Mauser Karel
Spomladi
Raz zapeček odšel je ded na klop; pred hišo zdaj se v soncu toplem greje, ves srečen se veselim vnukom smeje, držeč prastaro čedro sredi redkih zob.
Mladina mu je vrbovine nanosila. Nestrpno čaka zdaj, da vzel bi krivec v roke, da pesem pomladanska bi čez loke po mračnih dneh se zopet oglasila.
Odložil skrbno ded je svojo čedro in z drobnim smehom k vrbovju se spravi. Čez čas nato razlega po dobravi piščalke vrisk se in kričanje vedro.