Politični pregled.
Državni zbor. — V poslanski zbornici so se navzlic poSenjanju obstrukcljonistov primerile važne reči. Poslanska zbornica je volila svojim predsednikom Davida Abrahamowicza, prvim podpredsednikom je določen dr. Karol Kramar, za dru-zega podpredsednika pa se stranke še niso zjedinile. Dalje je zbornica dognala razpravo o predlogu, naj se obtožijo tisti ministri, kateri so podpisali jezikovne naredbe. Debata bi bila brez pomena, da ni vanjo posegel ministerski predsednik grof Badeni V tem svojem govoru je ministerski predsednik z ozirom na razne razširjane vesti konstatoval, da ne misli odstopiti in naznanil zajedno da hoče vlada na vsak način doseči mir mej narodi zlasti na češkem in da vzame stvar sama v roke. Izid glasovanja o obtožnem predlogu je splošno presenetil. Obtožni predlog je bil odklonjen v 177 proti 171 glasovom, torej samo z veČino 6 glasov. Zoper vlado so glasovali Italijani in katoliška ljudska stranka, a ko bi se ne bili nekateri izmej njih absentirali, bi bila vlada propadla. Izid tega glasovanja priča najbolje, kako izgublja vlada čedalje boli zaslombo v  parlamentu.
Volitev predsedništva — Predsednikom poslanske zbornice je bil naposled izvoljen David vitez Abrahamowicz. Ta izvolitev ima svojo zgcdovino, katera je jako zanimiva. Desnica je bila najprej določila dr. Ebenhocha predsednikom. Proti izvolitvi dr. Ebenhocha delali so najbolj tisti člani nemške katoliške ljudske stranke, kateri hodijo za velikim in-trigantom baronom Dipaulijem. Klub nemške katoliške ljudske stranke je bil naiprej proti Ebenhochovi volitvi. potem pa je sklenil, da pusti Ebenhochu popolno svobodo. Ebenhoch je bil iz početka pripravljen, prevzeti predsedstvo, na zadnje pa je vender odklonil. Storil je to, da kluba ne razbije. V klubu vlada namreč veliko nasprotje mej člani. Dipauli in njegovi pristaši delajo na to, da izstopi stranka iz večine in da strmoglavi grofa Badenija, večina klubova pa se temu še upira. Eadi ljube jedinosti da Dipauli in njegovi prijatelji ne izstopijo iz kluba se je torej dr. Ebenhoch udal in je odklonil predsedstvo, na kar je  bil izvoljen predsednikom Abrahamowicz.
Nagodbeni provizorij. — Budgetni odsek bode še ta teden dognal razpravo o nagodbenem provizoriju. Omogočilo se je to na ta način, je večina ni pripustila specijalne debate, češ, da obsega ves najrt samo jeden paragraf, Nemci so se temu sicer upirali, a dosegh niso ničesar. Ker na to eventu-valnost niso bili pripravljeni, je odsek zamogel skleniti konec debate. Tekom prihodnjega tedna se začne razprava o nagodbenem prooizoriju v zbornici. Kako dolgo bode trajala, se ne da prerokovati, Vlada se trudi doseči da bi zbornica dognala razpravo do 15. decembra. Finančni minister Bilinski je bil v odseku izjavil, da je vladi prav za prav vse jedno, če se provizorij pravočasno reši ali ne, češ, da se v drugem slučaju uveljavi potom cesarske naredbe — toda temu so se uprli Madjari in izjavili, da bodo vse dotične zakone rešili na svojo roko brez ozira na Avstrijo, ako se provizorij ne podaljša konstitucijonalnim potom, vsied česar se vlada na vso moč peha, da si zagotovi parlamentarno  rešitev provizorija.
Slovenci in vlada. — Minoli teden se je posvetovala „Slovanska krščansko-narodna zveza" o svojem stališči napram nagodbenemu provizoriju in izrekla, da zdaj še nima uzroka glasovati za nagodbo To je desnico in vlado presenetilo, prav kakor da sta desnica in vlada že kaj storili za Uresničenje slovenskih in hrvatskih zahtev. Neposredni povod izjavi slovenskih in hrvatskih poslancev je bila vest, da koroški dež. predsednik ne odstopi. Desnica je koj po izjavi še jedenkrat pregledala oglašene zasteve slovenskih in hrvatskih poslancev in sklenila, jih vladi toplo priporočati. Zajedno se je ministerskemu predsedniku poklonila posebna deputacija „Slovanske zveze" in mu  priporočila   svoje   zahteve.   Deputa-
456
cija je o tej svoji avdijenciji izdala poseben komuniške, v katerem pravi da je ministerski predsednik glede obrazloženih zahtev kazal „das grosste Entgegenkomen". Prepričani smo, da se slovenski poslanci s samimi obljubami ne bodo zadovoljili.
Avstrija in Turčija Mej našo državo in Turčijo je sedaj nastal konflikt, kateri se sicer poravna, kateri pa vendar kaže, da obstoji mej njima precej veliko nasprotje. Turčija je bila brez pravega uzroka iztirala nekega Loydovega uradnika in ga navzlic protesta konzulata aretovala, ko se je bil vrnil. Avstrija je vsled tega poslala na lice mesta vojno ladijo, zajedno pa zahtevala zadoščenja, naj se namreč odstavita gu-vernar in župan dotičnega kraja. Turčija bo tej zahtevi seveda ugonobila, a že konflikt sam po sebi svedoči, da Turčijo navdaja velika mržnja proti Avstriji, Uzrok tej mržnji je, da je Avstrija za časa grško-turške vojske baje podpirala Angleško in posredno tudi Grrško. Da pa tudi na Dunaji niso posebno zavzeti za Turčijo, svedoči ostra pisava ^Fremden-blatta", kateri je priznan kot glasilo ministerstva unanjih del. „Fremdenblatt" je kar naravnost rekel, da bi kazalo, narediti Turčiji konec Taka beseda v veleoficijoznem listu govori dovolj !
Nemčija. — Bismarkov list „Hamburger Nachrichten" je te dui povodom neke polemike priobčil velezanimiv člank, v katerem je avstrijskim Nemcem naravnost povedal, da na nikar ne upajo na intervencijo Nemčije njim na korist, ker da je taka intervencija nemogoča, odkar ne obstoji več nemško-ruska, proti Avstriji naperjena zveza, in da mora Nemčija imeti proti Avstriji sedaj dosti veČ obzirov, kakor kdaj poprej. Da ]e Bismarkov list pogodil resnico, priča to, da je pruska vlada prepovedala shod v Berolinu. na katerem so avstrijski poslanci Funke, Prade in Wolf hoteH demonstrovati proti Avstriji, Ofieijelno postopa Nemčija korektno, da pa pospešuje tajno z vso silo revolucijonarno gibanje avstrijskih Nemcev, o tem pač tudi ni dvoma.
Homatije na Balkanu. — Pred nekaj meseci snovali so Srbi in Bolgari zvezo balkanskih držav, danes pa vlada mej njimi zopet staro sovraštvo. Napetost je celo tolika, da se zopet govori o vojni mej Srbijo in Bolgarsko. Pravi uz-roki temu nasprotstvu Še niso znani. Domneva se, da je Makedonija poglavitni povod. Tako Srbi kakor Bolgari zahtevajo Makedonijo zase in so si bili.radi nje že od nekdaj v laseh. I jedni i drugi agitirajo mej Makedonci zase in preganjajo svoje nasprotnike z vso Ijutostjo. Neposredni povod nasprotstvu pa je menda srbski razkralj Milan. Ta je velik nasprotnik balkanske zveze in se je morda vrnil tudi zategadelj, da jej naredi konec Milanovega povratka niso bili Srbi kar nič veseli in srbska radikalna stranka je začela boj proti nj^mu, očitajoč mu, da je njegov namen, premeniti zunanjo politiko srbsko v avstrijskem smislu. Vse razmere na Balkanu so tako kritične; da se lahko vsak hip pripeti kaj nepričakovanega . Radi tega se sodi, da se je grof Groluchowski v Monzi z italijanskimi državniki dogovarjal tudi glede pričakovanih dogodb na Balkanu.