. Ortsgruppa šteje 812 hiš, v katerih stanuje 1320 družin. Celice se krijejo s katastralnimi mejami. Razdeljene so v 33 blokov ter omogočajo pregledno delovanje. 116 zborovanj in prireditev govori o pravilnem ia dobrem političnem delovanju Ortsgruppe. Veliko blagoslova je vredno tudi delo Volkswohlfahrt, kar priznava posebno prebivalstvo tistih slojev, ki so nekoč živeli v velikem pomanjkanju. Službo v odredih Wehrmannschaft-a so vedno z velikim veseljem in ponosom opravljali. Pri tem je šturm v Lichtenberg-u posebno živahen m se je tudi odlikoval v bojih s tolpami. Omembe vredno je tudi delo mladine, ki je kljub na J težjim okoliščinam doseglo velike uspehe. Prav posebno pjnosen je lahko urad Landvolk. Po zaslugi župana Pg. Leitner-ja, je Tüchern dobil prvo kmetijsko strojno družino, ki je bila potem merodajna za urejevanje sličnih ustanov v vsem Kreis-u. Dvorana za te kmetijske stroje je na najboljši poti, da se razvije v pravcato podeželsko kmetijsko gospodarstvo. Razstava o doslej storjenem delu v Ortsgruppi je vzbudila splošne pozornost. Posebno zanimanje je vladalo za posebno razstavo »Das Edel-tum Tüchern«, ki je s starimi dokumenti dokazovala nemštvo tega starega naselja. Ljudstvo se je zbralo pred luknjičasto zastavo Müllerhannes-a lz Türkenmühl-a, s katero je Edlingen von Tüchern korakal v boj zoper Turke ter pred vaško zastavo iz leta 1776. Pri tem so ljudje slišali, da so njihovi predniki bili nemške» Mlo treba začeti jezikovno zvezo z Jezikovnim »tokom v Marburg-«, ta ravno na tem mestu se )e klerus trudil, da h! Nemcem s pomočjo Slova-aor zapahnil vrata. Cas hujskanja Je pa končno ■a nami, ta te za vedno. Tudi, če Spodnje Stajer-tai ni bilo usojeno v mirnem časa vrniti se naznj v naročje svoje Nemčije, ta se Je to zgodilo med vojno, «e hočemo kljub temu radovati, da smo •a končno zopet vrnlH v domovino. Vožnja v Zlerberg ta ogled nameravane qra-¡flhve šolskega poslopja, nredftarv urada Mutter ■md Klnd ter otroškega vrtca, ao bffi dokaz, da )a Ortsgruppa tadi v vojnem teea prežeta volje po delu, kar Je znak, da je zachstfla zastavo, ki % jo je podelil BondesfOhrer Popoldan je bila vsa v znamenja tjadska vese-Mce. Mladina je t« pokazala svoje manje tudi pred BundesfOhrer-jem. * Leonhard in den Biiheln je zopet pokazal, da tvori središče področja Biiheln in da je kakor vedno, tudi danes najmočnejše žarišče za iz-ravnanje ljudstva v tem področju Močno razvita ljubezen do domovine daje ljudstvu zavest in uvidevnost, kaj je z oz rom na nemško orientiranost kraja dolžno storiti, in je že sedaj ponosno, da lahko vrši in upravlja dela, ki bodo omogočila lepšo bodočnost Vse to je prišlo v prireditvi Ortsgruppentag-a vidno do izraza Pri tem je bila dovolj vidna politična aktivnost, duhovna in kulturna živahnost ter gospodarski napredek. Vse hiše so bile v zastavah, ko je prišel Kreis-fflhrer Pg. Fritz Bauer ter otvoril velik shod funkcionarjev kot uvod v proslavo Ortsgruppen-tag-ov. Glasba je otvorila govor, v katerem je razložil smisel ta pomen dela. funkcionarjev ter navzoče pozval, da v istem smislu nadaljujejo s tvojim delovanjem, de se bo izvršilo povelje, ki ga je izdal Ffihrer v pogledu Spodnje Štajerske. Kreisfuhrer je nadalje sporočil osebno zahvalo Gauleiter-ja Ortsgruppenfiihrer-ju Pq Hirsch-mann-u in njegovim sotrudnikom ter pohvalil tudi Pg. Schwarz-a za odlično vodstvo mladine. Storitvena razstava »e lahko smatra za mojstrsko delo. Središče razstave je tvorila posebna zgodovinska razstava z mnogoštevilnimi dokumenti, kakor o podelitvi tržnih pravic, izvajanju sodstva in o nacionalnih bojih V posebni dvorani je kmetijstvo, ki lepo prikazuje napredek in vzorno oddajanje pridelkov. Razstava ženskega dela ter ročno tkanih oblek so znak, da je to domače delo na isti višini, kakor industrijsko Poseben prostor je razkazoval delo obrti in rokodelstva. Razen kož, ki jih je razstavila domača tovarna usnja, so bili posebno dobro zastopani čevljarji, nadalje keramični izdelki ter ostalo rokodelstvo. Po ogledu razstave so otvorili novo otvorieno postajo Rdečega križa Pri pestrem yečeru v dvorani skupnosti je uvodoma briljiral g. Devide, katerega je spremljala gosipa Krischan, in sicer kot goslar z dvema komadoma od Mozart-a in Cornelius-a Gospa Tschel-har m gospod Rogl sta gledalce iznenadila kot par izza časa Biedermeier z dobrim qlasbenim znanjem Kot pevke so nastopila dekleta, ki so tudi plesala pod vodstvom qospodične Sladek. F.nodejanka je tvorila zaključek večora Dne 19. septembra se je zbral ves Leonhard v qaju junakov ter se spomnil 14 junakov iz Leon-hard-a, ki so žrtvovali življenja za domovino. Vaška prireditev na vaški trati je bila manifestacija zvestobe- vseh navzočih. Kreisfiihier ie t zajemljivem govoru objasnil doqodke zadnjega časa ter smisel sedanjega boja, ki zahteva od vsakega največjo vpostavo za Fuhrer-ja in narod. Istočasno je omenil simbolično moč zastave, ki jo je kot zastopnik Bundesfiihrer-ia izročil Ortsgruppenfiihrer-ju Ljudska in otroška veselica |e popoldan še enkrat združila ljudstvo od blizu in daleč, kar j« zaključilo celotno dobro uspelo prireditev. Noy dokaz za izdajstvo ßadogSijeve Dva išLa častnika bil« sklepom premirja tajno v Rimu Agencija Reuter j« objavila posebno poročilo h Eisenhower-jevega glavnega stana. To poročilo je ponovni dokaz za izdajstvo, ki so ga zakrivile Badoglijeve čete in njihovi voditelji. Kakor izhaja iz omenjenega poročila, sta bivala v času, ko je bilo objavljeno premirje, dva ameriška častnika v svojih uniformah en dan in eno noč v Rimu. Po naročilu generala Eisenhower-ja, sta prispela oba častnika v Italijo v neki vojaški misiji. Ponoči sta imela razgovore z maršalom Badoglijem Stanovala sta tajno sredi Rima ter se sprehajala v avtomobilu po rimskih cestah. Omenjena častnika ameriške vojske sta bila brigadni general Maxwell Taylor in letalski polkovnik William Tudor Gardiner. Priprave za njuno potovanje v Rim so izvedeli po tajnem brezžičnem sporočilu v času, ko so se vršila v Lizboni pogajanja za premirj«. Oba častnika sta se vkrcala eb dveh zjutraj v Palermu na nek angleški patrolni čoln, Ici ju je odpeljal na otok Ustica pred Sicilijo. Na otoku Ustica sta se nato vkrcala na neko italijansko korveto, ki j« jo odpeljala v Gaeto, kamor sta prispela zvečer ob sedmi nri. Ko sta prišla na obalo, so ju označili kot ame-rikanska letalca, ki sta plavala v morju, čepice sta vtaknila že prejs v žep ter sta s svojimi izrazi v obličju potrjevala to trditev. Nek avtomobil jn je odpeljal v Vio Applo. Tamkaj j» j* prevzel nek drugi avto z zatrtimi okni. Na pod v Rim sta videla le zelo malo Nemcev, toda na. mnogih cestah so se prikazovala znamenja nmftikih koncentracij. V Rimu so spravili generala in polkovnika v neko hišo, kjer so vojaške straže čuvale njim« spalnice. Večerjala sta skupno z italijanskimi častniki, ki niso imeB niti najmanjšega pojma • predstoječih izkrcanjih. O polnoči so j« prepeljali v luksurijozno vilo maršala Badoglia. Ameriška častnika sta imela oblečena deine plašče ter sta se vozila v zatemnjenem avtomobilu po temnih rimskih cestah. Vojaške straže so sicer parkrat zaustavilo njun avtomobil, toda italijanski častnik-spremljevaloc je skrbel za neovirano pasažo. V viM maršala so peljal! oba Ameri-kanca v knjižnico, kjer sta imela sestanek z Badoglijem. Maršal Badoglto je podčrtal pri tej priliki svoje sodelovanje z zavezniki. Zaklinjal se js spričo svojega 551etnega vojaškega službovanja, da hoia sodelovati z zavezniki. Ko sta se poslovila ebs Amerikanca, jima je dejal: »Mi smo prijatelji zaveznikov, ki čakamo samo na ugodni trenutek, da jim podamo roke«. Taylor te Gardiner sta izročila Italijanom poročite s svojih vojaških opažanjih. To poročilo italijanske oblasti po radiu sporočiti -ju. Naslednjega jutra sta dobila Taylor te Gardiner nalog, da se povrneta v glavni stan zaveznikov. V njunem spremstvu je bil neki itoHjaonki general in tolmač. Odkritosrčno sodelovanje Bolgarije z Hemcifo Preteklo soboto je prečital novi bolgarski ministrske predsednik Božilov izjavo svoje vlade. V svoji izjavi pravi bolgarska vlada, da prevzema načela vladne izjave iz leta 1942. Bolgarija hm sasledovala tudi v bodoče dosedanjo zunanjo politiko v trdni volji za sodelovanje z Veliko Nemčijo In njenimi zavezniki Vladna izjava podčrtava trdno voljo Bolgarije glede vzdrževanja prijateljskih odnošajev z vsemi nevtralnimi državami, zlasti s Turčijo, s katero ima Bolgarija skupine interese in odkritosrčno željo za red te mir na Balkana V notranjosti Bolgarije bo nova vlada storila vse, da bi zgrnila narodna «tis mittejws Bolgarijo okrog prestola carja Si-meoat B. Botyassks armada — tako zatrjuje nova vlada v noji tsjevi — bo v bodoče še bolj ojačena. V te svtbo bodo storjeni vsi potrebni ukrepi in se hod» doprinesle potrebne žrtve Vlada bo tudi v bodtefto vzdrževala pravni red na podlagi zakonov, da M tako zavarovala gospodarski in kulturni vzpoa Bolgarije. Kdor bi se pregrešil proti reda te mira, ga bo zadela vsa stroqost zakona, zlasti pa tiste, ki bi hoteH v svojo korist izrabljati vsjB« situacijo. th Kar as tiče državnih financ, bo nova vlada vzdrževala dosedanji tečaj leva in s tem stabilnost narodno valute. V gospodarski politiki vlade bodo sovsemaH problemi kmetijstva thvo mesto. V ost) red te vseh ukrepov je pri tem povečanje dosedanja agrarne produkcije. POLiTiČil PiŽOBIŽ_ □ Mussolini več dol Ftthrer-jev gost. Po svoji osvoboditvi je bil Doc« par dni POhror-.jeiv gost v Fiihrer-jevem glavnem stanu. □ Milan Nedič pri Führer-ju. 18. septembra je sprejel Führer v svojem glavnem stana srbskega ministrskega predsednika qenerala Milana Ne-dlča. Pred sprejemom pri Führer-ju ja imel zunanji minister v. Ribbentrop daljši razgovor z ministrskim predsednikom Nedičem glede vprašanja nadaljnjega oblikovanja razmer v Srbiji. □ Dragoceno priznanje. Bivši angleški vojni minister Žid Hore Belisha je priznal v nekem članku, ki ga js objavil list »Razcfa« v Buenos Airesu, da je Nemčija delovala v Italiji hitro in učinkovito. Vsi nemški načrti so se bliskoma spremenili. Nemška vojska je takoj zavzela položaje, ki so jih v Franciji, Grčiji, Dalmaciji m Albaniji doslej držali Italijani. Bliskoma je bil zaseden industrijski sever Italije z Rimom vred. Sledili so tudi bliskoviti protiukrepi na Dodekane-zu. Hore Belisha pravi nadalje, da ja bita tudi Mussolini-jeva osvoboditev izredno spretna šahovska poteza. Hore Belisha se končno vprašuje, rakaj zavezniki niso imeli od ugodnega položaja več koristi. Izgleda, da niso več hoteli zdi zamogll spremeniti izgotovljenih načrtov. To je po mnenju Hore Belishe obžalovanja vredno, »kajti v vojni je treba hitrih odločiteh«. □ Skrajšanje nemške fronte na vzhoda. K skrajšanju nemške fronte na vzhodu je moral Reuterjev vojaški dopisnik Ferguson priznati sledeča: »Celokupna frontna črta od Ssnolenska do Azavskega morja se skrajšuje v discipliniranem umika.« □ Švedski držav») zbor se bo bajs sestal sredi oktobra ter bo zasedal približno pol meseca. □ Stalin je povišal Kolontajevo. Dosedanja sovjetska poslanica v Stookholmu, Kolon ta jeva, )• trila povišana v čta veleposlanice. Kolontajeva so zdravi že šest mesecev v nekem sanatorijn pri Falköpingu. □ Cndijo s« nemškim četam v Italiji. New Yor-ŠU dopisnik argentinskega lista »Razon«, Carol! Binder, piše v svojem listu, da je čudno, kako hitro so nemške čete v Italiji vzpostavile fronto. Kanadski m ameriški vojaki so morali občutiti, da ja nssaška vojska šs zelo močna. □ laipgsl Francoske tujske legije. Londonski >D*tiy Sketch« piše, da je razpust Francoske tujska tegtja v polnem teka. □ V Angliji se kar vrstijo stavke. Po poročilih iz Londona se vrstijo v Angliji stavka za stavko. V ladjedelnici Clyde stavka 2000 mož. V premogovnika v North Cumberlandu se je povrnilo zopet 1400 mož na delo. Zato pa je pričelo stavkati 1200 delavcev v nekem dragem rudniku,. Pridružili so so jhn tudi delavci tretjega rudnika. Prav tako stavkajo tudi delavci v Mantonu. CI Nevtralne države Ignorirajo Badoglia. Iz Lizbona poročajo: Londonski list »Sketch« ne more prikriti svojega začudenja nad učinkom, ki so ga izzvali v nevtralnem inozemstvu nemški proti-odard v Italiji. Naravnost vznemirljivo je po mnenja Hsta dejstvo, da nevtralne države ne pošiljajo svojih diplomatov k Badogliu, temveč so slej kot prej zastopane pri fašistični vladi. List »Dally Mali« pa ugotavlja povsem trezno sledečo; »Teden dni pred Mussolini-jevo osvoboditvijo sms imeli v rokah vse karte. Kljub temu je polotite Nemčija eno samo karto na mizo ter nas porasda. Nemci so pač bili in ostanejo mojstri političnega vojskovanja. Zavezniki se lahko od njih te marsikaj naučijo«. CJ Ste vaška se otepa sovražne agitacije. Slovaški Mati se bavijo s sovražnimi agitacijskimi napoti ter pišejo, da je sedaj mimo čas, ko je bilo možna pridobiti Slovake za sebe. Tisti, ki danes vabijo Slovake iz inozemstva, so imeli takrat velike možnosti v svojih rokah. Teh možnosti pa nikakor niso izkoristili, nasprotno: storili so vse, da s Slovake kolikor mogoče odbili. Danes ima Slovaška vsa jamstva svoje bodočnosti v svojih rokafc samostojno državo hi narodno svobodo. __Seite "tt- 111 =5*3-— 1 I O General Eisenhower je Angležem preveč previden. V Stockholm je prispela iz Lončena vest, da v Londonu silno kritizirajo ameriškega generala Eisenhowerja, ki ne povzame ničesar, ako nima stoprocentne sigurnosti zajamčene. Tako vsaj poroča »Dagens Nyheter«. Vojaški strokovnjak lista »Daily Mail«, Liddell Hart, pa piše, da se je pohod 8. angleške armade v Južni Italiji vsled prevelike previdnosti v izvidniškem delovanju bolj počasen kot bi bilo potrebno l~J 500 komunistov je pretekli pondcljek vdrlo v bližino Churchillovega stanovanja v Londonu, da bi mu izročili zahtevo po otvoritvi »druge fronte« v Franciji. Policija je komuniste razpršila. O Baline za -nedostojne francoske emigrante. V Barceloni živi skupina francoskih emigrantov, ki jih vzdržuje ameriški generalni konzulat. Ti emigrant je so izzvali pred par dnevi krvave spopade s falangisti in je pri tej priliki obležalo več mrtvih in ranjenih. Skupina teli emiqrantov je v glavni ulici Ramiria pela komunistično internacio-nalo, da bi jezila na ta načan Španjolce, ki so pred neko trgovino poslušali vesti o Mussolini-jevi osvoboditvi. Več mladih španskih častnikov je odgovorilo na to izzivanje tako, da so naložili francoskim emigrantom poštenih batin □ Amerika je Izgubila doslej 114 vojnih la^J. Kakor poroča mornariško ministrstvo Zed-njen h držav, so izgubili Severoajaei+kanci v času od 7. decembra 1941 do danes 114 vojnih ladij. 88 ladij je bilo potopljenih, 17 jih pogrešajo oziroma jih je smatrati izgubljenim in devet ladij so potopili sami, da ne bi prišle v sovražne roke □ 67 Marokancev na smrt obsojenih. Anglo ameriško vojaško sodišče v Meknes-u je obsodilo 67 marokanskih nacionalistov na smrt. Znani vodja nacionalistov, Ibrahim Kvastani, je bil obsojen na smrt v odsotnosti. Nacionalistu Salem Bea Kiramu, ki je imel biti ustreljen, je uspel beg iz ietnišnice v Meknes-u. □ Churchill zopet v Angliji. Kakor je sporočil« v nedeljo agencija Reuter, se je angleški pre-mijer Churchill vrnil v nedeljo s svojega potovč* nja v Zed in j ene države in Kanado. D Bolgarija ni razširila svoje okupacije v Al» banlji. Bolgarska telegrafska agencija zanika vest, ki so jo objavile neke inozamske poročevalske agencije, češ, da je Bolgarija razširila svojo okupacijo v Albaniji. Z bolgarske strani ugotavljajo, da manjka tej inozemski trditvi slo herna podlaga. O Maršal Petain podžiga francoske župane. Preteklo nedeljo je sprejel maršal Petain v Vichy ju deputacijo francoskih županov iz Bordeauxa in okolice. Pri tej priliki se je dotaknil v kratki izjavi bombardiranja francoskih mest po Anglo Amerikancih ter je dejal: »Z bombardiranjem nas hočejo prisiliti k popuščanju Mi se pa ne smemo pustiti ustrahovati, temveč moramo pomnožiti svoj odpor. D Lakota v indiji — znamenje angleškega slabega gospodarstva. Sedaj tudi agencija Reuter ne more več prikrivati lakote v Indiji, ki ni nič drugega kot posledica slabega angleškega gospodarstva. V Dinajpuru je izbruhnila kolera V mestu Dakka v Bengaliji je policija zaplenila tudi najmanjše zaloge živil, da bi jih "razdelila gladu jo-čemu prebivalstvu. V severovzhodni Bengaliji tavajo možje, žene in deca po cestnh mest ter iščejo po smetiščih odpadke, ki jim služiio za hrano, Sest tednov že ležijo trupla od gladu pomrlih ljudi po cestah O Nova odkritja v plutokratsko-boljševiškh kravjih kupčijah z malimi narodi. Radjo-posts ¡a Oslo je preteklo nedeljo objavila zelo'zanimiva odkritja o starih kravjih kupčijah med phi'okrati in boljševiki na račun malih narodov. Na Norveškem je namreč mnoqo ljudi, ki vsled svojecia kapitalističnega mišljenja še vedno upaio na blagoslov iz Anglije in Amerike. Ti ljudie pa pozabljajo, da Angliia in Amerika ne roceta pomagati niti Norveški, a kamo-li Evropi Boljševi-zem jima nikdar ne bi dopustil razširjenja njunega upliva. Silfio lahko je doprinesti doka/, da ie Anglo-Amerika izdala Evropo boljševizmu 2e !e»a 1920. je izšel v Zedinjenih državah atlas, ki ie vseboval poleg zemljevidov tudi originalne članke odličnih avtorjev Ti avtorji so b'ü'po'eg drugih maršal Foch, Lloyd George, Wilson itd 7a Norvežane je bilo v tem atlasu neki zemljevid Evrooe, ki je označeval =pverro Norveško z mesti Vardoe, Vadsoe in Kirkari >s kot sovjetsko ozemlje Tn se je zopet očitov»'a bahava metoda plutokracfl, teptati pravice malih narodov, ne da bi se potrudile spoznati vsaj njihove deželne meje. Seit« 8. »ŠTAJERSKI GÖSP-OBAR« g. September »O. Saptamber »43. »ŠTAJERSKI GOSPODAJU Seite 9. Abenteuerlicher Spähtrupp sieirischer Gebirgsjäger Achtzig Standen beim Feindl — Waffenlos auf der Gegenseite. Ein Steirischer Gebirgsjäger geriet während eines besonderen Spähtrupp-untemehmens unvermittelt in die feindlichen Linien hinein. Ohne Waffe führte er seinen BeobachtuDgsauftrag durch and gelangte auf abenteuerlicher Art rar eigenen Truppe zurück. Kriegsberichter Gerhard Piepke. PK. Dm eigene Drahthindernis war durchschnitten. Geräuschlos bewegten sieb die beiden Gebirgsjäger weiter ins Niemandsland vor. Dm Dunkel verschluckte sie. Ihr Auftrag war klar: sie sollten sich 24 Stunden lang zwischen den Lmien verborgen halten und alle Vorgänge beim Feind beobachten. Das war einmal mehr als die übli-«Aen Spähtruppaufgaben, und sie trauten sich's •chon zu, die beiden steirischen Jäger. Die Front holu Atem. Auf beiden Seiten achwieg die Artillerie. Selten zwitscherte eine vereinzelte Gewehrkugel herüber. Erste Leuchtkugeln flatterten nervös auf Das dürre Gras rauschte and brach unter den Schritten der beiden, die kamer wieder lauschend verhielten. Aber nichts sagte eich rundum. Sie waren allein. Der eigene Posten hatte sie längst aus den Augen verloren, and mit denen da drüben suchten sie keine Be-sOhrung. Das letzte Stück legten sie kriechend zu-sAck. Dann als sie annehmen konnten, weit ge-«ag zu sein, hielten sie nach einem ausreichenden Versteck Umschau. Plötzlich entlud sich gegen die beiden Jäger «■s unmittelbarer Nähe die rasende Wut eines Maschinengewehrs. Im letzten Augenblick brachten sie es nur noch zu einem kleinen Sprung und waren schon auseinander. Als der Obergefreite C. endlich den Kopf heben konnte sah er nichts mehr von seinem Kameraden In der Hand hielt er krampfhaft das von der MG-Garbe zersplitterte Gewehr Er war nun wehrk», aber handeln mußte ar, blitzschnell und allein Die geringste Bewegung konnte ihm dem faat nur mehr schrittweit entfernten Feind ausliefern. Da tat er ohne Besinnen das. was jener am allerwenigsten erwarten konnte. Mit einem Satz war er unter der MG-Sedienonq mit einem zweiten Sprang geriet er el-aam gerade abfeuerndem Granatwerfer fast ins Maul, setzte verzweifelt nochmals an und rollte dch in die Finsternis hinein. Um sein Leben robbend, entfernte er sich von den aufgeschreckten Sowjets, die bei der Schnelligkeit des Uberfalls kaum erkannt haben mochten, was da, wie vom Wmmel gefallen plötzlich zwischen sie gewirbelt Md ebenso schnell wieder verschwunden war. Außer Atem lag der Steirer auf der feindlichen fede and überdachte seine Lage. Das Unternehmen war vorzeitig erkannt, er mußte zurück Aber wohin? Wo verlief die deutsche Linie? In der Rocht hatte er mehrmals die Richtung gewechselt, war durch Gräben und Löcher gestolpert, zunächst ■ar in dem Gedanken, sein Leben xn retten. Droben spielten die Leuchtkugeln hinüber und herüber Aber die Fronten waren zu »ehr ineinander verschoben und verzahnt, als daß der Ober-fefreite daraus hätte Klarheit «»er den Prontver-hraf gewinnen können Und was wußte er schon von eigenen lind feindlichen Minenfeldern in diesem Abschnitt. Lange verharrte er ratlos. Dann scharrte er »ich mit dem Gewehrstrumpf eine kleine Mulde, damit er nicht ol^-b bo'm ersten Licht tot allen Blicken frei im Gelände lag. Als der Tag heraufkam, fand er ein Loch, das hinreichend Deckung bot. Jetzt wurde er gewähr, daß er sich weit innerhalb der feindlichen Linien befand/'Im Ablauf der Stunden sah er den Feindverkehr sich vor \ rinen abv-'-keln, erkannte eine bisher nnbeachtete Erhebung als Paneerkuppel, machte mehrere neue Blinker und Stelhmoen aus Da erinnerte er sich wieder seines Auftrages, und obwohl er nicht wußte, ob er ie würde zurückkehren können, kramte er einen Tin-■ tenstift aus dei Taschp und schrieb mit aufae-feuchteter Spitze alle Wahrnehmungen auf seinen Unken Unterarm Darüber verging der Tag, ohne daß er sich vom Fleck rübr°n konnte. Sobald die Dunkelheit ausreichte, verließ er sein Loch und bewegte »Ich kriechend rückwärts. Irgendwann hoffte eT, wieder in die N'.be der deutschen Stell unnen zu kommen Doch bald war am ihn wieder nichts als tmdnrchdrtnoliche Nacht ^ XYZ-PK.-Kriegsberichter Meisinger (Atl — Sek) MtMkiMibkger Kapitän zar See Brno Gross! beim Oberbefehlshaber der Kriegsmarine, Groöadmi ral Dösitz. Bw «Mgraiche italienische U-Boot-Kommandant and Ritterkreuzträger, Führer der italienischen Atlantik, stellte rieh and die ihm nnteratelHam Verbände dem Oberbefehlshaber dar Kriegsmarine aar Verfügung. und das Irriichterspiel der Leuchtsignale. Am Ende hatte er jeües Gefühl für die Richtung verloren und fürchtete, im Kreis herumgöta.gpt zu sein. Erschöpft ließ er sich in eine Bodenfaue sanken und beschloß, den neuen Tag abzuwarten Mit Hellwerden fand er sich immer noch im Feindbereioh nahe einer Straße, auf der reger Verkehr herischte. Von hier mußte er schnellstens verschwinden, wenn er nicht binnen kurzem entdeckt werden sollte. Dicht an die Erde gepreßt stahl er sich meter um Meter davon, bis er sich fürs erste sicher glauben durfte. Mittlerweile machte auch der Körper seine Ansprüche geltend. Zum Hunger gesellte sich Durst, der mit zunehmender Tageshitze immer peinigender wurde. Er kaute Grashalme und vermerkte weiter gewissenhaft alles, was er sah Im Dämmern machte sich der Gebirgsjäger wieder auf seinen gefährlichen Weg. Nachdem er zuvor angespannt die einzelnen Frontgeräusche belauscht hatte, legte er sorgfältig die Richtung fest und kam dann Wohl auch ein gutes Stück voran, bis ibn die Ermattung doch wieder zwang, sich einfach fallen zu lassen. Trotz der NachtkäKe mußte er sogar einige Stunden geschlafen haben, denn als ei die Augen wieder auitat, graute bereits der neue Morgen. Er war wieder im Land zwischen den Fronten, aber immer noch in unmittelbarer Feindnähe. Jetzt hielt es ihn nicht mehr am Fleck. Wenn er hier liegen bfcebe, würde man ihn womöglich doah nech finden. Langsam, aber stetig zwang er den geschwächten Körper vorwärts. Immer noch führte er das unbrauchbare Gewehr mit sich. Oft war es ihm hinderlich, manchmal nützte er es als Stütze. Er Keß es nicht aus der Hand. Zuweilen ging ein Beben durch die heiße Erde. Splitter sangen nahe vorbei und über ihn senkte sich dröhnend und prasselnd eine erstickende Wolke. Aber die Einschläge gelten nicht ihm, dem Einsamen Das wußte er. Uberhaupt hatte er es auigegeben, über Leben, Sterben und Schicksal nachzudenken. Sein Denken kreiste allein noch um das Ziel, das er sich gesetzt hatte: der deutsche Graben So geriet er abermals ha die Nacht hinein, die vierte wohl, meinte er einmal, sich kurz besinnend Das Vorwärtskommen Bei immer schwerer. Ob er auf dem rechten Wege war, wußte er nicht. Aber er gönnte sich keinen Halt mehr. Aus einem Verschnaufen würde Schlaf werden. Stunden, die ein Leben wogen. würden zerrinnen. Davor fürchtete er sich jetzt. Eine Handbreite um die andere kroch er weiter, tat ea schon ganz mechanisch und ohne Blick für die ohnehin im Schatten verschwindende Umgebung Irgendwo riß er sich an Draht. Er achtete nicht darauf. Rief nicht jemano etwas? Da — wiederl Aber das war doch deutsch?! Der Grabenposten forderte die Parole. Deutlich hörte der Jäger, wie noch ein anderer sprach. Aber mit zugeschnürter Kehle stieß er selbst irgendetwas hervor, sinnloees Zeug wohl, das die tn der Stellung aber überzeugte, daß kein Feind Im Draht hm Wenig päter fand sich der Zurückgekehrte in einem hellerleachteten Bunker. Man brachte ihn zum Kommandeur, dem er noch Meldung erstattete über den erfüllten Auftrag und die Aufzeichnungen anf »einem Ärmel vorwies. Dann aber schlief er über der ersten Zigarette ein. D Rooseveitova volivna propaganda. Roosevelt je naslovil »edavno na ameriški kongres poslanico, ki niti z besedico ne omenja notranjih problemov Zedinjenih držav. Poslanica se bavi samo Izključno z vpražanji vojskovanja. Doslej je izjavilo ie 19 poslancev pripadnikov opozicio-nalne republikanske stranke, da je poslanica «zgolj voliva« propaganda za bodoče predsedniške volitve« Eden izmed senatorjev je izjavil, da Roosevelt oeiaiovaŽDje domače zadeve in stavlja vojaške napore v ospredje zgolj zato, da bi se še četrtič povzpel aa prezidentski stolček O Premogovne skrbi v Angltfi. Tajnik angleške rudniške federacije Mr. Edwards je iztavil po poročilu londonske poročevalske službe, da ni bila oskrba Velike Britanije s premogom ie nikdar tako žalostna kot sedaj. Ako se ne bo povečala produkcija bo stala Anglija pred alternativo: Ali bo prezebovalo prebivalstvo ali pa bo pešala oskrba čet. Edwards )e končno mnenja, da je treba ▼ bodoče vsako stavko likvidirati na miren način. O Failstlčna stranka na Kitajskem Člani italijanske fašistične stranke v Pekingu »o ustanovili začasni fašistični direktorij za reorganizacijo Fašistične stranke aa Kitajskem. nmm^sšm m sadjarski kotiček Vrenje notega vina Dokončni produkt vsake obsežnejše kulture vinskih trt je vino. Vsa rentabilnost kulture in negovanja še koncentrira končno v vnovčenju vina. Naravna vina so v smislu besedila zakona pre-vreti sok iz grozdnih jagod. Proces vrenja in vpliva aa vrenje je znanost zase. Našli bomo le malo vinogradnikov in kletarjev, ki bi imeli izven lokalne prakse še sliko razširjene teoretične izkušnja. Na kratko bodi povedano, da je kvasna gli-vioa kot povzročitelj po svoji rasi različna, mimo tega pa se razlikuje tudi po trsni sorti in položaju vinograda. Iz teh razlik so vzgojili čisto kvasno glivo ter jo označili kot spezijalizirano kvasno raso. Tako služita na primer glivica Piesport ter Steiakerg za prevrenje rizlingov, tokajska gliva za prevrevanje šipona, gliva Chateau de Lafit za prevrevanje belega burgundca, klosterneuburška gliva za prevrevanje mešanih sort, sulfitna gliva za prevrevanje preveč žveplanih mostov, šampanjska gliva za prevrevanje itd. . Iz gornjega je razvidno, da ni vse eno, s kakšno raso glivic in groznim sokom operiramo ter da je treba tudi tu empirično-praktičnih izkušenj. Sedaj v vojnem času, zlasti pa spričo lepeoa jesenskega vremena vzgojne posebnosti ne prihajajo tolikanj^v poštev, ker sedaj ni časa za to, oblikovati grozdni sok tako, da bi bil sposoben za pomnoževanje čistih kvasnih glivic. Te delo bomo seveda prepustili naravi. Tako-zvano naravno vrenje bomo omogočili na najboljši način ter ga podpirali tam, kjer bi to bilo potrebno. Vsak vinogradnik lahko svojo lokalno kvasno glivico preizkusi že pred trgatvijo na ta način, da potrga najlepše, oziroma najbolj sladko in zrelo grozdje najmanje 14 dni pred trgatvijo ob lepem vremenu, qa nato stisne ter nato s pridobljenim nekoliko prestanim čistim sokom napolni svetle buteljke do vratu. Te buteljke je zamašiti ■ s sterilno, čisto in vsakega vonja prosto vato, ki ščiti mošt pred prahom, nesnago in mušicami Skozi ta zamašek lahko odhaja ogljikova kislina in ni nikake eksplozijske nevarnosti, ker se pritisk v steklenici izenačuje avtomatski napram zunanjemu zraku To preizkusno vrenje naj se vrši v toplem prostoru (okrog 20 stopinj) najboljše v kaki kuhinji ali sobi, kjer lahko dnevno opazujemo potek vrenja Po končanem glavnem vrenju se bodo kvasne glivice vsedle Opažali bomo, da vre vsaka steklenica drugače ter da je tudi vsedlina na dnu v vsaki steklenici drugačne barve. Kjer izgledajo glivice kakor belo-rumen pesek pod čisto tekočino, imamo najboljše glivice. Kjer pa opažamo nad glivicami rumeno-rjavo sluz, je podan dokaz da je to it. mešanica sluznih bakterijev in različnih povzročevaicev bolezni. Obenem bomo tudi poskusili prevreta vina Steklenica, ki pokazuje najlepši vrelni buket, najboljšo aromo, in najčistejšo vsebino, vsebuje tudi najbolj popolno zavreto vino. Tu se je izvršila nekaka izbira v ma-lep in s to izbiro lahko pomagamo pri nadaljnen^ postopku. Najboljšo steklenico pomnožimo 50krat-no pri na novo prešanem soku. Z drugimi besedami: S steklenico tako empirično vzgojnih kvasnih glavic lahko oblikujem vrenje v 501iterskem sodu tako, da bo ta rasa kvasnih glivic v dotič-nem sodu dominirala. Imamo torej majorizacijo naravnega vrenja v zaželjeni smeri. Ta način majorizacije uspeva s stoprocentno verjetnostjo, ako ta kvantum 50 litrov poprej steriliziramo v neželezni posodi tako, da segrejemo mošt na 60 do 70 stopinj. Na ta način steriliziran grozdni sok se mora shladiti na 20 stopinj in šele tedaj mu dodamo kvasne glivice Vrenje mora pričeti naj-kasneie 24 ur po dodatku. Po treh nadaljnjih dneh lahko ta mošt, ko se nahaja v viharnem vrenju, dodamo vsem drugim moštom v kleti, ki se niso vreli ter jih tako prisilimo do vrenja. Na sto litrov svežega grozdnega mošta dodamo tri litre v vrenju se nahaja ločega mošta s kvasnimi glivicami Navadni vinogradnik si bo hotel vsekakor to delo prihraniti. Pa tudi za takega praktika imamo še poseben recept. Važno je, opazovati vrenje v vsakem posameznem sodu ter pri tem ugotoviti, kateri sod najhitreje vre in pri tem razvija najčistejši vrelni buket. Te pojave lahko hitro kontroliramo s pomočjo električne žepne svetilke, s katero posvetimo pri pilki v sod, ter s pomočjo preizkušnje mošta v kozarcu. Čim pridemo k sodu, ki ne vre pravilno, ga takoj »poživimo«, čim odvzamemo v najboljšem vrenju se nahajajočemu sodu kalnega mošta ter ga dodamo tri do pet litre na hektoliter dotičnemu »lenuhu«. Par dni pozneje bo vrel tudi ta mošt. Pa še nekaj o kipelni vehi. Kdor ima take vehe, jih bo uporabil pri manjših sodih, ker s svojim cokotanjem prikazujejo pričetek vrenja. Po ja-kosti tega cokotanja prikazujejo tudi brzino vrenja. Predpogoj je, da so vehe tudi strokovho vpo-stavljene v pilko. V veliki praksi in spričo pomanjkanja pravih kipelnih veh zadostuje, če damo par trsnih listov na odprtino pilke ter postavimo nanj leseno pilko narobe, in sicer s široko bazo nad luknjo, tako da v sluča ju prekipsvanja pen ne nastane nikakšna nevarnost eksplozije. Da preprečimo prekipsvanje moštov, mora biti tretjina fsebine soda prazna. To velja zlasti za velike sode, v katerih se mošt pri vrenju silno segreva ter nenadoma prehaja v viharno vrenje. Tudi tu lahko dnevno kontroliramo z električno žepno svetilko način tvorbe mehurjev, ki so čestokrat veliki kakor volovsko oko. Poleg te kontrole meramo meriti tudi temperaturo moštov. Recimo, da je imel mošt izpod preše 15 stopinj Celzija. To temperaturo, vsebino sladkorja in kisline označujemo s kredo na sodu. Po treh dneh zopet merimo temperaturo. Če se je zvišala od 15 do 18 stopinj, je podan dokaz, da so vrelni organi v svojem delovanju. Pri velikih sodih se bo temperatura dnevno stopnjevala ter lahko doseže 25 stopinj ob viharnem vreinju, nakar bo temperatura padala. Ta slika temperature, redno zabeležena s kredo na sodu, daje jasno sliko o poteku vrenja kakor si iistvari zdravnik sliko o poteku bolezni pri svojem pacijentu. Mošte, ki nočejo vreti in ki ne pokazujejo ni-kakega zviševanja temperature, bomo prisilil k vrenju takole: Odvzeli jim bomo del mošta ter ga v velikih kotlih segreli na 60 do 70 stopinj. Na ta način segreti mošt bomo vlivali s pomočjo gumijeve cevi na dno soda, dodali še bomo nekaj prvovrstno v vrenju se nahajajočega mošta in tako bo začel mošt zlasti v mrzli jeseni najbolje vreti. gospodarske vesti X Vinogradniki, oddajte tudi grozdje direktno nosečih trt! Letošnja sadna letina na štajerskem je izpadla tako, da ni dovolj sladkega mošta iz jabolk. Vojska, lacareti, deca in bolniki pa potre- bujejo tekoče sadje. Za izdelovanje sadnih sokov se bo letos uporabilo tudi grozdje hibrid (direktno nosečih trt kakor šmarnice, izabele, klin-tona itd.) Kmetovalci naj radi tega oddajo svoje grozdje od hibrid po možnosti pri prvem odda-jališču za sadje in sočivje, kjer se plačuje 50 pfenigov za kilogram. Na ta način bodo dobro vnovčili svoj pridelek. Kakor znano, se sme vino iz grozdja direktno nosečih trt uporabiti samo kot domačo pijačo. V ostalem se ga sme v svrho industrijskega predelovanja oddajati samo predvidenim oddajališčem. Tako vino se ne sme oddajati kot vino in se ga tudi ne sme mešati s plemenitimi vini. Taka primes takega vina plemenitim vinom se lahko dokaže tudi v najmanjših količinah V takem slučaju sledi zaplemba potvor-jenega vina. Zaboje za grozdje od direktno nosečih trt daje na razpolago dotično oddajališče. Grozdje je spraviti takoj po trgatvi v svežem stanju na oddajališče X O oddaji hmelja na Spodnjem štajerskem. V uradnem listu šefa civilne uprave na Spod- njem Štajerskem, je izšlo določilo, ki se med dru- gim glasi: »V svrho zagotovitve oddaje pridelka spodnještajerskega hmelja iz leta 1943. smejo pridelovalci istega prodati samo tvrdki Deutsche Hopfenverkehrsgesellschaft m. b H., Berlin. Hmelj je oddajati po navodilih imenovane družbe pri tvrdki Hopfenlagerhausgesellschaft m. b. H., Sach-senfeld X Finska izvaža granit. Finska je lansko leto Čim je mimo viharne vrenje, kar se lahko zgodi že po štirih alt petih dneh, je treba ta sode takaf dopolniti z zavretim moštom, oziroma vinom. Te je velike važnosti zlasti pri veliki posodi, kjer smo pustili radi vrenja tretjino soda praznega. Ca pa ne moremo doliti, bomo pretočili v manjšo sode. Dobro prevreta vina se prično čistiti najdalj e po treh tednih. Taka vina, ki na proizvajajo več ali vsaj ne mnogo ogljikove kislin^ napolnimo docela, tako da lahko s prstom občutimo mokroto. Vsled pojenjanja temperature vina in vsled odhajanja prekomerne ogljikove kislin« se zmanjšuje kvantum vina dnevno in tako je treba vsakih 14 dni pregledati sode radi dopolnjevanja. Pri tem načinu postopka bomo dobili lepa, čista in zdrava vina. Nikakor pa ne smemo dopolnjevati s kalnim ali sladkim moštcnn. Radi ie-enačenja pritiska v sodu pilke ne ememp nik-d« trdno ali celo 6 kladivom zabiti v sod. "fo hi motilo čiščenje vina. Važno j^ da je pilka čista te brez vsakega duha. Periodično je treba pilko umivati z vrelo sodo, da odpravimo plesen, ocetne bakterije, ostanke mušic itd. Zelo stare pilke )• treba zavreči, zlasti če so že preperele. Najboljša vrelna temperatura se nahaja med M in 18 stopinjo Celzija. V svrho pravilne kontrola vrelne temperature privežemo sobni termometer na primerno dolgo palico, ki jo obesimo desat minut v sod. Če se povzpne temperatura na 20 in celo do 30 stopinj, je kvaliteta vina v resai nevarnosti. Če imamo posodo, bomo tak moit teko] pretočili v drug zažveplen sod. Potom pretoče-nja zmanjšamo temperaturo. Ako pa pretočen J« mošta ni mogoče, dodamo deset do osemnajst qra-mov kaliummetabisulfida na sto litrov primerne krizi, in sicer že pri temperaturi 25 stopinj, da mošt ne edvre in da ne dobimo nearomati&iega alkoholnega produkta z odvratnim okusom SaaM v tem slučaju je preprečenje vrenja v prariM dezaciji na mestu. Imamo še pa tudi drugo in boljše sredstvo. Teko visoko segrete mošte pretgčimo v manjie sode V moji kletarski praksi sem pustil mošte v veifc-kih sodih zaiti v popolno vrenje, nato pa sam jft takoj pretočil v manjšo posodo. V velik sod )• prišel zopet sveži mošt in tako sem imel M d« štiri tedne po trgatvi lepo zavretega vina, M m se povsem sama očistila. Ta vina niso potrebovala niti lepšanja in niti filtracije ter so jih najboltfl poznavalci vin kvalificirali kot najboljia kvaft-tetna vina. Sortirani čisti kvalitetni noM povre vajo najbolje v sodih po 600 do 1000 litrov vsebine. šele po končanem vrenj« lahko moit ulja žimo v velikih sodih, nikakor pa ne v r urina itn te sodih Visoko kvalitetna sorta" vina naj _ ta p* možnosti pretoči vedno v prvotni lastni tod. P. 1 izvozila za 20,7 milijonov finskih m sit groaMe. Letos je ta izvoz ogromno naraste! te Ja jjissillM industrija zaposlena izključno za aksport Prad vojno so Finci izvozili za 40 milijonov mark granita. X Nova nahajališča rjavega premoga. Mailas — odkrita nahajališča rjavega premoga aa Danske^ ki se nahajajo blizu mesta Soby, va«baj«ja p« ugotovitvah strokovnjakov nad de—t »Uljmar ton premoga. Gre torej za nahajaiUča, ki se aat> bolj bogata na Danskem. , X Pridelek bombaža v Turčiji. V TvHJI aa teto« v južnem delu Anatolije pridelovali bomtst na 21.000 ha zemlje. To je napram lanskem« tete za 28 tisoč ha manjša ploskev. Pridelek znala 209.600 bal domača vrste. Lanski pridelek ja znašal 24.300 bal več. X v Banatu spravljajo koruzo. V art>ak«m (tete Banata so nedavno začeli spravljati komo. 9» ho vreme avgusta meseca je kakovost »ekotih* prizadelo, kljub temu pa upajo, da h« vsak o*d vrgel 16 stotov koruze. X Oddaja mleka na Hrvatskem. Hrvatski gospodarski minister je izdal odredbo, da sa kmete valcem, ki oddajajo mleko državni mlekarski cmm-trali, ne bo nasilnim potom odkupovala krm*. X Slovaška pričakuje dober pridelek krompte ja. Zveza slovaških tovarn špirita je dobila pove čila, da je stanje krompirjevih nftv povsod doba« in deloma celo prav dobro. X Slovaška kupuje švicarsko plrmn—h« M i tee Neka slovaška nakupovalna komisija ja od pote vala v švico, da bo na jesenskih sejmih v Tirne in Ostermundingenu nakupila plemenske Mka te telice simentalske pasme X Stanja slovaSklh hranilnic, ltasvoj stevaMA hranilnic v minulem letu je Ml saitešuljte. "Sa velja za vloga te za posojila. B M I I KMETOVALEC Koruzo bomo brali, zvečer pa Loluhali . . . Razen vinske trte ni pri nas na Spodnjem Štajerskem nobene druge rastline, katere pridelek bi spravljali naši kmečki ljudje z večjim veseljem, kot vlada pri bratvi koruze, ki jo mnogokje tudi tarščica, drugod spet »debelača« in Bog vč kako le drugače nazivajo. Pa se tudi ne smemo čuditi, če naši ljudje polagajo na žetev koruze toliko važnosti. Saj je vendar koruza v pretežnem delu naše dežele »ajvažnejšd kmetijski pridelek. In posebno v revnejših kmečkih in viničarskih domovih je od tega, kako koruza obrodi, odvisno, da-li bo inj£la družinica čez zimo dovolj koruznega kruha in dovolj koruznih žgancev, ki so enako dobri za »ajtrk, kakor tudi za južino in še za večerjo — »amo, da bi jih bilo dovolj! Koruzo pridelujejo naši kmetovalci že dolga desetletja, a letos je bilo nasajene še prav po-lebno veliko. Ponekod v toplejših legah je že irela, posebno zgodnejše sorte; drugod, kjer je lemlja bolj težka in podnebje hladnejše, šele «ačenja zoreti. Ne bo odveč, če podamo na tem mestu danes nekoliko navodil in pripomb k »pravljenju koruze in za uporabo zrnja, kakor tudi ostalih delov koruzne rastline 1. Kdaj bomo koruzo brali? Koruza zori precej neenakomerno, nekateri «torži prej, drugi pozneje, a ceio na enem in istem •toržu je zrnje na spodnjem, debelejšem delu storža prej zrelo kot na koncu storža Vsled teqa smo včasih, ko je bilo delavnih moči na pretek, koruzo navadno postopoma spravljali, to je, najprej spodbrali zrele storže in čez čas šele «pravili glavni pridelek Letos nam delovnih moči primanjkuje. Zato bomo spodbiranje koruznih storžev brez škode opu-itili. Koruza ima namreč — za razliko od vseh drugih kmetijskih rastlin — to dobro lastnost, da ostane brez škode na polju še dalje časa potem, ko je dozorela, to je, ko je listje orumenelo in le je začela kožuhovina sušiti, in zrnje postalo trdo In vprav dejstvo, da je pri koruzi zrnje pokrito bi zavarovano pred vranami in drugimi škodljivci s kožuhovino. nam omogoča, da smemo spravljanje koruznega pridelka odložiti, ako nam primanjkuje časa, oziroma delovnih moči Zato bomo letos gledali, da bomo pravočasno »pravil« predvsem vsa ona dela, kjer je odlaia-«ie nemogoče, koruzo pa bomo spravljali, kadar lam bo dopvščal čas. Seveda je odlaganje mogoče samo v primera, če ne bomo na koruzišče •ejali letošnjo jesen rži. Rž se namreč, kot vemo, razrašča samo v. jeseni, zato jo je treba sejati «qodaj. Ječmen in pšenico pa na koruzišče — ka kor za vsako drugo okopavino — lahko pozno •ejemo Odlašanj« s spravljanjem koruze ima vendarle tno slabo stran: Krmska vrednost koruznice, to je koruznih stebel in listja, namreč z vsakim dnem, ko jo pustimo dalje na njivi, pada. Mnogi strokovnjaki trdijo, da je krmska vrednost koruznice, ako jo spravimo takoj, ko »torži dozorč, enaka krmilni vrednosti sena; če pa pustimo koruznico k en teden dalje na polju, fe krmilna vrednost komaj še enaka krmilni vrednosti ovsene slame — a sčasoma postane koruznica, če jo predolgo juMimo na njivi, popolnoma brez vsake hranilne vrednosti hi le uporabna samo še za nastill 2. Kako? V raznih okoJiših spravljajo pridelke koruze na («lične načine, H imajo vsi deloma dobre, deloma slabe strani. Ponekod na primer, porežejo stebla koruznih »stlin tik nad storii, čim koruza začne nagibati l zoritvi. Porezane gornje dele stebel poknnijo •veže, aH pa jih «nsilirajo. V obeh primerih k krmska vrednost koruznice najbolje Izkoristi. Nasprotno pa j« jasno, da trpi pridelek zrnja la količini In na kakovosti, ako požanjemo še ■eleno listje. Vsekakor Je spravljanje storžev pri predhodno tbieti korn» najlažje. Z vozom peljemo enostav-lo čez njivo hi sproti lomimo storže, a preostala itebla poiaajemo aH jm poni jemo pozneje, sa lastilj. Drugi način spravtjanja koruze je sledeči: V primernih presledkih požanjemo tik pri tleh tri fc štiri vrste koruze — toliko na široko, da lahko pelje naložen voz skdzi nastalo vrzel. Nato peljemo zaprežen voz počasi skozi to preseko, a od obeh strani donašamo s košarami k vozu storže, ki jih sproti lomimo od stoječe koruze. V tem primeru ločimo torej storže od koruze že na njivi in jih zvozimo takoj na mesto, kjer bomo kožuhali. Koruznico pa požanjemo posebej, povežemo in odpeljemo k silažni jami, ako jo mislimo ensilirati, ali pa jo požeto pustimo par dni ležati na njivi, ds se posuši Dobra stran tega načina spravljanja koruze je v tem, da lahko vso koruznico uporabimo za krmo, bodis' ensilirano, bodisi posušeno. Pač pa je bratev in nošenje storžev v košarah na voz precej težavno in zamudno delo Tretji način spravljanja koruze pa je- Cele koruzne rastline s storži vred, požanjenmo in zvo- ' " ' • - v, * s S? PTC.-Kriegsberichter Hönisch jAtl — Seh) Sowjetisches Scharfschützennest wird unschädlich gemacht. Im Schutze des hohen Schilfes konnte sich der Spähtrupp an eine seichte Stelle des Flusse« heranarbeiten. WShrend nun drei Grenadiere das Wasser durchqueren, übernimmt der vierte den Feuerschutz. zimo kamorkoli pod streho, kjer potem storže ob-trgamo. Ta poslednji način ima predvsem to dobro stran, da smo s spravljanjem hitro gotovi In je zato posebno priporočljiv, če je VTeme ob času spravljanja nestalno. Slaba stran pa je v tem, da je treba z obtrgavanjem storžev pohiteti, kajti če leti sveže požeta koruza na kupu več kot dva dni, je nevarnost, fla se začne preveč segrevati in se ne «amo koruznica, marveč tudi zrnje lahko pokvari. Bodisi, da spravljamo koruzo na ta ali oni način, vedno moramo paziti, da koruzne storže pravilno lomimo od stebel. In sicer moramo uporabljati pri tem delu obe roki. Medtem, ko z eno roko pritisnemo vrh storža navzdol, moramo z drugo roko spodnji del storža, pravzaprav pecelj, stisniti k steblu. Pri takem postopanju 6e koruzni storž navadno odlomi tako, da ostane le malo, ali nič peclja zraven, kar je iz več razlogov koristno: Predvsem zato, ker nam ni treba nositi tisočev in tisočev pecijev brez potrebe na voz. Nad.ilie ostane pri tem načinu navadno večji del vrhnjih listov kožuhovine pri peclju, tako da je kožuhanje I mnogo lažje. 3. »Vabimo na kožuhanje!« Kožuhanje koruze je že od nekdaj največji praznik za kmečko mladino 2e v mirnih časih so se k temu delu zbirali navadno zvečer. Se boii ie to priporočljivo sedaj, ko vsled pomanjkanja delovnih moči podnevi skoraj ni mogoče najti časa za to delo. Vsekakor pa ne smemo s kožuhanjem ali »ličkanjem«, kakor tudi po nekod pravijo, predolgo odlašati, ker se sicer na kufru ležeči storži začnejo segrevati in trpi pri tem tudi kakovost zrnja. Na nekaj moramo opozoriti, kar včasih ni bilo navadno: Notranjo belo kožuhovino shranjujmo posebej, jo lepo posušimo in shranimo na pred vlago zavarovanem mestu, ker jo bomo lahka drago prodali Istotako bomo shranili in prodali tudi one kožuhovinaste liste, ki jih zaenkrat puščamo na 6toržih, ako imamo navado, sušiti koruzne stor-te obešene s^aroma na drogovih In še na nekaj ne smemo pozabiti pri kožuha-nju: Da moramo devati največje, najbolj do konca dodelane storže pesebej — za seme za prihodnje leto! Pravzaprav bi morali že na njivi storže za seme odbirati, in sicer od rastlin, ki so obrodile po tri, ali vsaj po dva storža. Kdor ima čas da lahko to važno delo že na njivi opravi, mu zelo priporočamo! Ako mu to ni mogoče, naj ne pozabi vsaj pri kožuhanju, da je pridelek koruze — kakor vsake kmetijske rastline — odvisen v največji meri od podedovanih lastnosti, to je od 6emena. Vsekakor moramo shraniti za seme nekaj več storžev, kot bomo semenske koruze doma potrebovali, kajti gotovo je nekaj sosedov, ki bi si morda želeli dobiti boljšega koruznega semena Dr. F. J. l ak»»: Ausschneiden! Izrezatil deutsch für Erwachsene methodisch und praktisch (Nemitina za odrasle metodlCno In praktifno.) 38. Stunde. Lösasg der Aufgibe: 1. Die Mutter war auf jede einzelne Marille eifersüchtig. 2. Bs war bereits beschlossen, daB die Früchte mit ganz besonderer Sorgfalt eingelegt würden. 3 Die Mutter ließ die Marillen noch eini-ge Tage am Baume, damit sie noch schmackhafter und goldiger würden. 4. Die »Grüne Natter« bemerkte, daß es ein Zeichen besonderen Heldenmutes sei, die eigenen Marillen zu stehlen. 5. Sie schleppten die Beute in ihr Lager im Walde Muster eines regelmäßigen Zeitwortes. Indikativ Gegenwart, ich liebe — ljubim du liebst — ljubiš er liebt — ljubi wir lieboo — ljubimo Ihr liebt — ljubite sie lieben — ljubijo Konjunktiv, ich lieb« — da ljubim du liebst — da ljubiš •r liebt — da ljubi wir lieben — da ljubimo ibr liebet — da ljubite sie lieben — da ljubijo Indikativ Mitvergangenheit. ich liebte — ljubil sem du liebtest — ljubil si «r liebte — ljubil je wir liebten — ljubili smo ihr liebtet — ljubili ste »ie liebten — ljubili so Indikativ Vergangenheit. Ich habe geliebt — (vz)ljubil sem du hast geliebt — (vz)ljubü si er hat geliebt — (vz)ljubil je wir haben gellebt — (vz)ljubili smo ihr habt geliebt — (vz)ljubili ste sie haben geliebt — (vz)Ijubiü so Konjunktiv Vergangenheit, ich habe geliebt -— ljubil bi (da sem (vz)ljubil) du habest geliebt — ljubil bi (da si (vz)ljubil) er habe geliebt — ljubil bi (da je (vz)ljubil) wtr haben geliebt — ljubil bi (da smo (vz)ljubili) «ie haben geliebt — ljubili bi (da so (vz)ljubili) Indikativ Vorvergangenheit. Ich hatte geliebt — (vz)ljubil sem bil du hattest geliebt — (vz)ljubil si bil er hatte geliebt — (vz)ljubil je bil wir hatter geliebt — (vz)ljubili smo bili ihr hattet geliebt — (vzjljubili ste bili sie hatten geliebt — (vz)ljubili so bili Okhc kmetijska k oddali 4. Kje bomo koruzo sušili« V večini naših krajev je navada sušiti koruzo, zvezano v pare, obešeno bodisi v kakem podstrešju, li pa pod nastreškom hiše. Ta način sušenja koruznih storžev ni napačen, vendar je mogoč le pri kmečkih gospodarjih, ki pridelujejo sorazmerno majhne «količine koruze. Vsekakor je predpogoj, da je prostor, kjer koruzne storže sušimo, dovolj zračen. Ako je ležala koruza, preden smo ¡o okožuhali, predolgo na kupu, se storži radi trgajo in padajo na tla. Kdor prideluje koruzo v večjem obsegu, stori bolje, če si za sušenje koruznih storžev napravi posebno sušilnico, »koruznjak« (Maistrockenge-riist, Maislagerhaus). Te sušilnice so navadno po 3 metre visoke, in znotraj 60 do 70 cm široke ter navadno iz letev zgrajene. Dolžina se ravna po potrebi, pri čemer moramo upoštevati, da lahko spravimo v vsak kubični meter sušilnične prostornine po približno 10 do 11 stotov koruznih storžev kar odgovarja povprečnem pridelku na en četrt hektarja oziroma pol orala (okoli 28 arov), ako računamo da daje koruza na en hektar povprečno 15 stotov zrnja, in da daje en stot svežih koruznih storžev približno pol stota znja. Ker pa daje koruza v dobrih letih tudi do 30 stotov pridelka, moramo pri določanju velikosti koruznjaka računati en kubični meter notranje prostornine za vsakih 15 arov posetve koruze. Koruznjak mora stati na odprtem prostoru, da ga lahko veter preveva. Če koruznjak ni do vrha poln storžev, moramo po vrhu vreči nekaj slame, da dež ali celo sneg ne namaka storžev. Razumljivo je, da smemo v koruznjak shranjevati samo storže, ki smo jim peclje tikoma odlomih in jih očistili vsake kožuhovine. 5. Kaj torej s koruznico početi. Letos, ko je malo krme, moramo stremeti, da s koruznico zalogo krme povečamo. Zato bomo koruznico čimprej mogoče poželi. Kdor že ima silos, bo koruznico takoj zrezal in ensiliral, pomešano z razno drugo zeleno krmo in zelenimi ostanki oko-pavin. Kdor pa silosa nima, naj požeto koruznico postavi pokonci kamorkoli pod streho, da se posuši A kdor nima primerne strehe, naj jo skuša posušiti na soncu, nato pa jo naj zloži na kup in ga pokrije s slamo. Na noben način ne puščajmo koruznice stati čez zimo na njivi, K*er bi bilo to za gospodarja slabo spričevalo! Za koruzo je treba namreč na vsak način zemljo takoj jeseni preorati. Ako ne sejemo na ta prostor ozimnega žita, napravimo vsaj zimsko praho — samo, da izorjemo korenine koruznih rastlin na površje, da čez zimo razpadejo kepe prsti, ki jih koruzne korenine oklepajo, in ki bi nam bile sicer spomladi pri oranju in pripravljanju zemlje v veliko napoto in oviro. 8. S čim bomo koruzo robkaB? Koruzni storži se počasi sušijo, zato )e konrza godna za hiščenje ali robkanje šele pozno v jeseni. Vendar opozarjamo takoj, da koruzno zrnje niti takrat, ko so storži toliko osušeni, da »e dajo robkati, ni dovolj suho za v shrambo aH pa za prodajo, marveč ga moramo še nadalje skrbno sušiti na zračnem prostoru v tanki plasti razgrnjenega, ali pa posušiti umetno, pri čemer seveda pa trpi kaljivost, tako da umetno sušenje za semensko blago ne pride v poštev Koruzo robkamo lahko na več načinov. Najbolj enostavno je, če drgnemo storž ob stori, kar pa je mogoče le, ako so storži prav suhi in če so bili dovolj dozoreli na njivi. Njivske zrelosti namreč pri koruzi ni mogoče nadomestiti z nobenim sušenj eml Prav uspešen, a enostaven način robkanja koruze je sledeč: V klop ali v kako drugo desko zaBijemo skonca kuhinjski nož ali kako drugo nepreostro ploščnato železo. Na desko se vsede-mo in robkamo ob to železo koruzne storže. Zrnje pada v podstavljeno posodo. Razen tega imam tudi robkalnike ali robkalne stroje za koruzo (Maisrebler) različnih vrst in delazmožnosti. Medtem, ko na roke • pomočjo železa lahko narobkamo samo en stot zrnja na uro, ga moremo z malim robkalnikom narobkati v istem času okoli 3 stote, z velikimi stroji celo do 10 stotov na uro. Kjer uporabljajo koruzo samo za krmo, uporabljajo stroje, ki drobijo (»šrotajo«) istočasno 1 zrnje i storže 7. Koruza kot živilo in kot krmilo. Zrnje koruze vsebuje sorazmerno zelo veliko .tolšče, ter je zato izredno redilno. Vendar je re«, da je koruza mnogo težje prebavljiva, kot ostala žita, posebno za človeka. Zaradi tega je dajati pri človeški preihrani prednost moki pšenice in rži pred koruzno. Pač pa je mogoče v posebnih tovarnah iz koruznega zrnja pridelati jedilno olje. Druge tovarne spet izdelujejo iz koruznega zrnja razne redilne praške za otroke in bolnike (n. pr.: Bextrapur, Maizeoa, Mondamin, Dextro-Energin itd.). Ze iz povedanega je razvidna velika važnost za izdelovanje jedilnih olj in močnih hranil. Enako važna pa je koruza tudi kot krmilo. Ker vsebuje mnogo tolšče, se od koruze živali vseh vrst hitro debelijo. Vendar je spet res, da je n. pr. svinjska slanina slabše kakovosti, ako so bile svinje krmljene s koruzo, kot pa, če smo jih krmili z ječmenom ali z ovsom. In v kolikor pride v poštev krmljenje konj, je znano, da so s k"b-ruzo krmljeni konji sicer lepo rejeni, vendar nimajo one moči in še manj one živahnosti, kot konji, ki jih krmimo z ovsom. perutnine za Manie Mtsnh Jesen je kmetijstvo vzorno izpolnilo svojo moralno dolžnost ter se odzvalo mojemu jozi-m k oddaji perutnine za ranjene m bolna vojake. Pri tem sem imel priložnost hvaležno ugotoviti, da je naše kmetijstvo imelo razumevanje in se je na celi črti zavedalo častne zadeve, da je našim častnim meščanom preskrbelo dodatno krepilno hrano. Danes se zopet obračam na kmetijstvo, da odda tudi letos klavno perutnino za to svrho določenim zbiralcem ali oddajalnicam. Od nelth kmetov, ki se zavedajo svojih dolžnosti ln svoje časti, pričakujem, da stavijo od svojeoa celokupneqa stanja perutnine tisto število na razpolago, ki predstavlja največjo količino. Kakor lani, se bo tudi letos k zakonito določenim cenam izplačalo še dodatne nagrade. Pri vsakem Ortpbauernführer-iu leži seznam z» vpis perutnine za klanje, v katerega obvezno vpi-Seio perotninarfl število in vrsto perutnine za oddajo. Izvedbo zbirke perutnine za klanj« sera prepustil MUcfc-, Fett-, V'eh- und EiemrMschfftsver-hand-u, ki bo 'rdal narfalfnla navodila. Preskrba naših, zdravia potrebnih voiakov ter delavcev oboroževalne 'ndiistriie in frontnih rto-"ustnlrov s perutnino mora biti turH letos možna. Vsaka lastna k"mora r,H tom ostati v oradiu. Akcila mora prwlat' rnnot dodoVti nsneh. Chef der Zivilverwaltung. Der Beauftragte der Ernährung u. Landwirtschaft: HainzL X Stanovanjske hiše prevažajo po znižanih tariflh. Zložljive stanovanjske hiše, ki jih v glavnem izdeluje Finska in izvaža v države na jugovzhod Evrope, uživajo na ladjah, ki jih prevažajo po reki Donau, ugodnejše prevozne cene, kakor drugo blago. Večina teh pošiljk gre rečnim ladijskim potom. X Protektorat je pomnožil pridelovanje oljaric. Odkar sta Češka in Moravska Protektorat in je izostal uvoz masti in olja, je bilo kmetijstvo prisiljeno povečati pridelke oljaric. Z intenzivno qo-jitvijo oljaric se je zamašilo vrzeli, ki jih je povzročil ukinjen uvoz masti, tako da je preskrba osigurena. V protektoratu gojijo vse vrste oljaric, ki tam uspevajo X Java poveča svojo produkcijo sladkorja. Japonska uprava na Javi namerava povečati industrijo sladkorja, ker je ta dežela že nekdal bila velik in važen eksporter sladkorja. Konjunktiv — Vorvergangenheit ich hätte geliebt — (vz)ljubil bi bil du hättest geliebt — (vz)ljubil bi bil er hätte geliebt — (vz)ljubil bi bil wir hätten geliebt — (vz)ljubili bi bili sie hätten geliebt — (vz)ljUbili bi bili Zukunft ich werde lieben — ljubil bom du wirst lieben — ljubil boš er wird lieben — ljubil bo wir werden lieben — ljubili bomo ihr werdet lieben — ljubili boste sie werden lieben — ljubili bodo Vorzukunft. ich werde geliebt haben — (vz)ljubil bom du wirst geliebt haben — (vz)ljubil boš er wird geliebt haben — (vz)ljubil bo wir werden geliebt haben — (vzlljubili bomo ihr werdet geliebt haben — (vz)ljubili boste sie weiden qeliebt haben — (vzlljubili bodo Bedingungsiorm (Konditional). ich würde lieben — ljubil bi du würdest lieben — ljubil bi er würde lieben — ljubil bi wir würden lieben — ljubili bi ihr würdet lieben — ljubili bi sie würden lieben — ljubili bi ich würde qeliebt haben — (vz)ljubil bi bil du würdest qeliebt haben — (vz)ljubil bi bil er würde qeliebt haben — (vz)ljubil bi bil wir würden qeliebt haben — (vz)ljubili bi bili ihr würdet qeliebt haben — (vz)ljubili bi bili sie würden qeliebt haben — (vz)ljubili bi bili Befehlsform, liebel — ljubili liebet! (liebet!) — ljt*lta« lieben wir! — ljubimo! j lieben Siel — ljnbtte (V^l Nennform. lieben — ljubiti) geliebt haben — da Ja (vs)Ijabll Mittelwörter, liebend — ljubeči qeliebt — ljubljen geliebt haben — ljubil (vz)ljubivšt Passivum (leidende Form). Gegenwart , Ich werde geliebt — ljubijo ma OJablJi sem itd.) da wirst geliebt — ljubijo ta er wird geliebt — ljubijo ga wir werden geliebt — ljubijo naa ihr werdet geliebt — ljubijo vas sie werden qeliebt — ljubilo Jih Mitvergangenheit ich wurde qeliebt — ljubili so raa Msklja sem bil itd.) du wurdest geliebt — ljubil! so ta er wurde qeliebt — ljubili so ga wir wurden geliebt — ljubili so aas ihr wurdet geliebt — ljubili so vas sie wurden geliebt — ljubili so Jih Vergangenheit Ich bin geliebt worden — (vz)ljublE «o ms du bist geliebt worden — (vz)ljublM aa ta er ist geliebt worden — (vz)ljubili sa fa wir sind geliebt worden — (vz)ljubš* sa na« ihr seid qeliebt worden — (vz)ljubiM sa vaa sie sind geliebt worden — (vz)ijubUi aa )tk Vorvergangenheit ich war geliebt worden — (vz)ljubili so ma biB da warst geliebt worden — (vz)ljubili so te bih er war geliebt worden — (vz)liubih so ga bill wir waren geliebt worden — (vzlljubili so nas biB ihr wart geliebt worden — (vz)ljubili so vas bili sie waren geliebt worden — (vz)ljubiH so jih biB Zuknnlt Ich werde geliebt werden — lJablH ma bodo (ljubljen bom itd.) da wirst geliebt werden — ljubih te bodo er wild geliebt werden — ljubili g« bodo wir werden geliebt werden — ljubili nas bode ihr werdet geliebt werden — ljnbih vas bodo sta weiden geliebt werden — liublM Jth boda Vorzuknnft ick werde geliebt worden sein — (vr)l)ubilt ma boda da wirst geliebt worden sein — (vr)ljubili te bods er wird geliebt worden sein — (vz)ljnbiH g« bods wir werden geliebt worden sein — (vzlljubili nas bode ihr werdet geliebt worden sein — (vz)ljubilt va» bode sto werden gellebt worden sein — (vz)ljuMM )Ä boda Bedingungsiorm (Konditional). WA würde geliebt werden — ljubil bi aa da würdest qeliebt werden — Hubili bi ta er würde geliebt werden — ljubili bi ga wir würden qeliebt werden — ljubih bi nas ihr würdet geliebt werden — ljubih bi vas sta würden geliebt werden — ljubih bi jik MALE VESTI * Visoko odlikovanje dveh zaslužnih moi. Führer je podelil Vitežki križec h Križu za vojne usluge prometnemu ministru inž. Dorpmttller-ju in državnemu tajniku inž. Ganzeninüller-ju v znak priznanja za velike zasluge, ki sta si jih stekla ca dvig nemškega prometa s posebnim osirom aa vojne obremenitve. Führer je obenem s tem odlikovanjem počastil milijone nemških železničarjev, ki s svojim neumornim delom in poirtvo-Talnostjo vzdržujejo promet Evrope na tako vzor-si višini. « Novi grobovi v gajih spodnj eštajerskih Jn-■akov. Dne 21. avgusta je na vzhodnem bojišču padel junaške smrti grenadir Ladislaus Bisiak iz Marburg-a. Njegovo smrt objokujejo starši ter dva brata in dve sestri. — Komaj devetnajstleten je dne 20. avgusta našel junaško smrt za svojo domovino Anton Ladinek, ki je kot grenadir stal ▼ bojih južno od Harkova. Mlad junak je bil doma iz Schmelzberg-a. Južno od Leningrada je žrtvoval svoje mlado življenje Franzi Zwetko iz Oberpulsgaua Zwetko je bil Gefreiter v neki Panzer-Infanterie-Kompani-ji. Dne 3. septembra je sovražna krogla končala devetnajstletno življenje grenadirja Antona Löschnigg-a iz Rant-ichen-a pri Frauheim-u. — Dva dni pred Lösch-nigg-om je našel junaško smrt grenadir Franz Lenz iz Marburg-a. — Družina Ferdinand in La-rica Motnikar v Edlingen-u je pa dne 25. avgusta izgubila svojega sina Raffaela Motnikar, ki je »lužil kot Gefreitei v nekem Gebirgsjäger-Regi-ment-n ter padel kot Junak v bojih na vzhodni fronti. * Taborišča za zdravstveno službo. Mladinska organizacija Deutsche Jugend v organizaciji Stei-rischer Heimatbund vzdržuje v Luisenhof-n v Ro-hitsch-Sauerbrunn-u taborišča za zdravstveno »lužbo, ki pod vodstvom zdravnice šolajo spodje-Stajerska dekleta za sanitetno službo, in sicer za prvo pomoč. Od konca avgusta 9e nahaja v taborišču 27 deklet iz Banna Cilli. Razen strokovnega pouka se polaga tudi važnost na šport in petje. * Ljudsko gibanje v Marburg-u. V prvi polovici avgusta je bilo Standesamt-u prijavlejnih: 92 roj-»tev (zadnjič 98), od teh 46 dečkov (zadnjič 50) in 46 deklic (zadnjič 48) j 56 smrtnih slučajev (sad-Bjič 54), od teh 32 moških (zadnjič 33) in 24 žensk Jradnjič 21). Na Standesamt-u je bilo sklenjenih porok 26 (zadnjič 31). * Smrtna kosa. V Cilli-ju je preminula v 62. letu svoje starosti hotelirska vdova Franziska Schmner. — V Pettau-u sta za vedno zattsniB oči lekarniška vdova Emma Behrbalk roj. Strohmayer in zasebnica Betty Slawitsch, roj. Tramm. — K rečnemu počitku so položili v Erlachstein-n 79-letnega zdravnika v pokoju, dr. Josef Rakesch-a Ich würde geliebt worden sein — ljubili M mm bili du würdest geliebt worden sein — ljubili M ta bili er würde geliebt worden sein — ljubili bi ga bili Wir würden geliebt worden sein — ljubili M nas bili flu würdet geliebt worden sein — ljubili M vas bili rie würden geliebt worden sein — ljubili M Jih bili Konjunktiv Vorvergangenheit ich wäre geliebt worden — ljubili bi ns WM du wärest geliebt worden — ljubili bi ta blJi er wäre geliebt worden — ljubili bi ga MM wir wären gebebt worden — ljubili M nas WM ihr wäret geliebt worden — ljubili W vas bili sie wären geliebt worden — ljubiH W JA blM Nennform. geliebt werden — ljubljen biti, geliebt worden sein — da sem bil (vz)ljmbljen Wie ansere Briefe reisen. Nehmen wir «n, ein Brief, der nach Petto* gerichtet ist, wird in Klagenfurt in den Briefkasten feworfen. Der Brief wird von einem Angesteilten der Reichspost zu der am Briefkasten ersichtlichen Zeit ausgehoben. Die Aushebung der Briefe erfolgt mehrmals täglich Der Ausheber bringt die ganze Post zum Postamt. Dort werden die Marken gestempelt, das heißt entwertet, und die Briefe Je Bach ihrem Bestimmungsort in verschieden« Säcke jeworfen. Der Brief nach Pettau wird in den Sack »Pettau« geworfen, da größere Orte meist einen tiqenen Sack fflr Ihre Post haben. Vom Poet am t werden die Säcke In den Postwagen getragen. Während der Fahrt werden die Säcke Immer In v Trifail-u 771etnega nastavljenca B.-D.-Süd, Karl Gorinp-a. — V Marburgu so umrli: V Burggasse 601etna hišnica Lucie Adam; v Kämtner-straße 501etna šivilja Theresia Beneditschitsch; v Preglgasse 151etni Franz Koreni v Burggasse 64-letni mizarski pomočnik Franz Ranner; v Gründlgasse 591etna zasebnica Maria Kramer; v Tauris-kerstraße 791etni upokojenec Franz Kelbitsch; v Brunndorf-u, Haydngasse, 481etna zasebnica Theresia Klantschitsch; v Graz-u zdravnikova hčerkica, mala Olga Rostochar iz Wielandgasse 6; v Kärntnerstraße hišni posestnik in žel. upokojenec Karl Namestnik; v Brunndorf-u hišni posestnik in žel. upok. Johann Gradischnik in žel. upokojenec Josef Nowak. * Po t oktobru imamo zopet normalen čas. Vlada Reich-a je izdala odlok, po katerem se konča letni čas dne 4 oktobra ob 3. zjutraj. Takrat je vse ure poriniti, za eno uro nazaj * Za dopisniška pisma vojne pošte zadostuje ena zračno-poštna znamka. Vsa druga pisma v letalskem prometu za vojno pošto do 10 gramov težine je pa frankirati z dvema letalsko-poštnima i znamkama. Pri tem je paziti, da se v dopisniška pisma ne vlaga ničesar, kar bi težo povečalo. * Tovarniške knjižnice v vojnem času. Organizacija Deutsche Arbeitsfront je imela leta 1942. v evidenci 14.581 ljudskih knjižnic. Te njižnice se nahajajo po raznih večjih delavnicah in tovarnah, kjer so delavcem in nameščencem na razpolago. Prav pridno posegajo po knjigah rudarji, ki imajo svoja delovna mesta v oddaljenih rudnikih. Po statistiki so samo v enem rudniku lan) mesečno izposodili rudarjem povprečno 3500 do 4000 knjig Pn tem je zanimivo, da se bralci najbolj odločajo za knjige, ki so zabavnega značaja, medtem ko so na drugem mestu strokovne knjige, ki delavcem in nameščencem nudijo strokovno izobrazbo in izpopolnjevanje. * Prodajanje žarnic olajšano. Prepoved žarnic, ki je veljala za letne mesece v pogledu prodajanja žarnic v maloprodaji in je z mesecem avgustom potekla, se ni podaljšalo. Kljub temu pa ostane v veljavi nekaj ukrepov, ki tudi odslej urejujejo prodajo žarnic potrošnikom z ozirom na vojno gospodarstvo * Izredno debel krompir. Posestnica Gertrude Jeritsch v Rohitsch-Stahlberg-u je na svoji njivi med izredno lepim in debelem krompirjem izkopala gomolj, ki je tehtal 900 gramov. Pridelek Krompirja bo na Spodnjem Štajerskem tudi letos zadovoljiv * Nemški znanstveni zavod v Zagrebu. 23. t. m. so v Zagrebu svečano otvorili Nemški znanstveni zavod. Ravnateljem tega zavoda je bil imenovan j>rof. Adolf Walz iz München-a. * Epidemija kolere v Hunanu. V kitajski pokrajini Hunan je izbruhnila te dni kolera Poročilo o Izbruhu epidemije je prispelo iz Čungkinga. schwerer, denn fast in jeder Station kommen neue Briefe dazu. In Pettau wird der dorthin bestimmte Sack hinausgegeben, von einem Postangestellten übernommen und sofort zum Postamt gebracht. Hier werden die Briefe, Karten, Drucksachen, Zeitungen n. dgl. nach den einzelnen Zustellbezirken sortiert. Die Briefträger stellen noch am selben Tag die Post den Empfängern zu. Wörter. anmelden (etwasl — prijaviti aufhängen— obesiti ausheben (Briefe) — pobrati, pobirati (pisma) Ausheber (m) — pobiralec, poštar Aushebung (w) — pobiranje Bestimmungsort (m) — naslovni kraj, določeni kraj einwerfen, Ich warf ein, ich habe eingeworfen (ein Geldstück) — vreči v (novec) entwerten — razvrednotiti ersichtlich — razviden Fernsprechanschluß (m) — telefonski priklop, telefonska zveza Femsprechstelle (w) — telefonska govorilnica herausfallen — izpasti, ven pasti hinausgeben (etwas) — Izdati, izdajati (nekaj) Hörer (Telefoni) (m) — slušalo, slušalica Lautzeichen (s) — znak Leitung (Telefon) (w) — vod (telefonski vod) melden (sich) -r- javiti (se) sortieren -t- sortirati, razbirati übernehmen (etwas) — prevzeti (nekaj) Verbindung (w) — zveza Wechsel (m) — menica Zustellbezirk (m) — dostavno okrožje, dostavni okoliš * Lepa gesta bolgarskih vrtnarjev. Bolgarski vrtnarji v Innsbruck-u in okolici so podarili Gau-leiter-ju 5000 kg sočivja s prošnjo, naj razdeli to sočivje za oskrbo ranjenih vojakov po lacare-tih. Gauleiter se je zahvalil za ta dar, ki je znak tovariške jjovezanosti med Bolgari in nemškim narodom ter je odredil razdelitev sočivja med posamezne bolnišnice * Zavarovanje italijanskega železniškega omrežja. List »Völkischer Beobachter« poroča, da so bili nemški železničarji istočasno z vojaškimi ukrepi v Italiji pripravljeni za vpostavo na italijanskih železnicah. Se preje kakor se je izvedelo za izdajstvo Badoglijeve klike, so nemški železniški pionirji in železniške čete odstranjevale škodo, ki so jo povzročali sovražni letalci na italijanskem železniškem omrežju. Požrtvovalnosti teh moštev se je zahvaliti, da je bilo železniško omrežje kljub stalno rastoči rezervirano-sti nekaterih italijanskih vojnih in železniških oblasti pred in po kapitulaciji Badoglia v polnem obratu za preskrbo nemških čet. 2e tretji dan po izdajstvu je zasedlo nemško osobje 2000 kilometrov železniškega omrežja. Po odstranitvi italijanskega osobja je bilo opažati le čisto kratko prekinjenje. Nemški železničarji so delali noč in dan tako, da so število vlakov, potrebn;h za preskrbo nemških čet, v najkrajšem času bistveno pomnožili. Nemško vojno vodstvo je bilo na ta način rešeno velikih skrbi, ki so ga ogrožale v teku zadnjih tednov. Badogliu vdani italijanski železničarji so namreč skušali zmanjšati odpornost nemških čet na ta način, da so množili težave dovoza. * Film, ki prikazuje življenje in smrt kralia Borisa III Bolgari so skupno i nemško filmsko produkcijo Ufa izdelali film o življenju kralja Borisa III Film prikazuje kralja pn raznih priložnostih. Obenem prikazuje ta film tudi smrt in državni pogreb velikega kralja. Film so predvajali pretekli ponedeljek po vseh sofijskih kino-gle-diščih. * Novi znaki za motorna vozila Rdečega Križa. Prometni minister je izpopolnil uradne oznake motornih vozil. Medtem ko so doslej že vozila oborožene sile imele svoje znake, nadalje istota-ko tudi Reichsarbeitsdienst, organizacija Todt itd., bo odslej tudi Nemški Rdeči Križ dobil svoj znak, ki glasi RK. * 2000 podjetij za prehranjevanje ljudi, ki so oddaljeni od svojega stanovanja. V svetovni vojni so v Nemčiji imeli komaj 528 tovarniških kuhinj. Danes prehranjujejo v Reich-u s pomočio tovarniških in taboriščnih kuhinj 7,7 milijonov ljudi. Mesto Berlin ima 75 takih kuhinjskih podjetij, ki skrbijo za 80 tisoč oseb * Leseni sandali brez nabavnega listka. Po nekem razglasu urada Gemeinschaft Schuhe, ki je izšel dne 13. t. m., je rok za nakup lesenih sandal brez nabavnéga listka podaljšan do 31 oktobra 1943. * Nova lokomotiva. Na neki neelektrifuiranl Železnici v Švici preizkušajo novo izdelano lokomotivo na plinsko-turbinski pogon. Ta svojevrstna lokomotiva je v stanju da vleče 300 ton pri *'oo brežnosti in sicer z 80 km brzine Njena največja brzina znaša 110 km na uro * Sneg In mraz, povzročitelja velike škode v Braziliji. Kakor poročajo iz Ria, je doletela Brazilijo nemala nesreča Vsled več dni trajajočega mraza in snežnih žametov, so bile uničene plantaže kave zlasti v Sao Paulu in Parani. Mraz je uničil žetev ki bi obsegala v spravljenem staniu tri milijone vreč kave Težko prizadeta sta tudi krompir in paradižniki * 700 mrtvih v Nantesu. Zadnji anglo-ameriški gangsterski letalski napad na francosko mesto Nantes je zahteval doslej 700 mrtvih. Okrog 300 žrtev o pokopali preteklo nedeljo. Kakor poroča list »La France Socialiste«, so anglo-ameriški zločinci pobili v zadnjih 14 dneh nad 1100 oSeb Največ smrtnih žrtev beleži mesto Nantes, ki mu sledi Pariz * Traktorji na plinski pogon. V Franciji imajo zakon, po katerem je vsak kmet, ki drži traktorje, obvezan, da si nabavi plinski generator za pogon traktorja Doslej je kmetijstvo v tej zadevi 'melo še proste roke glede predelave. * 650.000 oseb gladuje samo v indijski Bengalijl. Po najnovejših poročilih iz indije gladuje v B«n-galiji 650.000 oseb V Punjabu je veliko pomanjkanje kmetijskih delavcev, ker so bili vsi mladi moški vpoklicani v angleško vojiko Vlada Punia-ba je radi tega zahtevala, da takoj odpošljejo 500.000 delavcev v Punjab. * Tribuna se je podrla. V brazilskem mestu Sao Christobal 6e je preteklo nedeljo podrla na tamkajšnjem stadionu med nogometno tekmo velika tribuna. Več «to gledalcev je bilo pri tej priliki težko ranjenih. * Umrl je angleški tinančni minister. Kakor poroča agencija Reuter, je pretekli torek preminul angleški državni rizničar ali finančni minister Kingsley Wood. * Začetek astronomske jeseni. S 23. septembrom se pričanja tudi astronomska ali koledarska jesen, ki traja do 23 decembra — torej dejansko že v globoko zimo. Začetek te jeseni je navadno zelo rad — muhast. Vreme se tudi širom sveta nahaja pod vplivom takozvanih ekvinocijskih vetrov, to je vetrov iz enakonočja Mi, ki se nahajamo na meteorološko in klimatično prehodni črti, smemo posebno letos računati na mrzle spremembe in tudi vremenska iznenadenja. * Kje je središče sveta? V pradavnih časih je malone ves svei smatral zemljo za središče vsega, kar objame oko na zemlji m visoko nad njo. Zemlja da stoj; kakor pribita trdno in vse drugo se giblje okoli nje ali pa, če tudi stoji ji mora služiti Tej veri so se uprli učenjaki, ampak prvi. ki ji te izpodmaknil napadno podlago, je bil — kakor vemo, veliki Kopernikus Podrobneje zrušil jo je Galilej in svoje živNenje na grmadi je dal za tak nauk Giordano Bruno Zemlji je sledilo Sonce kot središče sveta. Pa tudi to novo vero je omajala novejša astronomija Izračunali so, da je Sonce od p;avega središča ozvezdja oddaljeno 2300 svetlobnih let. Prišel je holandski astronom Pannekock na dan z dokazi iz svojih dolgoletnih opazovanj, da se nahaja središče vesoljneqa sončnega sveta približno 700 parsekov od našega sončnega sistema Parsek ie astronomska enota, ki odgovarja 326 stvetlobnih let Svetlobno leto pa je čas ko svetloba z hitrostjo 298 000 km na sekundo preleti eno leto, toiej: 9 bilijonov in 467 280 milijonov kilometrov Ali pa lažje umljivo: razdalja Zemlje od Sonca znaša 150 milijonov kilometrov, to je daljava, k: jo napravi svetloba v 8 minutah in pol Potemtakem je dozdevno središče vesoljnega sveta od Sonca oddaljeno kot rečeno 700 parsekov to je 700 krat po tri in četrt svetlobnega leta To središče si učeni Holandec predstavlja v ozvezdiu Eporogu ZANIMIVOSTI Živali v zgodovini Zgodovinsko znamenite pravljice imajo pred vsemi povestmi to posebnost, da ostanejo večno časovno primerne in čim svežejše, tem bolj se ponavljajo. Tako se nam glede zgodovine Rima nudi baš v tem času. ko se toliko razpravlja o »večnem mestu«, ugodna prilika za osveženje pravljic o vplivu nekaterih živali na zgodovino Rima. Volkulja kot pestunja ustanovitelja Rima. Ko je svečnica Rhea Silvia porodila kar dvojčka se ie ljudstvo nad tem porodom tako razbu- L&agf llir Herzenswunsch mit dem Besitz von viel Geld zusammen, dann spieien Sie jetzt mit in der i*f DEUTSCHE! REfCHSLOTTERflE Ziehung 1 Kl. 15. u. 16 Okt. Wieder 480.000 Treffer mit über 102 Millionen UM Gewinne. Wählen Sie Ihre Glücks-nuraeier aus meinem Nummern-Angebot 762 11760 52564 282173 774 11803 58950 282205 1189 34934 192917 340957 Erwünschte Nummern anstreichen Angebot ausschneiden und einsenden. Ich (Name und Adresse) bestelle nebst Ziehungsliste: . ./8 zu 3 RM ... ./2 zu 12 RM /4 zu 6 RM ... ./1 zu 24 RM Falls vergriffen, bitte ähnliche Nr. Frisch gewagt ist halb gewonnen! RiltllHA SIAAIL < OTITRir-ElNNAnnr LiKUrea «RAZ.ncnorwGASsr 1 Telephon 10-32. Ganztägig geöffnet! «« rilo, da je zahtevala smrt te matere. Svet starešin pa se je odločil za milejšo kazen: mati v ječo, otroka pa izpostaviti na reko Tibero. Valovi so košarico z otrokoma zanesli proti obali, kjer se je košarica ujela ob veji figovega drevesa in tu obstala. In tu se začenja pravljični čudež: košarico opazi dobrosrčna volkulja in vzame otroka v svoje varstvo — dokler ju ne najde pastir, ki dvojčka (Rema in Romula) izroči v oskrbo svoji ženi. Ta ju je lepo vzgojila in ko sta odrasla, sta ustanovila mesto Rim (753 1. pred na£m štetjem, ah okroglo pred 3000 leti). Tako je volkulja prišla v veliko čast pri Rimljanih. Patrijotične Kapitolske gosi Za voljkuljo do posebne časti so prišle tudi Kapitolske gosi. Ko je galski vojskovodja Bren zavzel Rim, mu je kljuboval le še Kapitol (eden sedmerih gričev, na katerih je bilo zgrajeno mesto) V temni noči naj bi z nenadnim napadom presenetil rimsko posadko 2e se je drzen galski vojak spustil na visoko lestev; toda hoteč se dvigniti na obzidje, je s tem šumom prebudil gosi Junine-ga svetišča. Zagnale so s svojim gaganjem tak vrišč, da se je mahoma prebudila vsa posadka, ki je hrabro odvrnila nameravani vpad Neronova tigrica Ime cesarja Nerona je še danes širom sveta znano. Baje še bolj ko jx> svojih grozodejstvih je postal znan po svoji tigrici Phoebe. Ko je imel cesar velike pojedine, mu je ležala ob nogah in pripravljena naskočiti vsakega, katerega ji je Ne-ron s prstom pokazal. Nesrečnežu je kratkomalo odtrgala glavo in jo vrgla pred Neronove noge Wer eine starke Lampe durch zwei schwächere ersetzt, spart vielleicht Strom, braucht jedoch dop pe!t soviel OSRAM-Lampem Auch zu ihrer Herstellung aber gehören Energie, M® terial und Arbeitskraft«. Deshalb: Strom und Lampen sparen! OS RAM i Prišla pa je v cesarjevo nemilost tudi njegova sužnja Aete, ker je sprejela krščansko vero. Obsojena je bila na izpostavitev pred divjimi zvermi v areni. Neron sam je odprl zlato kletko, t kateri se je nahajala tigrica. Vse je z napetostj» pričakovalo naskok tigrice na privezano sužnjo. Toda tigrica se je krotko vlegla k nogam sužnja In tedaj je množica spoznala — tako zaključuj* pravljica — da je bila zver bolj usmiljena kot p* rimski cesar Neron Geschäftsverkehr Acker oder Bauparzelle (4000 m*) in Marburg oder Umgebung dringend zu kaufen gesucht. A. Regorschek, Marburg-Drau, Bahngasse Nr. 6. 159-2 Zu verkaufen Verkaufe verschiedene Fensterflügel, eine Glastür mit Beschlägen und Verglasung um 75 RM, sowie einen Auszugstisch, Nußholz, poliert, um 80 RM und eine Wäscherolle um 65 RM. — J. Putschko, Marburg-Drau. Trie-sterstraße 57 154-3 Zu kaufen besucht Abfälle! Altpapier, Hadern, Schneiderabschnitte Texti labfälle Alteisen Metall, Glasscherben Tierhaare und Schafwolle kauft laufend jede Menge Alois Arbeiter Marburg/Drau Drau-gasse 5 4 Offene Stellen "oi rtustelinn» von trhciis rlltin wum Alf 7üs»tw?mun( rwstüinlWci» »ntflftamlf Dienstmädchen wird aufgenommen bei Kaufmann Murko, Marburg-Drau, Meilingerstraße 24. 147-6 Schuhmacherlehrlinq wird aufgenommen bei Franz Petek, Kärntnerstraße 9, Marburg-Drau. 146-6 Köchln gesucht. Angebote drin-gendet an die »M. Z.« unter »W 60«. 145-6 Für eine kleine Landwirtschaft, Umgebung Cilli, wird gesucht ein Ehepaar. Adresse in der Geschäftsstelle der Marburger Zeitung CiilL 127-6 Mädchen für alles wird aufgenommen. Pickern 29. für Gasthof Anzufragen 137-6 Hilfsarbeiter, welcher sich zum Facharbeiter bei mir ausbilden kann, wird aufgenommen Koter, Marburg-Nendorf, Wuniggasse Nr 14. 138-6 Selbständiger, tüchtiger Verkäufer oder Verkäuferin und Lehr-junge oder Lehrmädchen wird sofort aufgenommen Gemischtwarenhandlung Tschulk Ferdinand, Schwarzenbach, Mießtal 155-6 Heirat Zimmermannvorarbeiter in initiieren Jahren, wünscht Bekann* schaft mit Fräulein oder Witw» vom Lande (auch mit Kind) zw Ehelichung Angeb mit Lichtbild an die Verw der »M Z.« Marburg/Drau, unter »Schön« Zukunft« 93-11 Funde - Verluste Vergangenen Samstag Frauenberg bei Marburg eil Foto-Apparat verloren. Der ehrliche Finder wird ersucht dieses bei Peter Logar in PTauenberf gegen Belohnung abzugeben 156-13 Verschiedenes leb ersuche die Person, die an 17. d. M aas Nachmittag » Steinbrück-Sawe beaa Austeiqes aus dem Zog Las«—Steinbrück-Sawe den Regenschirm (Stockschirm) mitgenommen bat de» selben sofort an die Adresse G» fängnisbaa. Trifail. m senden. 160-14 1 Pferdeknecht wird aufgenommen bei Schunko Georq Ober rotwein 20, Marburg'Drau 101-6 1 Köchln dringend gesucht Genehmigung liegt vor. Adresse in der »M Z.« Marburg-Drau. 149-6 Ältere Person zur Fütterung des Schweinebestande« wird gesucht Anfragen bei Franz Roth. Roth wein Nr 72. 153-« Pr&uleln oder junge Witwe wird als Haushälterin für in Fraoen-loses Haus gesucht. Anträge unter »Allein 7« an die »M. Z«, Marburg-Drau. 148-6 Gebrannter Kalk Kalhwertie Friedrich Heinberger, Ed up Untersteiermark Zahn-Atelier E. Hoppe, Cllll — ßingitraiM 13 staatlich geprüfter Denflat ab 20. September 1943 wieder geöffnet IM fauche Besitz, I Joch, Wernleiten, Obst-jarten, Acker, jotes Heus in fttinztal, Grab-•oschen, neue Autohalte-«telle, gegen Haus mit Garten in Marburg oder Umgebung, kann «och in Rad-kersbung oder dessen Utnge-tanq sein. Anleimte an Bom- bek Anton, Marburg a. d. Drau, Mellin-lerstrafle Nr 33 144-2 Otts- a. Traubenpresse zu »erkaufen. Pikkern Nr. 29 139-3 Pferdekummet. Pferdedecken, Sattel, Wagenatz ru verkaufen am 500 — IM. - Obran, Marburg, Drau-reiler, Damm-psse 31 140-3 Zugsicheres Herd wird gegen ein 10Ö kg schweres Schwein gehuscht. Anzufragen Unterrotwein 54 bei Marburg an der Drau 135-14 ! Jfflcr Bcineift-löürer •oil das fiwilgpgs- wf Umtsüigtt fcs Chefs det IlrtWervB (tun fi ta der Unter-rtriermark lesen Bezufis-is monatlich 6r 1.25. Be- stellungen «tad an die Ge-•cfcSftssfrH« ta Verord-aeagt- end Amtsblattes Marburg'Drau ladgasse ft n Hebten Straferkenntnis Johann Koraschia, Inhaber der Firma »Sikro«, Maschinen und Werkzeuge in Marburg-Drau, Hindenburgstraße Nr 10, Zweigniederlassung Leipzig, hat einen im Jahre 1923 gebauten landwirtschaftlichen Schlepper, der nurmehr einen Schrottwert von 370— RM bat, zum Preise von 6750.— RM verkauft. Koraschia wurde deshalb mit einer Geldstrafe von 4000 Reichsmark eventuell drei Monaten Haft, bestraft. Außerdem wurde ihm die Aufgabe erteilt, den unrechtmäßig erzielten Mehrerlös von 6380 RM an den Käufer, den er getäuscht hatte, zurückzuzahlen. 157 Der Polizeidirektor: Dr. WALLNER. DER OBERBÜRGERMEISTER DER STADT MARBURG/DRAU _Wirtschaftsamt — Kernstockgasse Nr. 2 A ZI. 727—77 Marburg, den 16. September 1943. Betrifft: Zusatzseifenkarten-Ausgabe. Bekanntmachung Die Kinderseifenkarten und die Bezugscheine für werdende Mütter sind ab Montag, den 20. September 1943 ohne Ausnahme nur noch bei den zuständigen Bezirksdienststellen (gilt auch für die neuerrichteten Bezirksdienststellen I und II) abzuholen 128 I. A. Tomaschütz, Stadtoberinspektor. Staatliche Berufsfachschule für Korbflechterei in Pettau. Zahl: 161 Betrifft: Nacheinschreibung. Da in der Lehrwerkstätte der 1. Klasse noch verfügbare Plätze sind, werden im Laufe des Monates September d. J. noch Nacheinschreibungen von Schülern entgegengenommen. Aufnahmsbedingungen: Vollendetes 14. Lebensjahr und Abgangszeugnis einer Volksschule. Nähere Auskünfte in der Schulkanzlei. Pettau, Herbergasse 3. 131 Pettau, den 17. September 1943. Der Chef der Zivilverwaltung In der Untersteiermark GZ:CDZ — IV KW Pe 3/29-1943 Graz, am 20. SepL 1943. Gegenstand: Petroleumbewirtschaftung Im Winterhalbjahr 1943 werden auf die Petroleums-Be-zugsberechtigungsscheine nachstehend genannte Monatsmengen abgegeben: _L Lb K H im Oktober 1943 1 im November 1943 2 im Dezember 1943 2 im Jänner 1944 2 im Februar 1944 im März 1944 130 Im Auftrag: gez. Dr. Walten Tieferschüttert geben wir hiemit die traurige Nachricht, daß unser geliebter Sohn JOHANN DOMSCHEK Gefreiter «n 21. August 1943 im blühenden Alter von 21 Jahren an der Ostfront gefallen ist. Eichtal, im September 1943. In tiefer Trauer: Johann und Antonia Domschek, Elteroi Gabriele, Schwester, und alle übrigen Verwandten. Mit Kameraden Domschek haben wir wieder ein treues Gefolgschaftsmiitglied verloren. Wir gedenken -seiner in stolzer Trauer. Betriebsführer und Gefolgschaft des Straßenbauamtes 158 cilli DES SfEIDISÜÜN fiBHATHiHlflES von 25. September bis 3. Oktober I9i3 SAMSTAG, DEN 25. SEPTEMBER 1943: 11.00 Uhr: Eröffnungsfeier (Marburg, Burgsaal). Mitwirkende: das Städtische Orchester Marburg, Leitung: Hermann Frisch — Anschließend: Eröffnung und Besichtigung folgender Ausstellungen: Die deutsche Kultur in der Untersteiermark (Burg), Untersteirische Maler stellen aus (Heimatbundsaal, Tegetthoffstraße), Untersteirische Graphiker stellen aius (Karbeutz, Herrengasse). 17.30 Uhr: Eröffnung des Hugo-Wolf-Museums und der Musikschule in Wtndischgraz (Windischgraz, Hugo-Wolf-Geburtshaus). 20.15 Uhr: Hugo-Wolf-Abend (Windischgraz, Heimatbundsaal). Mitwirkende: Maria Triebnigg, Sopran, Herbert Thöny, Bariton, Hermann Frisch, Klavier. Das Cillier Streichquartett (Unger-Ullmann, Schramm, Sanzin, Müller). Chor der staatlichen Hochschule für Musikerziehung Graz-Eggenberg. Leitung: Professor Oberborbeck. Wettbewerb des Volkskulturwerkes. Musikgemeinschaften (Pettau, Kreishaus): 25. September von'17—26 Uhr, 26. September von 10—12 Uhr, 26. September von 14 bis 18 Uhr. Singgemeinschaften (Marburg, Saal der deutschen Volks-bildungsstätte, Domplatz 17). 25. September von 17—20 Uhr, 26 September von 10—12 Uhr, 26. September von 14—18 Uhr. Laienspielgemeischaften: 24. September 19.30 Uhr in Cilli, Deutsches Haus. Vorstellung für die Wehrmacht: 25. September 16.30 Uhr in Sachsenfeld, Heimatbund-saalj 25 September 19.30 Uhr in C11M, Deutsches Haus: 26. September 17.00 Uhr in Tüffer, Heimatbundsaal. SONNTAG, DEN 28. SEPTEMBER 1943: 11.00 Uhr: Eröffnung der Dorfbuchausstellung, Pettau, Kreishaus MONTAG, DEN 27. SEPTEMBER 1943: 20.00 Uhr: Symphoniekonzert (Marburg, Heimatbundsaal). Brahma, Beethoven, Bruckner. Mitwirkende: Das Städtische Orchester Marburg. Leitung: Hermann Frisch. Solist: Walter Schneiderhahn (Violine), Graz. 20.00 Uhr: Tüffer, Hetmatbundsaal. »Luise Millerin« (von Friedrich von Schiller), Steirisches Landestheater. DIENSTAG, DEN 2». SEPTEMBER 1943: Lazaretteins«tze des Volkskulturwerkes tn Marburg, Cilli und Römerbad. — Werkpauseneinsätze in Marburq. Cilli und Pöltschach. 20,00 Uhr: Schönstein, Heimatbundsael: »Luise Millerin« (von Friedrich von Schiller), Steirisches Landestheater. DONNERSTAG, DEN 30. SEPTEMBER 1043: 20.00 Uhr: Abendmasdk (Marburg, Kasinosaal im Stadttheater), Beethoven, Hugo Wolf. Mitwirkende: Maria Triebnigg. Sopran, Hermana Frisch, Klavier, das Cillier Streichquartett. FREITAG, DEN 1. OKTOBER 1943: 20.00 Uhr: Abschlußfeier der Kulturwoche In Marburg (Marburg, Kasinosaal) Beethoven: Die Geschöpfe des Prometheus. — Ehrung der Sieger Im volkskulturellen Wettstreit. Haydn: Milltärsymphooie. — Mitwirkende Das Trif aller Symphonieorchester. Leitung: Konrad Steckl. SONNTAG, DEN 3. OKTOBER 1943: Erntedankfest Unter Beteiligung aller Gemeinschaften des Volkskulturwerkes, der Wehrmannschaftsmtisikz&qe und der Kulturelnheite® der Deutschen Jugend in allen Ortsgruppen der Untersteiermark Sonstige Veranstaltungen: 25. Sentember 1043: Bnmndorf: Auffflhrnng der Steirisehen Volksbühne — Windischfeistritz: Pröhlicher Auftakt (für die Wehrmacht). — Weitenstein: Reichsarbeitsdienst-Konzert 26. Sentember »943: Witschein: Auffilhmnq der Steirischen Volksbühne. — Römerbad: Fröhlicher Auftakt (für die Wphrmarhtl - Hohenmanthen RAD-Konzert in einpm Betrieb — Hoblmstpfn- RAD-Konzert tu einem Betrieb 27 Sentember 1943: Gonobitr- RAD-Konzert 28. Sentember 1943: Pftltschach RAD Konzert 29. September 1943: Lorenzen a B RAD-Konzert tn einem Betrieb — Marin,rq- »Der Kuhreigen«. Opernaufführunq für die Wehrmacht 30. September 1943- Rast: RAD-Konzert tn einem Betrieb -Marburg: «Der Richter von Zalamea«. Schauspielauffiih rung für die Wehrmacht 151 BURG- LICHTSPIELE MAÜBUII« 'Draal. 8URGPUIZ 1 LENY MARENBACH, KARL SCHÖNBÖCK, DORIT KREYSSLER in dem pikantamüsanten Lustspiel DIE WIRTIN ZUM „WEISSEM RÖSSL" Für Jugendliche unter 14 Jahren nicht zugelassen' 140 Die Firma Schwabß Ärteniak, Schosteritsch & Co. Pettau eröffnet am 4. Oktober 1943 In Pettan, Adolf-Hitler-Platz (frühere Firma: Artenjak & Schosteritsch) ein Geschäft für Samen, Farben und landwirtschaftliche Bedarfsartikel aller Art, sowie «Um Oluia-tauschstelle. Schwab, Artenlak, Schosteritsch * Co. Großhandel 142 Pettau 15. und 16. Oktober Ziehung 1. Klasse der 10. Deotstiieii Rddisiottenc WESIACH Staatliche Lotterie-Einnahme Marburg-Dran, Herren 0. 23 Fernruf 20-97 _/8 zu 3— RM je Klasse _/4 zu ö.— RM je Klasse _/2 zu 12 — RM je Klasse Name:. Anschrift:. J\ zu 24 - RM je Klasse Ausschneiden and einsenden' NFI1F& »Hirer mr im nLULJ Wuchs nnn iBr die Plastuni» «er Srtwrtin RED1J\, nil garantierten irkHS zcNTnaiDROflcnii tun i»op SO 1»rSnr< ' Brna, Mrrrn«» !»«<■• jj Leset und verbreitet den „ŠTAJERSKI GOSPODAR"! Geben hiemit die traurige Nachricht, daß unsere innigstgeliebte Tochter ÄNNI FUREK Kaufmannstochter am 21. September 1943 gestorben ist. Die Beerdigung fand Donnerstag, den 23. September 1943 um 10 Uhr Vormittag am Ortsfriedhofe St. Veit-Treun bei Pettau statt. 125 St. Velt-Treun bei Pettau. den 21. September 1943. In tiefer Trauer: Familie Furek. am Hart und schwer traf uns die Nachricht, daß unser innigstgeliebter Sohn, Bruder und Onkel JAKOB LORBER Gren. Gefreiter im 20. Lebensjahre am 24. August 1943 für den Führer und Großdeutschland den Tod gefunden hat. 126 Er ruht ferne auf dem Heldenfriedhof Sablino. Pleinsko, Monsberg, 16. Sept. 1943. In tiefer Trauer: Franz und Maria Lorber, Eltern« Paula, Justine, Schwestern) Alois, Bruder, derzeit im Feldet Anna Lorber, Schwägerin, and alle Verwandten. Gastwirtschaft Mechthilde Setfried 152 Marburg (Drau), Meilingerstrasse 9 wegen Renovierung von 24. IX. bis 6. X. geschlossen ANZEIGEN im »Štajerski Gospodar« sind erfolgreich! Winzeriamilie mit 4 bis 6 Arbeitskräften wird aufgenommen für eine Winzerei in Georgenberg an der Pößnitz bei Marburg. Anfragen F Matiaschitz, Post Ranzenberg bei Marburg-Dr 590-6 Winzerfamilie mit 2—5 Arbeitskräften wird für eine Winzerei in Lubstawa, Post Treun bei Pettau, gesucht. Anfragen: Schosteritsch Hans. Treun bei Pettau. 65-6 Winzerfamille mit 2—5 Arbeitskräften wird aufgenommen für Winzerei Liebstau bei Treun bei Pettau. Dienstantritt anfang November 1943. Anfr.: Schosteritsch Hans, Treun bei Pettau. 95-6 Prothesen ieder Art — Leder — Leichtmetall - Holz — orthopädische Apparate Leibbinden Gummistrflmpfe. Bruchbänder erzeugt und .liefert das führende Fachgeschäft F F.GGER Banda gen und Orthopädie Lieferant sämtlicher Krankenanstalten und Sozialinstitute Marburg/Dt. Me! lingerstraße 3 Achtungl Modell-ahnahmen für Prothesen und or thopädisrhe Apparate finden we gen Personalmangel in Marburg ierlen Freitaq qanztägiq statt 14 Bandagen aller Art sowie Prothesen erzeugt die altbekannte Firm* FRAN2 BEI A Bandaglst Marburg/Drau, Herrengasse 5 237-14 W« ÜILÄPyiiE PET! All öntenMcnsail Buch- u. Papierhandlung MS B II t H Ii R U C K E R EI B0CIIBI&DEREI * Hart und schwer traf uns die Nach rich daß unser geliebter Sohn. Bruder, Onkel und Neffe ANTON LÖSCHNIGG Grenadier ist 19. Lebensjahre am 3. September 1943 an der Ostront gefallen ist. Rantschen bei Frauheim. 17. Sept 1943 In tiefer Trauer: 132 Anton und Franziska Löschnlgg, Elterni Alois, Bruder, derzeit im Felde> Maria Na-past, Schwester) Ernst Napast. Schwageri Mariane und Hipolit, Enkel, sowie Familien Löschnigg, Kodritsch, Meglltsch Draxler Haischek und Pristonik Unfaßbar und hart traf uns die traurige Nachricht, daß unser lieber, einziger, herzensguter Sohn, Bruder und Neffe Stanislaus Machoritsch Obergrenadier TrSger des Eisernen Kreuzes IL Kla-se bei den schweren Abwehrkämpfen östlich von Bjelgorod im blühenden Alter von 22 Jahren am 13. August 1943 den Heldentod fand. Wer unseren lieben Stanko kannte, weiß, was wir mit ihm verloren haben. Fem seiner geliebten Heimat ruht sr nun in Rußlands kühler Erde. Marburg, Fraustauden, Pettau, Wlnterdori, den 20. September 1943 In tiefster Trauer denken an sein fernes Grab: Felix und Juliane Machoritsch, Eltern) Christine, Anny tmd Marie, Schwestern; Anna Tante) Alois, Onkel, sowie alle übrigen Verwandten. 133 Tieferschüttert geben wir hiemit die traurigs Nachricht, daß unser innigstgeliebter Mann, herzensguter Vater, Sohn. Bruder und Schwiegersohn FRANZ LENZ Grenadier, am 1. September 1943, im Osten, aa einer schweren Verwundung in einem LazareU gestorben ist Der Verstorben« verehrte und liebte seine Untersteiermark Ober alles Er fiel durch Feindes Hand und ruht fern vom Heimatland Sein Leben war fftr uns voll Liebe and Göte, sein Tod gähnend« Leer«. 134 Marburg - Fetten, im September 1M3. In tiefer Trauer: Ann! Lenz. Gattte, Walter Söhnchen, Margarethe Lenz. Mutter i August Lenz, Bruder, im Felde) Maria Podei, Schwester) Josef Podei, Schwager im Felda, Johaaa und Anna Bogowltsch, Schwiegereltern, Silva und Johann Bogowltsch, Schwägeria und Schwager. a«d - alle übrigen Verwandten.