List 23. Tečaj' LIX » • « i I gosp I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 50 vin. pošti prejemane pa celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone 50 za četrt leta 1 krona 80 vin. , — po Za prinašanje na dom v Ljub- ljani se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tiskarni Oglase (inserate) vzprejemlje npravništvo plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin. > dvakrat 24 vin., za trikrat 30 vin. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic r Ljubljani junya 1901 < f Bohinjska železnica. že več kakor trideset iet traja prizadevanje, da se zgradi druga železniška zveza s Trstom. Ves ta čas so se kovali projekti in delali priprave, a šele sedaj se je stvar dognala. Minolo soboto državni zbor v tretjem branju sprejel takoimenovano investicijsko predlogo, katere glavni del je druga železniška zveza s Trstom in dovolil trebnib sredstev, tovljena. po tem je zgradba te železnice zago Nova proga bo tekla tudi po slovenskih tleh Od w Celovca pojde skozi Karavanke in skozi riško in od tamkaj v Trst. Bohinj na Go našega kranjsk^a stališča s tem pač ne moremo biti potrebno zadovoljni. Mi bili želeli > da teče ta proga čez Škof jo Loko in Divačo, kajti y tem slučaju bi šla takorekoč skozi srce Kranjske in bi bila znamenito povzdignila vse nase narodno gospodarstvo ter nas de loma emancipirala od južne železnice, ki nas s svojimi neznanskimi tarifi kar duši. Ta želja - se ni izpolnila 9 ker država ni hotela ustvariti južni železnici konkurenčne proge, in ker je imela namen, potegniti proti Trstu promet iz tistih pokrajin, so doslej gravitirale drugam. Nova proga, v kateri je za nas najvažnejša Bo- hinjska železnica, ne bo imela za našo deželo tistega pomena, kakor za druge, koder bo tekla, toda brez po mena vender ne bo, čeprav ostane Kranjska še dolgo Ji Durchfuhrland u in če prav je gotovo ) da se bo veliko prometa po njej odvrnilo od Ljubljane. Zgradba te proge se izvrši do domači ljudje, zakaj železniški minister je obljubil, da bo v tem oziru poskrbel, kar je mogoče. Zaslužili bodo delavci, zaslužili bodo kmetje, deloma z vožnjami, deloma ker bodo lahko in dobro svoje pridelke in svojo živino spravljali v denar, zaslužili bodo trgovci in obrtniki. Na Gorenjskem bodo ostali lepi milijoni, ljudstvo bo zaslužilo veliko denarja, marljiv, podjeten in zmožen človek si bo lahko opomogel za vse življenje. Nadalnja posledica te železnice je pa tudi trajnega značaja. Vsled nove železnice zadobe zemljišča in stavbe večjo vrednost, kakor so jo imeli doslej, in ker pride mnogo uslužbencev v tiste kraje in bo velik promet se * izvažali. m bodo tudi pridelki lažje in bolje razpečavali iz kratka, vsako premoženje, ki leži v območju nove železnice, zadobi večjo vrednost, posebno v Bohinju, ki se prav za prav šele zdaj svetu odpre. Za prihodnost pa nam je pričakovati še posebno važnih posledic nove železnice. Gorenjska pride v ozko dotiko s Trstom in bo od tam lahko veliko denarja do- * % bila za les, za mrvo, za živinorejo in za mlečne izdelke. Vrh tega pa na Gorenjskem vse polno znamenitih ni vodnih sil, ki se doslej niso izkoriščala, ker se to izplačalo vsled neprimernih železniških zvez. Zdaj postane to vse drugače. Po novi železnici bo Gorenjska zvezana s širnim svetom in brez dvoma se bodo če tudi ne koj » jutri vender pa v kratkem našli ljudje, ki bodo stvarjali v teh krajih industrije, ki pomnože zopet vrednost vseh premoženj in dado ljudstvu mnogo trajnega zaslužka gospodarskem oziru torej Bohinjska železnica za Gorenjsko znamenitega pomena in se zato resnično veselimo, da se zgradi, če prav bi bilo deželi z loško- divaško progo bolj ustreženo. Ne smemo si pa prikrivati ) da nova železnica v jednem oziru silna nevarnost, to je v narodnem oziru. 1905. tem času Po novi železnici se bo nemški drang na Kranjsko po bo imelo prebivalstvo največ dobička od železnice Ljudje dvojil. bodo imeli pri stavbnih delih lep zaslužek in sicer tudi lahko preneslo in Zavedno, omikano, krepko ljudstvo bi to invazijo tuje naseljence hitro poslovenilo. Stran 222 Letnik LIX sedanji Gorenjec je pri vsi svoji pobožnosti za to popolnoma nesposoben. ♦ \ V Politični pregled. Državni zbor Tekoče t zasedanje državnega zbora se bliža koncu V torek pojde zbornica na poöitnice. Minoli petek je bil najznamenitejši dan v tem zasedanju. Ta dan je druge Cela zbornica odobrila v tretjem branju zakon o gradnji Železnice v Trst in zakon o gradnji kanalov na Češkem Produkcija premoga leta 1899—1900 na celem svetu. t v Ali baš vsled vojne v južni Afriki so vsi premogo-ki se nahajajo ondi ob rekah Hai in UmsimkuJu milija: začela je bila v ta namen dovolj Koj na to se azprava o proračunskem provizoriju. V debato je izmed kopi, in ki so ustanovljeni na bogatih premogovih zakladih zopet prenehali, ker so popolnoma razdrti in porušeni jugoslovanskih poslancev posegel samo dr. TavČ dva jugoslovanska kluba sta vladi brezpogoj i r. Ostala izrekla za- da bodo minula leta, predno začno zopet proizvajati Indiji upnico. Provizorij je bil po dalj&i a ne preveč zanimivi debati odobren. Nadalje je zbornica odobrila zakon o davku na razmerno veliko premoga. Leta 1899. žganj kakor ga je potrdila gospodska zbornica in obrtno je znašala tamošnja produkcija 4,937.160 ton, večji del pa prihaja iz Bengalskega, ostalo pa iz severovzhodnih novelo. Do torka odobri še nekaj manjših predlog in izvrši prvo branje kvotne predloge. pokrajin: Oudh » Punjab, iz osrednjih: Assam, Burma > Nizam in Baludžistan. Neizračunjene množine danj Delegaciji Že dolgo m bilo tako mirnega zase- pa še premoga leže v zemlji. Indija se glede premogckovnikov delegacij in tako diskretnih obravnav' kakor letos Sicer dele v tri dele: vzhodnji, osrednji in južni del Indije. se je čulo več pritožb vse so bile izrečene v mili obliki. Na vzhodu so Grof Goluchowski lahko zadovolj «M I - ogromni zakladi v Kar barbari (Giridij), Raniganj, Barakar in Jcrija. V oarednjem delu so severni Železniški odsek se je minoli teden bavil z zakonom o zgradbi lokalnih železnic. V tem zakonu je kranjska popolnoma prezrta. Dr. Tavčar se je pri razpravi odločno zavzel za zgradbo Železnic Tržič-Kranj, potem Kamnik-Polzela in za podaljšanje dolenjskih železnic. Podpiral ga je dr. Šusteršič, je zahteval tudi zgradbo železnice v, Št. Janž. Odsek je m južni govli, nejša Karanpura, Daltonganij, Hutar, Aurunga Sahagpur » Umarija, Mophani in Worora. Sin Naj važ pa je južna skupina, v kateri je razsežni premo- govnik v Singareni. Neusüdwalesu so dr. Šusteršičeve predloge odklonil. leti premog kopali že pred sto 5 Avstrija in Italija. Mej Avstrijo in Italiio se je v tem času se ga je tu proizvedlo 76 milijonov vnelo vroče tekmovanje, kdo da pripravi teren v Albaniji bolje za okupacijo. Obe reflektirati na to deželo. Avstrija pravi, je Italija ne sme dobiti, Italija pravi, da je ne sme Avstrija ton, samo leta 1898. se ga je od tu izvozilo 4y da jonov ton J t mili- največja množina vseh premogovnikov dobiti. Eusi zastopajo mnenje, da ima Italija naravno pravico do Albanije. Euska diplomacija je prepričana, da pride radi Na splošno se je produkcija premoga v avstralskih kolo nijah dokaj povzdignila. Albanije mej Avstrijo in Italijo prej pora. ali slej do resnega raz- Rusija misli, da pridobi Italijo za rusko-francosko zvezo, ako jo podpira v Albaniji Tudi Francija je pripravljena pod- Produkcija v drugih deželah. Abesiniji kopljejo premog v Debri, Libanosu in pirati Italijo, ker dobi za to odškodnino v Severni Afriki. Avkoberju. « i Umeje se ob sebi, da igra^pri tem črnogorski knez Nikola Avstro-Ogerski se koplje ogromne množine ruja veliko vlogo. Albansko vprašanje zadobiva jako važen med- vega premoga Šlezij naroden značaj in morda bo Albanija povod, da se razbije do- tem pride češko, Moravsko sedanja trozveza in se osnuje rusko - francosko - italijanska, kar Štajersko in Kranjsko do cela premeni razmere na Balkanu. i se največ izkoplje premoga i za m nadalje še Ogersko ) Primorju ne poznamo Francija. V francoskem senatu se je začela razprava y SlveriČu premogovnikov, razun v Karpanu, v Istri in v Dalmaciji o kongregacijskem zakonu. Ta zadobi sredi mieseca julija veljavo in se bo, ker določa rok treh mesecev za avtoriziranje redov, začel izvrševati sredi meseca oktobra. Sodi se, da bo V Zenici Bosni in v Hercegovini so glavni premogovniki Kreki, ki so v posesti in upravi avstrijske m država konfiiscirala kacih 120 milijonov duhovniškega pre- vlade. Najmočneje žile so debele po 10 in 16 metrov moŽenja. Vojna v južni Afriki. Šel e zadnji čas se je dog- nalo, da so bili Angleži pred kratkim v bitki pri Vlakfon Premogova industrija je v Bosni in Hercegovini še jako mlada, ker datira še od teinu popolnoma poraženi in so veliko moštva izgubili. Angležem se godi tako slabo, da je lord Kitchener že Bufom ponudil premirje. 4 Vojna na Kitajskem bo kmalu pozabljena. Te dni je odpotoval teldmaršal Waldersee in za njim pojde ogromna . 1880. po okupaciji. 9 leto se ga je proizvedlo le 500 ton, a leta 1899. Prvo produkcija narastla že na 303.425 ton in sicer v Zenici 125.400 ton in v Kreki 171 550 ton. Chile so velikanski premogovi zakladi; tu si večina inozemskega vojaštva. Uspeh vse mejnarodne ekspedi- popolna blamaža, zlasti za Nemce. Doseglo se ni cije prav nič. Jedino Rusi so kaj pridobili: Mandžurijo. izkopava na jugu pokrajine Concepcion, pa tudi v Coro relu in v Loti so premogovniki. t Franciji prevladuje premogokopstvo vse druge mineralske industrije. Največji premogovniki so v Pas de > Calais, kjer so proizvedbe 62 o/^ vse premogove produkcijo v Franciji. Letnik LIX. Stran 223 Filipinah se nahaja premog na raznih otokih, z velikimi zakladi neizgorljive gline, kar daje še pisebno » * tako na pr. na otokih Negros, Cebu in Bataan, kjer so velikih dohodkov. že ustanovljeni premokopi. s \ Švici je jako malo premoga in se ga izkoplje Na Japonskem se premogova produkcija jako množi, večjemu 1500—2000 ton na leto. in vsako leto se izvozi;premoga iz Japonske milijona Turčiji ]e mnogo premoga, a je še neodkrit. ton največ ga je na otoku Kiusiju Indiji (Nizozemski) so veliki zakladi v Mahak- kamu in Eutaju ter v južnem Borneo, jednako tudi v Salimbavu na otoku Java. Poglavitni že odkriti zakladi so v Eregli, vender se ga — že tu izkoplje do 176.000. ton ua leto. Zjedinjenih državah Severne Amerike pa se iz- • I.« . . Indo-Kitajski je ogromno premoga v pokrajinah koplje največ premoga na celem svetu. Cela produkcija znaša 230,245.076 ton na leto. Annam, Tokiu. Nadalje so premogovniki francozkih družb Več ko polovico te množine daje bogata Pensilvanija. v Nongsonu, Hatonu in Nagotmi, ki izvozijo na leto db 15,000 ton premoga. r Iz teh podatkov je razvidno, koliko premoga se Italiji ni nobenega premoga izkoplje na svetu, posameznih deželah m J in kako je razvito premogovstvo v koliko se nahaja tega kuriva v Na Kitajskem so ogromni zakladi premoga, po vsem škorji naše zemlje. Vender so tu omenjene le poglavitne cesarstvu dasi še p'o večini nedotakneni. Poglavitni usta- države; mnogo je pa še krajev, kjer se nahaja veliko novljeni premogovniki so v pokrajinah Pečili, Šansi Šan- premoga, a se še ne izkopava v večji meri. tung, Honan in Human. Najznamenitejša v tem pogledu je pokrajina Šansi, ki daje, dasi ob jako primitivnem iz koriščanju zakladov na leto 50.000 ton premoga. Tudi v zakladov premoga še kakih če • 1 • premoga ravno pa se nahaja v zemlji še silnih zakladov veščaki so nekako izračunali 1 da znanih pokrajini Santung se koplje premog, vender ne gredo dalje ne 700 milijard ton 700 tisoč milijonov globje nego k večjem do 25 m, ker si 4 vender je treba pomisliti, da ob toliki mno žini kuriva, kolikor se ga izkoplje vsako upajo • f istega polagoma vender-le izmanjkati. In leto. premog mora le biti Kolumbiji je malo premoga, ki bi se dal izra- vender še poglavitno kurivo in gonilno sredstvo na vseh da»i so razsežni zakladi lesenega, še ne okamenelega panogah industrijskega in socijalnega življenja premoga. Kadar pa ga izmanjka kaj potem ? Na Peruvanskem so ogromni zakladi premoga naj močnejši so v Cerro de Pasco, nadalje v Aucab u in v Hualgayoc. v ' Na Portugalskem so premogokopi v Pombi in na obeh bregovih reke Lugenda » / Bumuniji je veliko premoga, žile so po mnogih krajih nad 20 čevljev debele, vender se ne izkopava še v zadostni meri. Največje jame so v Margineanca, katere so last države. * * Eusiji se v zadnjih letih premogovstvo jako povzdignilo. Dočim je znašala produkcija leta 1882 vzreji telet. 4 Kadar bode pameten kmet hotel vzrejati tele, po mislil bode najprej, od kakšnega pokolenja. ono. Ne velja zlasti pri junicah lepo izhaja močno telo brez kakšne napake, temveč treba, da izvira ono iz vrste dobrih mlekaric. To lastnost pa tele dobiva navadno od milj ton znašala je koncem 1898 12Ya Naj boga bolj po redko od matere. Bazume se torej tejši je na premogu Donecki distrikt v pokrajini Jekata-rinoslav. Leta 1898 je delalo na 135 premogokopih tega očeta — je važna reč, kadar krave plemenimo biku, ki je od pasme vrl'h mlekaric. 1 da ) da jih ženemo bolj splošno distrikta 40 000 delavcev pod vršju zemljo in 10.000 na po Produkcija je znašala že leta 1898 veliko svoto dobro je, da skrbimo za take plemenjake iste lastnosti Na to pa se žal, pri nas pogosto rado pozablja. 7,458.000 ton. Tudi se v govedoreji greši pogosto » ker se krave • / drugi vrsti je Dombrovska dolina, ki je izvozila gonijo mladim juncem, ki še nišo za pleme. In še te leta 1898 3,827.000 ton premoga. Drugi ruski premogovniki so v Uralu, v Eskibastu » in v Okvibulski v Kavkazu. že pri odprti Tusku prepogosto ) ker med drugimi napakami v živinoreji ni mala ta, da nimamo dosti in sposobnih bikov! Krivda temu je na vseh straneh, kakor pri kmetih ) tako tudi Španiji se koplje premog v devetih pokrajinah s produkcijo milj. ton na leto. örbiji je najpoglavitnejša premogova zakladnica v deželah ob Donavi, po kateri se po ceni prevaža proti črnemu morju. Najbogatejši zakladi so pri Požarevcu, potem da tudi v Timoku pri Čuki. Na Švedskem se izkopava najlepši premog na svetu pri onih, katerim skrb bi morala biti pospeševanja živino-reje. Tako je žal pri nas več občin, ki ne dobivajo bika plemenjaka v zakup, tudi domače pri licenciranju radi prezirajo. Tako se baje zahteva za ta ali oni okraj dolo- Bodi čena barva bika, ki mora biti do pike dovršena! si truplo potem kakeršnokoli, prav radi barve kmalu izvržen. Bazume se 1 da potem večina je bil če ne VSI bikov izvržena, na kar je licenciranje svoje delo in imajo tamošnji zakladi še to prednost, da so združeni dovršilo! Nasledek sledi kmalu. stran 224. Letnik L1X Po takih, že večletnih poskušnjah pri licenciranju bikov opeharjeni kmetje nimajo več zaupanja, da bi jim v tem obziru „od zgoraj" kdo še kaj pomagal. Ravna torej po stari navadi v tem obziru skoraj zadovoljni, i niso prej kaznovani, nego podpirani! To da slika. ki osvetljuje delovanje naše kmetijske družbe v tej stroki. Pomagajmo si torej sami: Kakor smo že rekli, ki skrbimo kmetje sami vedno za .kakega dobrega bika, naj odgovarja po telesni moči in pasmi (vrsti) zahtevam živinoreje. Pred vsem se varujmo spuščati preveč mlade ali po postavi predrobne bike m plemenu. Bazume se Mlada bogatinka (Konec.) Občinstva se kmalu nabere polna koncertna dvo- rona, občinstva vseh slojev in krajev: tržanov, okoličanov in sosedov iz bližnjih vasij, kakor je že pri veselicah na deželi. Ženski cvet je mnogobrojno zastopan, gospic lahko da od takih ni pričakovati čvrstih in močnih telet. Dalje ne smemo pozabiti pri vzreji telet, da varu- obilo število. No, koncem veselice ples, to vleče! jemo junice le od takih krav, katere nimajo kakšne na pake. Tako postavim se nekatere težko oplemenijo, druge so v nevarnosti ob telitvi, nekatere se ne morejo z lahka pa dočim Točke na vsporedu se pričnejo, na vrsti je že četrta točka, točka gospodične Hermine. Barve na nje obrazu se i spreminjajo na rosni travi, če jo obsije solnce — da. trepeče, kakor trepeta šiba v deroči vodi srce skoro «. otrebiti in še več jednakih napak. Največja napaka seveda je, če krava kratek čas in slabo bi jo pustile na cedilu vse duševne in telesne moči 1 ali molze strah pred blamažo če se umakne v zadnjem trenotku dobra krava pri jednaki hrani dvakrat več mleka daje. Važno je torej, kakšno tele redimo, da se ne bomo trudili na pol zastonj Da pa bomo imeli čvrsta teleta za jo ojunači, da stopi na oder. taka vročina da se sirota komaj prične: „Domini. O vdova tožna tt Sedaj zaveda — tedaj pa spreleti — vender SI ]e pa vzrejo na razpolago, skrbimo, da si pridobimo pridne zaleti hud kašelj. Gospodična Hermina je namreč krave, katere plemenimo z izvrstnimi junci, kateri rada veliko kašljala in prekine za nekaj sekund, zarod bode nam nesel največ dobička. « . Pohorski. I) zapuščena, Ti mati toliko sirot" 1 zopet neznosen 1 kašelj dobrot, o mati občinstvo se spogleduje 1 » ki bol poznaš nič :a te besede je izgovarjala lente, kuhala Lepa vinska posoda. Nekateri gospodarji so tembolj ponosni » čim bolj plesniva in zamazana je njih vinska posoda na zunanji strani. Umevno je samo ob sebi, da nesnaga škoduje. jo je vročina, kakor bi kuril pod njo, in poslušalci so plavali v dvorani kakor v megli zaviti, deklamovalka ne zmore ni besede več in napravi finale v najljubšem ji v nemščini: „Slavno občinstvo, meni je slabo m Les ima namreč male luknjice, skozi katere vinu zrak. če je posoda z nesnago pokrita. dohaja jeziku izgine kot Mefisto z odra. vode, tje privedejo onesveščeno sodelovalko, zmakajo jo garderobi so že pripravili 1 mora vinu da teče voda tudi neznažen zrak dohajati, kateri zrak po razgretem telesu kakor deževalo ) kakor ne prija. Tako posodo vribaj najprej z ostro ščetjo pa vinu m- zraven se pa jedni hudujejo, drugi se smejejo, občinstvo jih operi z gorko vodo in jih posuši. če se posoda nekoliko posušila, namaži ]o z navadnim kuhinjskim Lesk oljem in lesketala se U bo, kakor bi bila likana. pa se ohrani mnogo časa. Olje varuje les prav dobro če si pred plesnobo, pa tudi obroči ne bodo rjaveli jih namažal njim Za krajcar olja ti zadostuje za na katero je ta prizor do koBti presenetil, ali pomiluje ponesrečeno deklamovalko, osobito tujci, ali se pa, posebno domačini, posmehuje, gospodična Hermina pa vzdihuje * pod obilno mokroto . . . Pavza skoro preneha, točke se nadaljujejo in končajo srečno. Oficielni del se zaključi prične se' zabava, ples. Govorica se suče večinoma okolu 9 vaden polovnjak. Poskusi in ponosen boš na svojo čisto posodo. današnje ponesrečenke, vse povprek se zanima za njo gospodično Hermino. Rahločutne ženske izražajo sočutje: 1 za svoje Kmetijske raznoterosti. v prospeh mlekarstva. „Kmetovalec" naznanja: „Ah, ubožica, kako jo je bilo sram"! Prijateljice in znanke, ki jo natančneje poznajo Oospod Doktorič, se je vrnil iz mlekarske šole v Dornu rekajo: „Prav « to blamažo"! tej napihnjenki ponosni, privoščim ji Moški mlaji se menijo ironično: „Cvet deklet, dična na Predarlskem, je zopet nastopil deželno službo mlekarskega navoditelja, kateremu bo pomagal praktiSko popolnoma izvež- bani sirar gosp. Siel er iz Švice, katerega je istotako na- naša Hermina je pogorela, ha ha". Skoro vsakdo je imel stavil deželni odbor. Sedaj se bo zopet nadaljevala organizacija kaj pripomniti, zlasti pa prijatelji Lipovca našega mlekarstva, zlasti s trgovskega stališča, in to v zvezi z goriškimi mlekarskimi zadrugami. To delo je prevzel gosp. potovalni učitelj za mlekarstvo v Tolminu, kateri 1 ki seveda izvedel za nocojšno namero gospodične Hermine bo kot iz- Ne dolgo po otvoritvi plesa zašumi po dvorani po- 4 boren strokovnjak gotovo z uspehom deloval. Hvaležni moramo zornost vseh plesalcev in plesalk se obrne na ravnokar vstopivšo gospico Hermino. Nezgoda jo je sicer potrla biti gospodu Ivanöiöu, našo deželo. se drage volje žrtvuje tudi za ) toda plesa, prilike, da spozna trgovca noče opustiti nocoj in vstopi v vrsto plesalk. Zavrti se s tem in onim, toda Letnik LIX. Stran 225 I kadar ji ponudi roko on, tedaj se čuti oživljeno, čuti se pri ga zdravo in v tej radosti pozabi nezgodo, ki se petila, misli na njega ki je v resnici tako lep lanten. In ne more si kaj, da ga ne v imenu očeta povabila na obisk. On ji s slavospevom odvrne: n Milostiva! Odkar imam čast, da vas poznam J od tedaj vas občudujem verjemite mi in iz srca rad se odzovem vašemu povabilu a In sta se še nekaj malega pomenkovala, še nekaj besed je poklonil trgovec. Gospodično Hermino pa zopet obsije eolnce sreče, in ko se vrača domov meni 1 da je bil vender ta dan lep, da se je končal s popolnim uspehom. Drugi dan jo obišče nje zvesta prijateljica in » \ odkrito pove: D Draga moja! Ne zameri mi, povem ti naravnost. Sinoči si bila vsem v posmeh, vse se je norčevalo IZ tebe, iz tvoje napetosti, iz tvojega deklamoVanja in tudi iz tvojega plesanja. Oni trgovec se je izrazil, da ima še zdravo pamet, da naj Hermina blagovoli še dolgo čakati na obisk. Predsednik čitalnice je rekel, da si bila « 4 boljša zabava celega večera, skozi zobe"! In še danes te na]-vlečejo » Oh » licemerci! Od zdaj ne govorim z nobenim človekom več. Tudi prijateljic ne maram, ker so mi vse nevošljive. Z Bogom". 9 In razšle so se za dlje časa. Gospodična Hermina zopet grizla ustnici, vihala nos in utapljala SVOJO žalost v glasoviru malo se zlagajočih glasovih * * * ■ Prišla je po teh dogodkih že druga pomlad v de m želo, glavo, huje lomil naš.a gospodična je še vedno klaverno še vedno se držala čmerno pa kašelj jo nosila še vsi upi so ji splavali po vodi. Tu in tam se kaj pogovorila z znano nam prijateljico svojo ) ki je bila sicer odkrita, včasih pa tudi ponagajala ji tako priredila vsaj nekaj Časa trajajoče veselje Tako ji je pravila nekoč da hodi iz najbližje župnije nadučitelj mlad lep kodrast učitelj za Vrabca ga se globoko prikloni, gosp. nadučitelj pa, prijazna duša jo meni nič tebi nič popraša: » Gospica, ne vem, kako da me je doletela čast, da vas smem pozdraviti v svoji hiši a 1) tem spravi njo v grozno zadrego, in komaj njena prijateljica rekoč: „Prišli JO sva zmota iz te zagate pogledati cvetlice, ki ste jih te dni presadili na svojem vrtiču". „Zelo me veseli. Sicer pa sedimo še preje®. In posedejo brez posebnega reda, vender pa tako. da zasedeta gospod Vrabec in gospodična Hermina « sedna si stola. so- Učitelj Vrabec je imel res nekaj fiaejega na sebi, izraz precej duhovit, oči oborožene z naočniki, žive, lase f mestno-kavalirske lično v kodre razčesane. Svoje telesce je neprenehoma premikal ter gibal in govoril le o glasbi. » Gospica tt je rekel mej drugim. n brez glasbe ne bi svet eksistoval, vsemu duša, izvir m konec je glasba, jaz živim in umrem za njo tt « Pri teh besedah pa je mahal z rokama, kimal z glavo in se neprenehoma oziral po mladi črnolasi in črnovki hčerki nadučiteljivi, po Jelici, katera se mu je takoj pri prvem pogledu vsilila. Gospod \ Vrabec" nadaljuje njegova družabkinja 9 » jaz tudi igram glasovir, prav, da prav dobro a n i Živijo, živijo! To me veseli. Ali ima instrument dober glas" „Kako z lepa". prijetno zvoni. Jaz se ga ne naveličam „Dobro, dobro" ! „Gospod učitelj, ako vam ljubo, ob priliki ga • * po skusite". „Kdaj pa, milostljiva" „Kadar izvolite". „Prihodnjič, ko pridem v Dolino". Ostali so še nekaj časa združeni v živahnem kličejo in da večkrat povpraša po prisiljenem in neprisiljenem pogovoru, na cvetlice so čisto pozabili, potem so se razšli, gospodična Hermina, z nepopisno radostjo v srcu, ker je sicer neusmiljena usoda ker Ona kar vskipi pri tej novici in gospici Hermini. vender ni pozabila, vsi drugi z nasmehom v srcu očita prijateljici, jim je priredila gospodična Hermina tako prijetno zabavo iz nevošljivosti noče upeljati v to družbo da nadleguje z vprašanji. Kateri itd. In ne razstaneta se preje da se vsi snidejo po dveh dnevih m Gospod Vrabec se potem hvalil katero uro prihaja družbo delal, in da je povabljen ) dan, dokler se ne domenita kako izvrstno njej. je 1 pri nadučitelju. No Ne minejo menda trije dnevi, ko že potrka gospod 1 Vrabec na vrata Hermininega domovanja. To vam bil gospodični Hermini se je v hipu pomladil obraz najmanj za pet let. vsprejem 1 Ona malo, da ga ni poljubila, on malo, da se ni polomil od poklonov. Stopita ic glasovirju. Gospod Vrabec udari na tipke, da se ves glasovir zgane in go- Ura sestanka je prišla. Gospodična Hermina se je nalepotičila in našopirila spodična strese. Preigra par poskočnih, potem pa po in s prijateljico Ko stopita igral gre skupno v poset. Vrabec na glasovirju, domači iščeta nekov komad za štiri roke in poskusita Trudita se in trudita, a zaman, ne vjema se, gospodična Her so poslušali, zato nisp slišali njiju trkanja pred m ne mina ne zna takta, gospod učitelj pa hiti in hiti Igrati malo se vstrašijo vsi, ko zagledajo seboj j ako morata posamezno Ko igrata vsak po svoje, drug dru redkega gosta — gospodično Hermino. Gospod učitelj gemu ugajata. Strao 226. Letnik LIX. D Gospod Vrabec, vi igrate neprekočljivo tt D Gospodična, VI igrate pa večnost bi vas poslušal, nedolžni, gibčni prstki"! Kako ne divno znali lepo. Župan Hribar je v soboto praznoval 251etnico svojega delovanja kot generalni zastopnik banke ^Slavije" v nežni Ljublj Na mnoga leta Carinski svet ki svet sta za dobo treh Po igranju druzega hvalita, mizi, in tu drug vesu toliko, da se ne poljubita — srce trepeče kot trepetlika, roka se lomilo. Zadnje besede so bile: povabljen gost dokler ne pride čas ločitve. Pri slo- t — gospodični Hermini let imenovana tovarnar gosp. Ivan B a u m g a r t in predsednik trgovske in obrtne zbornice kot namestnik. Josip kot ?lan uš a r trese » kakor JO »Matica Slovenska« je imela dne t. m 1 občni zbor. Predsednik prof. L svoj je konstatiral, da društvo i D Gospod Vrabec, ne zabite me, še mnogokrat, mno- je, da je dobila „Matica" od vlade letnih 1000 tt » gokrat pridite zopet Cenjena gospica, prav rad; bivati v vaši družbi! Klanjam se se poslovi. v minolem letu glede članov ni skoraj niö napredovalo. Omenil in da je re je po- Kolika čast, da smem tt in učitelj Vrabec izdala šest knjig obsežnih 85 pol. Blagajnik dr. Sta ročal o denarnem stanju. Dohodki so znašali 32.982 K 90 v. izdatki pa 33 376 K 40 vin. Skupno premoženje znaša tedaj . Rutar. dr. Stare. 112 432 K 70 v. V odbor so bili voljeni Svetec Drugi dan pa izve gospodična Hermina besede, s dr. Lesar Grasselli Finžgar, dr Tavčar, dr. Murko Zupančič, dr. Opeka in Vavrü Stegnar O njej: n Sirota kako katerim je označil njen najnovejši snubač svoje mnenje razpravi je bil sprejet predlog A. Aškrca glede vza- jemnega delovanja Slovenske in Hrvatske Matice Konsumno društvo v Kašlju je likvidiralo. Udje bodo imeli prav občutno izgubo. >Gospodarska Zveza« je imeia minoli teden svoj občni zbor. „Slovenec" je sicer o tem občnem zboru obširno bedasta. Ko bi imela tudi milijone ne približam se 1 več tt Zdaj se je pa svetu kar odpovedala in zarotila se, da ne pogleda možkega več. In res! Ko je bil prišel v trg deželni uradnik z rudečim nosom, z žarečimi lici, mož surove notranjosti in unanjosti, vdovec s štirimi hčerami, in ko je ta uradnik seznanivši pisal, ali glavni stvari, o računskem sklepu in o bilanci, bore malo puvedal. Razodel je samo, da je ,..Gr. Z." imela je se njo J rekel je nekaj prikupljivih besed, ter se pol v šali pol v res- nici ponudil za ženina pokazala 2,583.778 K prometa, in da ima pri tem 10.547 K 43 v. izgube. Pavlina Pajkova. V petek je umrla v Ljubljani 3na slovenska pesnikinja in piaa- mu je kar vrata, izredno plodovita in priljublj Dala si je napraviti starkam primeren, vegast slamnik kupila si zvestega spremljevalca in družabnika — kužka ) telj gospa Pavlina P a j k Zbolela radi prehlaj pluč in skoraj brez smrtnega boja zaspala za večno. Pavlina ) priskrbela si novo košarico, in tako si jo videl ho Pajkova se je rodila aprila 1854 v Paviji v Italiji Nj diti po trgu mirno, tiho. Drsanje jo tarost prešla. minulo koke Poprijemal se huji in huji kašelj. Zdravniki so meni zrak, ali očetu se je smilil denar, da bi ga trosil za svojo hčer. pa gospodične Hermine vedno svetovali, naj pre- oče Doljak, potomec krepke in zdrave slovenske lodbine na Goriškem je bil 1848 slovenski državni poslanec, njena mati Milhačič, rodom iz Gorice, je bila dvorna dama na bourbon-skem dvoru. Oba roditelja sta umrla, ko je izpolnila Pavlina jedva leto Svoj prvo mladost preživela v Pavij v Telo vidno pešalo in slabelo Večkrat je legla na posteljo in zopet vstala . . . Metala je že kri iz sebe. Nobena zemska moč ji ni mogla več vstaviti jetike, katere kal je že dlje časa nosila v sebi Legla je zopet in ni se več vzdignila. Moči so Milanu in v Trstu Po smrti starišev je prišla v Solkan pri Gorici ter živela pri stricu, dež. poslancu Mat Doljaku. Dotlej je govorila le italijanski, pri stricu pa se je začela učiti tudi slovenščine. Zlasti je vplival nanjo odvetnik dr. Lavrič, originalen mož in velik naroden idealist. Njegov idealizem je prešel na mlado Pavlino, ki hipa Narodno JO ostala idealistka do svojega zadnjega je probujal tudi znani rodoljub Ernest poje male ponehavale. jedenkrat je bruhnila kri iz bolnih prs, potem izdihnila dušico — bogatina Jelineka bogata, a Klavžar. Lavrič in Klavžar sta jo učila slovenskih pesmij m Pavlina začela tudi sama zlagati pesmice ter pisati povesti začela nastopati kot deklamatorica. Ali kmalu je 1872 pa vender siromašna hči Hermina. st a izšla v n Soči Pavlinina prva spisa „Prva ljubezen in M. C. n Ženska v rodbini f. nikom ..Zora Zore 1876. se je omožila v Gorici z ured Jankom Pajkom, ter se preselila v Maribor tt je že prej prinašala njene pesmi nesla tudi 1876 pa je pri njeno povest n Novice. Odlomki ženskega dnevnika # Mariboru je ostala do leta 1878, se preselila nato v Gradec er je dovršil njen soprog modroslovke študije ter ga sprem Ijala potem na njegovih profesorskih službah v Brnu (1879 Korb Osebne vesti. Notar v Senožečah 1887) ter na Dunaju (1887 1899) Ko je stopil profesor je premeščen v Lož polka v Zadru, gosp. Josip Pek Maj gosp Mihael dr. Janko Pajk v pokoj, je prišla ž njim v Ljublj domobranskega denčni geometer gosp ncmij Josip je šel v pokoj Evi Ve r b i č premeščen iz ji živita sina Milan, profesor na pripravnici, in Božidar, gim nazijec. A dolgo ni uživala sreče miru, kajti lani v Postojno, evidenčni eleve gosp. Alfonz vit. Gsp soprog Poslej se družbi odtegnila do cela živela umrl si- je imenovan geometrom v Črnomlj Tiplič se je naselil v noma in se bavila z literaturo. Delavna Zdravnik gosp Fr bila do zadnjega Lenartu v Slov. Goricah časa in pisateljevala je še pred jednim tednom. Zapustila dovršen večji roman in nedovršeno potest. Pokoj Leopold Polj Promocija. Profesor na gimnaziji v Kranju gosp. povesti za „Zoro", „Kres Zvon a Dom in pisala Svet". moviran doktorjem filozofije. Čestitamo bil na dunajskem vseučilišču pro- „Družbo sv. "Mohor j a"" in za „Slovansko knjižnico". Pokojni je vživala v vseh slovenskih literarnih krogih ugled velena- I t r Letnik LIX Stran 227. darjene, spretne in marljive pisateljice; med Širšim narodom mej drugimi tudi na interpelacijo italijanskih poslancev zaradi bodo njene povesti ostale priljubljene, zlasti ženstvo ji ohrani imenovanja župnika Zamliča v Voloski članom deželnega šol- najhvaležnejši spomin skega sveta za Istro. Minister je rekel, da ga je pri imeno Vojaška vest. častniki obiskuj tečaj vanju župnika Zamliča vodil ozir na to da bil za zadnj vojne šole, obiščejo v svrho taktiških študij letos tudi Kranjsko in sicer pride: jeden oddelek,29. junija v Peter, od koder dve funkcijski dobi imenovan (italijanski) kanonik Druscovich iz Citanove, in sicer na željo poreško-puljskega škofa, ter da poj de na Eakek v Borovnico, v Kranj in v Kokro drugi se bilo zdaj jedenkrat ozreti tudi na željo sta jo izrekla oddelek pride 29. junija v Kranj in pojde od tod v Radov Ijico v Dovj v Belopeč tr etj i oddelek Sride 8. julija na Eakek in obišče potem Kranj; četrti oddelek pride 30 v Vid pri Vipavi, od koder pojde na črni vrh junila v Idrij tržaški.in krški škof. Ta ministrov odgovor pojasnjuje jako značilno primorske razmere. Ne v Brazilijo! Vlada je razposlala okrožnico, v kateri svari pred izseljevanjem v državo San Paulo v Brazi- V Poljane, v Škofjo Loko in v Kranjsko goro; peti oddelek W- Okrožnica pravi: „Glasom došlega uradnega sporočila je pa pride v Kokro julij v Ljublj in pojde od tod v Kranj m bil od strani vlade države San Paulo v Braziliji razpisan kon- kurz za uvedenje 30.000 emigrantov. Mej tozadevno došlimi Letošnja sadna letina na Dolenjskem tako slaba, kakor že zdavno ne tako. Orehovo drevje je nižavah tako pozeblo, da nekatera drevesa bode po ponudbami so tudi štiri ponudbe takih proponentov, se po- ni ti ozelenela ne nujajo za uvedenje Avstrijcev, če tudi v omenjenih ponudbah še ni odločeno, se zdi vender jako verjetno, da se vlada od- bodo. Druga zelene šele zdaj, pa razume se, ne da bi pokazala kaj ploda. Jabolka niso skoro nič cvetela, jih torej tudi nič ne bode. Hruške svetele so boljše, deloma prav dobro, pa zdaj odpadajo hruškice tako, da jih že skoraj niČ več na drevju ni. Češnje cvetele so jako obilo, nastavile so tudi čuda ploda, pa zdaj je drevje že zelo prazno, črešnjice spremenile 80 se v ovalevke ter padajo raz dreves. Bode jih jako malo. loči za jedno omenjenih 4 ponudeb, ker so avstrijski in ogrski izseljenci na jako dobrem glasu kakor vrli in pridni poljedelci in je veliko povpraševanje po njih ter jim dajejo prednost pred emigranti iz drugih držav. Pričakovati je torej, da se nabiranje raztegne tudi na tostransko državno območje. Kar se pa dostaje razmer, ki čakajo avstrijskih izseljencev v državi San Paulo, je iste na podlagi zanesljivih informacij, dob- Češplj e cvetele so že krasno in dobro tudi ocvetele. Zdaj ima Ijenih na licu mesta, slej ko prej označiti kot skrajno neu pa že skoro sleherna po eno, tudi po dve luknjici na ebi, da godne, in je torej najnuineje odsvetovati od izseljevanja. kajti uničuje jih črv tako zvanega slivnega Žagarja, bode na njih glivica naredila, katera tako zvane rožičke pro-vzročuje, se še ne ve. To se ve pa že zdaj, da, ako se tudi Kdor odhaja v San Paulo v nadi, da pridobi tam zemlje za najgrenkejše iznenadenje. češplje ne bodo rožičile, bode jih vender malo, ne pa obilo, samostojno obdelovanje, doživi Vsako podeljevanje državne zemlje izseljencem je izključeno. Ob takih okolnostih so izseljenci prisiljeni vsprejemati delo v kakor se jih je bilo po cvetenju nadejati. Breskve in marelce pozeble so popolnoma. In tako ostane resnica, da tako slabe sadne letine, kakoršna bode letošnja po Dolenjskem, že davno ni bilo. akordu na kavinih plantažah, in tam brez lastne domačije veti življenje težko mučenih in o tem slabo plačanih nih delavcev. v» Zl- se v resnici Gonja zoper ormoškega okrajnega sodnika. Vsled famoznih pritožb občinskega odbora m krajnega šol- kavi- malo razlikuje od življenja prejšnih sužnjev. Posestniki. plantaž so vsled padanja kavinih cen in iz istega izhajajoče gospodarske krize obnemogli in navadno prezadolženi, zbog česar še bolj krčijo itak že nizka skega sveta ormoškega je okrajni sodnik gospod dr. Presker da se začne proti njemu disciplinarna preiskava. To smemo plačila, ali pa jih kar vzkračajo delavcem. zahteval, je vodil deželnosodni svetnik Martinak iz Maribora, verjeti graški „Tagespošti", čaka ormoške nemškutarje blamaŽa. manjkljivo pravno varstvo v državi navadno brez obrambe pred Paulo ozirom na poje pa kolonist takimi dogodki. K temu lepa pa prihaja še težava, prilagoditi se novim in povsem nenavajenim razmeram, kakor tuii nepoznavanje deželnega jezika; vse to Družba sv. Cirila in Metoda za Istro je imela so okolnosti, ki še bolj pomagajo v to, da se v izseljencih prošli četrtek v Opatiji svoj občni zbor. Društvo je imelo vzbuja čut osamelosti ih pobitosti, in da jim upada zmožnost lani 32*000 kron dohodkov. Ako se pomisli, koliko je Hrvatov, za pridobivanje". Vsi poklicani javni organi imajo nalogo. in da nimajo skoro prav nič narodnega davka, potem opozarjati na te okoliščine one, ki nameravali, izseliti se v se mora paČ reči, da store preklicano malo za svoje istrske brate. Najvee se dela za družbo v Dubrovniku in v Spletu. Na shodu je bila sklenjena resolucija, s katero se zahteva, naj vlada poskrbi, da se ustanavljanju hrvatskih in slovenskih šol v Istri ne bodo delale težave, odboru pa se je naročilo, Brazilijo, mi pa tem potom svarimo pred tem izseljevanjem v smislu gorenjega besedila ministrske okrožnice. Umrl je v Litiji ondotni poštar g. Ludovik T r e o • 4 V starosti 60 let. Naj v miru počiva! Po ceni se je vozil. Binkoštni ponedeljek zvečer naj se obrne ne na Slovence in Hrvate, ampak na vse P"čle nek turist v Preddvor v gostilno gospoda Majdiča, ter Slovane, da podpirajo to družbo. Žensko učiteljišče v Gorici je praznovalo te dni 25letnico svojega obstanka Značilna razsodba. Državno pravdništvo v Trstu prosi za voz, na] ga pripeljal do 11. ponočnega vlaka v ranj. Krčmar je ustregel n j ego vej želji, velel napreči in obtožilo jednega izmed kolovodij laške stranke v Lovranu Benjamina Batestinija zapeljevanja h krivemu pričevanju. Bate-stini je namreč pomorskega častnika MikuliČica nagovarjal, nekemu lovranskemu naj kot svedok v kazenski zadevi proti lahonu ne obteži obtožence. Mikuličic je to pod prisego povedal pri sodišču, vsled česar je državno pravdništvo nastopilo proti Batestiniju. Sodišče je pa vzlic izpovedi MikuliČica oprostilo Batestinija, ker da ni imel slabega namena, ko skušal MikuliČica pregovoriti, da pristransko priča. Zanimiv odgovor jedni zadnjih nekoliko minut pred prihodom vlaka pripeljala sta se s hlapcem srečno do postaje. Turist vstal je iz voza, voščil hlapcu lahko noč in šel proti blagajni. To pa seveda hlapcu ni bilo všeč; vedel je, da turist doma vozu ni plačal, torej ga je uljudno opomnil, da naj voznino plača. Toda turist napravi na to bu-dalast obraz ter se izgovarja, da bo voz že plačan, sedaj pa ravno nima denarja pri sebi itd. Jela sta se prepirati: hlapec je hotel denar, a oni je zagotavljal, da ga nima; mej tem nabralo se je številno občinstva in kranjskih že precej , žehtanih" fijakarjev in začeli so se prizori, katerih zaradi njih precej debele vsebine ni navajati. Konec je bil ta, da je mei temi prizori vlak odšel, turist pa ostal brez klobuka, palice, na- poslanske haveloka in brez denarja na postaji. Dobrosrčnemu hlapcu zbornice je naučni minister odgovarjal na različne interpelac smilil se je naposled turist brez denarja, dal mu nazaj, kar öUHU 228 Letnik LIX je bilo njegovega, in odpeljal se je brez plačila domu. Pouöil ga pa je, da turist brez denarja lahko bodi, a nikar naj se zašla v kri in piovzročila bolezen odtod je prihajalo, da je strupena barva vsled gorkote v nogi Paziti ne vozi I )e barvena svilena roba naj bode kakoršna koli oraj, da se ne nosi na^ Konec tragedije. Čitateljem je gotot^o Se v spo- golem telesu, ker ima lahko öesto take posledice minu žalostni slučaj, se je primeril dne 29. aprila t. Novodobni otroci Brnu nek 161etni mla ko je namreč Pavel Vizjan, sin občespoStovane rodbine, v ustrelil na 151etno dekle, ker mu je le ta odklonila Iju- Urbasovi hiSi v Komenskega ulicah z nožem napadel Terezijo KoSčakovo in jej prizadel več smrtnonevarnih ran. Mi smo bežen. Fant takoj mrtev potem pomeril tudi nase ter ustrelil Bil je koj tedaj izrekli mnenje, da nesrečnik bržčas ni zdrave pa- sodišče je Vizjana res poslalo na opazovalni Jan Kubelik češki virtuoz in sloveči tekmec meti. Deželno Ondfičkov slavil 24. m. m. v londonski fiharmonični družbi oddelek deželne blaznice na Studencu. Tam je Vizjan v nepričakovan triumf. Znana angleška milijonarka Palmer po-nedeljo popoludne na stranišču iztrgal iz metle ročišče,- na- klonila je Kubeliku imenitno „Antonius-Stradnarius" vijolino, stavil ostri konec na sence in se zaletel v zid. Palica mu je za katero je dala 50.000 frankov. Tudi v Liwerpolu, Man- chestru, Edinburgu in Brightonu je dosegel Kubelik najsijaj- pretrgala sence in se zabodla v možgane. Pripeljali so Vizjana nezavestnega v deželno bolnico, kjer je v torek zjutraj vsled ^^^jše uspehe njimi z nova proslavil češko umetnost te poškodbe umrl. Slučaj je nanesel, da ravno tedaj ko so Opeko na mizo mestu Fontaine blizii Liona nesrečnega Vizjana prinesli v bolnico, je iz dotičnega poslopja ^^ Francoskem se zdaj mudi minister francoske mornarice stopila Terezija Koščakova. Ko; je Vizjana videla in spoznala, Lanesan čast ministru so odličnejši meščanje in mestna zakrila obraz in padla na tla, Terezija Koščakova je sedaj uprava napravili banket v veliki dvorani, nad katero so drugi rekonvalescentinja ,in zapusti y. kratkem bolnico. prostori z galerijami Ko bil ravno banket, priletel sredi Velik požar v Trstu. t soboto zvečer je nastal ogenj. na lesnem skladišču pri postaji Sv. Andreja v Trstu Zgorelo je.mnogo lesa. Najhujše sta prizadeti firmi Stagni in Lavrič. Škoda se ceni na 200.000 kron. častne mize, pri kateri je sedel tudi minister, velik kos opeke, kateri je seveda osupnil in iznenadil navzoče. Preiskava je razkrila, da je opeko vrgel nek mesarski vajenec in sicer iz; ki je Samomor iz revščine. V istrskem mestecu Kopru se je v torek po noči izvršilo grozno zlodejstvo. Sebastian Gal, t f nančni nadstražnik v pokoju je po noči v spanju ' napadel lastno soprogo Lauro, rojeno Moro in jo večkrat udaril z f drvenim batom po glavi, da so ji možgani iz črepinje izšli. Na krič ženske se je zbudil llletnisin Josip in prišel v sobo, kjer je oče klečž na svoji žrtvi mater udrihal. Ko je Gal zapazil otroka, kateri je v pomoč upil tudi njega hotel pobiti, ali otrok se zgornjih prostorov, v katere se je bil vtihotapil. Vzrok, fanta gnal v to početje, ni znan. Poskušen samomor kraljice Drage. Razni listi so poročali, da se je srbska kraljica Draga po znanem „ne-dogodku" hotela zastrupiti, drugi pa so poročali, da se je hotela ustreliti. Iz Budimpešte se sedaj poroča: Nek ogrski list Kralj kraljici Dragi vzdržuje vest, da se je hotela kraljica Draga usmrtiti sam izvil rok revolver. Hišina preskrbela orožje, se je zastrupila Nasledstvo v Srbiji. Rima prihaj vest. da hitel za njim in je so Rusija, Francij Italija baje določile Mirka, črnogorskega ]e sprva skril, a potem prosil očeta, naj ga ne ubije. To je Gala tako dirnilo, da je spustil bat in obstal grozno preobražen ob zidu naslonjen. To priliko paje porabila mati da zbežala po stopnjicah, za njo princa za srbski prestol. Zdaj se po novinah raznaša vest o poroki princa Mirka z gospico Kostantinovič Opuič, katera je svoječdsno bila določena v zakon s kraljem Aleksandrom. Roparski umor. Blizu Berolina se je izvršil te bežal tudi mali Josip, med tem ko sfa v postelji spala še dva majhna otroka, 31etni fantič in enoletna deklica. Laura je na ulici našla straže, katere so jo peljale v bližnjo ondi hitro oprali in povili, potem pa so jo nesli dni roparski umor. Na nekem polju kacih 40 metrov od trupla pa so našli truplo moža, Truplo je imelo več \ 3 al kav ran, o morilcih pa ni doslej sledu m Palača na kolesih. „Pullman Car Companie" dela v bolnišnico. V tem času se je vrnil tudi mali Josip nazaj v za predsednika trustov za jeklo, Charla Schwaba, palačo na stanovanje, da vidi, ali ni oče ubil tudi male otroke Ko je prišel v sobo, ni dobil tam očeta ampak speče otroke, v drugih prostorih tudi ni očeta našel, nato je hitel v podstrešje in ondi je z grozo zapazil očeta obešenega. Ko so došle straže, je bil Sebastijan Gal uže mrtev. Kot vzrok temu zlodejstvu se navaja, da se je Gal bal revščine, ker je v 45 letu za- pustil finančno službo ter zahteval pokojnine, ker ni avanziral kot si je on mislil in želel. Stopivši v pokoj, je dobil merjeno pokoj s čemur seveda mogel družine od živeti in zato si je iskal službe, a je ni mogel najti; vsled tega kolesih. S to palačo bo Schwab posetil razne tovarne za jeklo. Palača obsega dve spalnici, oblačilnice, sprejemnico, jedilnico, kopalnico in kuhinjo. Palača je iz jekla, oniksa, lesa in srebra. Schwab je bil navaden delavec, dandanes pa znašajo njegovi dohodki 4 milijone na leto. Agent z dekleti. Tržaško redarstvo je .v hotelu „Europa" zasačilo nekega Žida Marka Goldschlägerja iz Galicije, kateri je v omenjenem hotelu skupno s štirimi malopridnimi dekleti doma v Ogrski stanoval. Žid je bil namenjen odpotovati preko Benetek in Genove v Buenos Ayres v južno obupal sklenil je, končati družino in sebe Eanj proga je v nevarnosti življenja, ker zdravniki , imajo upanja, da ozdravi. i so-malo Ameriko. Eedarstvo ga je zavohalo in v sredo dne 29. maja je zjutraj prišel v hotel Europa u redarstveni komisar Krainer z dvema tajnima agentoma ter je vseh pet odpeljal na redar- stvo. Goldschläger je sprva hotel utajiti svojo pot, izjavivši, Zastrupljenje z svilenimi nogavicami. Na Du- da je ženske slučajno srečal na neki železniški postaji in se naju je zbolela bogata gospa; zdravniki si to čudno bolezen jima ponudil za sopotovalca do Benetek, kar so one zadovoljno niso mogli razlagati, magala. Rabili so rastla polagoma, toda traj ker jej namreč niso nobena zdravila po- sprejele, ker itak niso znale druzega jezika nego madžarski» razna oredstva, toda zaman: bolezen je denar pa, katerega so imele pri sebi, so dale njemu v shra- bila bolnica navajena, nositi rumene svilene nogavice Naposled opazi zdravnik, da je nitev, boječ se, da bi ga med potom ne zgubile. Ali ker re- so darstvo taki pravljici ni hotelo verjeti, je konečno priznal, da po stalnej uporabi pustile rumene lise na nogah dotične dame. je malopridne ženske iz , neke zloglasne hiše vzel in je z nji-Nß z umivanjem in ne z drgnenjem se niso dale odstraniti in hovim privoljenjem peljal v Ameriko. Madjarke pa so izjavile, zdravniki jeli so naposled preiskovati snov onih nogavic. Do- da jim je Goldschläger obljubil veliko denarja in neprimerno kazalo se je, da so barvane z zelo strupeno barvo in pri tem dobro življenje, in zato so njegovo ponudbo sprejele. Redarstvo še tako slabo, da so v prvi vroči vodi postale brezbarvne in je dobilo pri Goldschlägerju okoli 3000 frankov denarja in % r P i L Letnik L1X. Stran 229 5 retour-llstkov "do Geneve. Göldschlägerja so zaprli in pride i pred sodišče. Madjarke so tudi zaprli ulici Tigor, ali m sicer v zapore v Loterijske srečke do časa, da se izve za n)ih domovinske V Lrincu dne 1. junija t. 56 9 49, 62, 88. 74 občine, kamor se jih potem nemudoma odpoSlje. Te dni je bila proti Židu Goldscblägerju sodnijska razprava, na kateri je bil obsojen v 2meseČni zapor. Madjarke pa so bile oproščene, in se oddajo na redarstvo nazaj, da jih odpravi v njih domovino. Denar in druge reči, katere so maločedni potovalci pri sebi imeli, je sodišče obdi-žalo v lastni ohrani, dokler se do-žene, ali so te stvari res njihove. Byronov meč, V Chicagu so zopet našli meč lorda Byrona, o katerem se je toliko govorilo, in katerega je nosil slavni pesnik v vojni za slobodo Grške. Držaj meča je izredno lep, a sam meč je bogato in umetno damasciran. Na meču so začetne Črke imena velicega pesnika V Trstu dne V Pragi dne junija t. junija t. 11, 73, 3, 67, 35. 60, 69, 40, 1, 65. Tržne cene. v Ljubljani dne 7.50 h, ječmen junija 1901. Pšenica 8 30 oves i\ 7.20 h ajda proso 7 turš^^ica 6.60 fižol 9.60 h Vse cene veljajo za 50 kilogramov. sredi med arabskimi napisi, so odičeni z ornamenti in cvetjem! Meč je po By-ronovi smrti prišel v last nekega grškega častnika, zatem ne- kega američanskega majorja, ki se ]e boril z Grki ; dediči majorja sv imeli doslej ta meč. Anglež, Zdaj pa ga ]e kupil nek ga pokloni britanskemu muzeju. turškem sultanu. „Daily Express" je priobčil poročilo iz Carigrada, v katerem poroča, da je sultan ustrelil osebnega zdravnika, ker mu je le-ta ulil v uho neka zdravila, ki so provzročila hude bolečine. Sultan je mislil, da ga hoČe otrovati, pa je ustrelil ves zbegan na zdravnika, Ko je slišal strel prvi komornik. ves prestrašen tekel v njegovo sobo. Sultan je mislil, da je ta v zvezi z atentatom ter je še njega ustrelil. — „Tribuna" poroča: Zdravnik Crosis, laški podanik, je bil na sumu, da je pristaš Mladoturkov. Sultan ga je sam zaslišal, potem pa ukazal, naj se ga vrže v jeČo, kjer ga je guverner Hamdibeg po sultanovem naročilu ustrelil. Po noči so Crosisa vrgli v Bospor. List zahteva, da mora laška vlada zahtevati zadoščenja. / oni vec Največji sod na svetu bil znani zgodovinski ali manj sod. do ki zadnjega časa se nahaja v nemškem mestu Heidelbern, in ki ima prostora za 212.000 človeštvo je sploh mislilo, da je nemogoče napraviti še vina. kaj večjega v stroki, kakor je to, in vender se našel v Ameriki podjeten sodar, ki je z velikimi napravami in mno- zamorejo osebe vsakega stanu na vsakem gimi delavci napravil sod, ki drži 600.000 I ali 6000 hI Sod kraju gotovo in pošteno brez kapitala in zgube vzbuja upravičeno začudenje vseh, ki ga vidijo in je namenjen I zaslužiti z prodajo postavno dovoljenih državnih za veliko pivovarno v Ameriki. Njegov prevoz na namenjeno I papirjev in srečk. mu mesto stal bode veČ sto goldinarjev. Sodov, držijo 30 40.000 I je pa vže več na svetu m mej temi so trije Ponudbe sprejme Ludwig Oesterreicher najnovejši s prostorom 6^.000 I V jednem izmed njih podala je nemška država bojujočim se vojakom v Kini pivo. Deutsche Gasse 8 Budapest. ? 10) ^ Stran 230 Letnik LIX Vizitnice kuverte firmo v priporoča I Blasnikova tiskarna Ljubljani I 1 1 $ J Odgovorni urednik: Avgnst Pncihar. Tisk in založba: J. Blasnikoyi nasledniki