13. oktobra 1938 Leto II. Le v lastnem tisku je moč in bodočnost! St. 39 ovatfavda SOCIALNO POLITIČNI, KULTURNI IN STROKOVNI LIST Izhaja Štirikrat mesečno ob četrtkih. Naročnina: mesečno Din 4*—, četrtletno Din_ 10'—, polletno Din 20-—, celoletno Din 40'—. Posamezna številka Din 1'—. Uredništvo in uprava Ljubljana, Dalmatinova ulica 8, telefon štev. 21-32. Rokopisi se ne vračajo. Poštnočekovni račun štev. 17.177. Poštni predal štev. 74. STE ŽE PLAČALI NAROČNINO? Leto se nagiblje h koncu. Naročniki, podružnice in poverjeniki, storite svojo dolžnost! Tistim, ki ne bodo imeli plačane naročnine, bomo list ustavili. POSLUŽITE SE NAŠIH POLOŽNIC! Vi ne veste, kako težko je poslovanje v upravi, in to vse zaradi nerednega plačevanja. Saj je vendar prijetno imeti v redu plačano naročnino. Tisti trenutek, ko si se naročil na «Novo Pravdo», si napravil gotovo trden sklep, da boš svoje dolžnosti na-pram upravi v redu izpolnjeval s tem, tla nakažeš točno to malenkostno naročnino: 40 din za vse leto, 20 din za pol leta in 4 din na mesec. Slovanstvo in bodočnost -k Da ni in ne bo nikdar mogoče, ustvariti enotnega vseslovanskega naroda, o tem nas je prepričala dovolj že preteklost, dogodki zadnjih dni so nas še temeljiteje poučili o zgrešeno-sti take namere. S tem pa nikakor nočemo trditi, da je slovanstvo utopija. Nasprotno, prepričani smo, da je spas slovanskih plemen le v slovanski solidarnosti, ob varovanju individualno zgrajenih narodnih tradicij ter kulturnih in gospodarskih pridobitev poedimih slovanskih plemen, ki po toliko letih lastnega razvoja tvorijo že samostojen narod. Vsako podcenjevanje enega ali drugega številčno šibkejšega ali kulturno še ne doraslega naroda se mora smatrati za zločin nad poslanstvom slovanstva in slovanske vzajemnosti. Prvi, ki so že v tem pravcu največ grešili, so bili Rusi. S svojo nemško usmerjemo zunanjo politiko so svoj čas v objemu z Nemčijo in bivšo Avstrijo povzročili delitev Poljske. Ako ne vzamemo v obzir tlačanskega sistema na ozemlju, ki je podelitvi pripadel Nemčiji in Avstriji, je dovolj, ako se spominjamo brutalnih in nasilnih asimilacijskih metod, ki so jih izvajali Rusi nad Poljaki v ozemlju, ki je po delitvi pripadel Rusiji. Ta asimilacijska morala je ustvarila v Poljakih smrtno sovraštvo do Rusov, istočasno pa zamorila vsak čut za kako slovansko vzajemnost in obzirnost do slovanskih plemen. Poljaki so nehali čutiti slovansko. To je tudi eden glavnih vzrokov, da najdemo zopet Poljake v fronti onih, ki so bili na razkosanju češkoslovaške države najbolj zainteresirani. Zato so tudi brez oklevanja in sramu, v najtragičnejših dnevih, ki jih je preživljal češkoslovaški narod, padli v hrbet svojemu lastnem,u slovanskemu bratu. Ti usodni zgodovinski dogodki nam morajo biti nauk in imperativen ukaz, kako se mora v bodoče gibati delo za vseslovansko vzajemnost, da bo rodilo zdrav, odporen in uspešen sad. Pet slovanskih d'ržav v Evropi tvori zaradi zgrešenih metod in napačnih pojmovanj v poslanstvo slovanstva dandanes objekt za najdrznejšo eksploatacijo, brez najmanjše pravice do samoodločanja. 1 \ W> >'Vi\ ■ ^ *»&.• >■' '-K'. *>• -N' . vS», «V\ ’• ;v*>V "& ‘ r‘* oh v *A*vf\v ' Bilo je pred štirimi leti le četrto leto poteka po tistem strašnem trenutku, ko je zločinska roka uničila zlato srce Velikega vladarja in našega dobrega očeta. Naš narod še ni prebolel izgube svojega velikega vladarja in voditelja in v današnjih težkih dneh čutimo morda še bolj ko drugič praznino, ki je nastala z njegovo smrtjo. Cela Jugoslavija je tedaj otrpnila od groz ob bridki resnici, da so nam vzeli našega kralja. Zakaj ste to storili vi zločinci, zakaj ste pustili družino brez očeta, brez voditelja ob času, ko še ni dorastel dedič njegovih velikih dejanj, naš sedanji kralj Peter II.? Kaj Vam je storil? Bili so to strašni dnevi za vse jugoslovanske državljane ter za vse prijatelje naše države. Narodu so zastrli sonce in v solzah smo spremljali našega Sokola v prerani grob. Danes, ko praznujemo že četrto obletnico Njegove smrti in ko se že bliža čas, ko bo sprejel v roke žezlo Njegov na j starejši sin, naš mladoletni kralj Peter, polagamo ponovno izraze naše globoke vdanosti našemu vladarju, ki bo v družbi vsega jugoslovanskega naroda sprejel v roke dediščino svojega velikega očeta. Žrtev ni ostala prazna, saj je Ijud- - J j v stvo z njegovo smrtjo postalo idejno, ki neprestano snuje in dela, da vsako leto U ravje m sve kodi Zdravje in svoboda sta dve dobroti, katerih bi človek nikdar ne smel zapraviti. Toda vsak človek ni vreden svobode, ker je ne zna rabiti. Kdor mišljenje in besede dragemu krati, da bi sam mogel na njegov račun živeti, je vreden, da ga vkujejo v najtežje verige in ga vržejo v najtemnejšo ječo, odkoder ni povratka. Svoboda je edino, zaradi česar je vredno živeti. Seveda svobode, ki ne pozna samopre-magovanja in samozatajevanja. ne moremo priznati. Zaradi sočloveka, ki mu daruješ nekoliko ljubezni, se svobodno podrediš zahtevani družbe, katere član si, nikdar pa me smeš biti suženj ali vladar, ampak enak med enakimi. Vsako samovoljno tolmačenje svobode, ki prizna enemu vse, drugemu pa ničesar, ni več svoboda, temveč najnevarnejše nasilje, ki ga je treba že v kali zatreti. Demolc ■■ i racija je večna Stari nasprotniki demokracije se motijo, če mislijo, da bo bolečina, v katero je zavita Češkoslovaška, vplivala na katero koli ideološko usmeritev. Narodno in demokratsko načelo si ne nasprotujeta. Nacionalist je lahko demokrat ali pa tudi nasprotnik demokracije. Prav tako more biti de- mokrat nasprotnik ali pripadnik nacionalizma. Ni mogoče torej govoriti o zatonu idej, ker je bila izvršena operacija na demokratski državi, ker bi te ideje obstojale celo tedaj, če niti ena država ne bi imela demokratične ureditve. V tem primeru demokratska ideja sicer ne bi bila uresničena, to- Ta skrb za bodočnost nam, narekuje, da točno in do vseh potankosti proučimo hibe preteklosti in jih odstranimo, da ne bomo več govorili o slovanskih plemenih, marveč o narodih, ki morajo v ideji, programu in vzajemnosti slovanski skupnosti tvoriti vedno in brezpogojno enakopravnost. Tragedija Češkoslovaške je šele prinesla enakopravnost Slovakom in Podkarpatskiin Rusom, kar dokazuje, da je zmotnosti v slovanskem poslanstvu. temelječe zgolj na ideologiji, mogla šele gola realnost pokazati pravo pot, ki je zdrava, naravna in uspešna. Svoj čas smo razlagali dogmo, da bi krivica bolela mnogo manj, ako bi bila zadana od brata, proti krivici, ki jo je nam zadajal tujec. Kruta sedanjost nas poučuje baš o nasprotnem, da krivica, zadana od brata, v resinici boli mnogo bolj. Le škoda, da se je premalo upošteval klic brata Vaclava Klofača, ki ni nepremišljeno vrgel v svet dogmo: Enakopravnost v narodu, enakopravnost med narodi. Ako bi se držali tega načela vsi, bi bila Slovanom prihranjena marsikatera trpka ura in raz-oča ran je. Vera individuja v samegia sebe. vera naroda v svoje lastno življenje in svojo moč, vera v slovansko vzajemnost in enakopravnost ne sme biti nikdar zasenčena, ako nočemo, da bo moč sedanjosti tudi v bodoče‘vladala med razdvojenimi Slovani. bolj raste na Balkanu Jugoslavija, o kateri je toliko sanjal rajnki vladar. Oplenac, Njegovo zadnje počivališče, je svet romarski kraj jugoslovanskega naroda, kamor v trumah hite vsi sloji, da se poklonijo in izrazijo obžalovanje nad njegovo prerano smrtjo. Posebno danes, ko pretresajo Evropo burje političnih viharjev in kriz in ko se majejo temelji, na katerih je zgrajen današnji mednarodni red, na katerih je zgrajena' svoboda in neodvisnost našega rodu ter Njegove države, romajo misli še bolj pogosto tja v tihi dom na Oplencu in se s skrbjo vprašujejo, kaj bi On, da je živ, storil in odločil. Sedaj se Evropa obdelava in preoblikuje in kakor želi vsak svojemu rodu najlepše in najboljše, tako ravno v današnjih dneh ne bomo in ne smemo preslišati klica iz groba Zedinitelja in Mučenika: « Čuvaj mo Jugoslavijo/» Povsod se mu postavljajo spomeniki, toda najlepši spomenik zanj bo, da bo Njegova Jugoslavija cvetela, se razvijala, da bo Njegov narod zadovoljen in da bo uživala Jugoslavija v svetu spoštovanje in da bo nemoten njen nadaljni napredek. Naj nas spremlja skozi življenje duh našega pokojnega vladarja. da kljub temu bi demokratizem obstojal. Zgodovina nam kaže sicer dosti primerov o nenehnem boju med demokracijo in diktaturo. Demokracija se je morala večkrat umakniti, toda vedno je znova vstala. Tako je bilo v preteklosti, tako bo v prihod-njosti, dokler bo živel človeški rod, v katerem danes prevladuje ena, jutri druga misel. Človeštvo pa v svoji duši vedno nosi idejo svobode in samoodločbe posameznika in narodov, in to je popolnoma demokratska ideja, ki je v svoji bitnosti zdrava in večna. Kaj pravijo Čehi Mi smo vedno verovali v prvi vrsti sebi, toda morali smo verovati tudi v prijatelje in zaveznike. Morali smo verjeti pogodbam in obveznostim. Koliko jih je danes med nami, ki bi dali življenje, če bi ne bila resnica, da smo bili izdani in da smo zapuščeni. Koliko jih je danes med nami, ki so na skri vnem jokali... Toda, to niso bile solze strahopetcev in slabičev, temveč solze izdanih ljudi, ki jim je bila odvzeta vera v poštenost in častnost sveta, ki jim je bila oropana vera v vsakršno pravo. Izdali so nas tisti, ki se je desetletja opirala nanjo naša življenjska vera. Zapustili pa so nas tudi tisti, ki so obljubljali in ki je vanje veroval tako velik del naroda, ker so narod slovanske rase. Od vseh zapuščeni stojimo zdaj sami na svetu, prisiljeni sprejeti ponižanje. Ponižanje prenesemo, kajti navadili smo se nanj v svoji zgodovini. Nikdo pa ne more vzeti našemu narodu vere, da bo nekoč zopet oživela pravica in se častnost vrne tja, kjer je bila zatajena in zavržena. Veliko je ljudi, ki delajo le to, kar morejo in prav to je znak njihove nizke kulture. V tisku je naša moč in rešitev Ni treba posebej ali posebno povdar-jati, da je tisk za delavski strokovni pokret izredne važnosti. Tisk je puška v rokah delavca, brez katere je vsaka bitka že v naprej izgubljena. S pomočjo tiska dobiva delavec vpogled v delavsko zaščitno zakonodajo, tisk opozarja na njegove pravice in ga brani pred krivicami. Delavec se s spomočjo tiska izpopolnjuje v svoji izobrazbi, vežba duh in postane sposobnejši pri obrambi svojih pravic. Delavski časopis more javnosti prikazovati težko življenje, v katerem trpi in umira delavec. Javnost moremo za delavske koristi pridobiti le s pomočjo tiska. Ako na splošno velja izrek, da je časopisje velesila, potem to še prav posebno velja za delavsko časopisje. Položaj delavcev bi bil danes mnogo ugodnejši, če bi delavstvo samo znalo pravilno ceniti važnost časopisa. Ugotoviti pa moramo, da je delavstvo samo v tem oziru veliko grešilo in da zato del odgovornosti za svoj neugodni socialni položaj nosi samo. Narodna strokovna zveza je važnost tiska stalno in ob vsaki priliki povdar-jala. Tudi člani so pogosto izrekali željo, da je treba vse storiti, da naš tisk spravimo na potrebno višino. Tej želji članstva in potrebi delavstva je seveda mogoče ugoditi le takrat in le v toliko, kolikor to dopuščajo denarna sredstva. Izvor za denarna sredstva so naše organizacije, ki morajo polagati največjo pažnjo na red v plačevanju članarine in pristojbine za 2 številki «Nove Pravde». Brez rednega plačevanja tega pa noben list ne more izhajati, zlasti ne redno in v zaželjeni obliki z dobro vsebino. D& ■■■« ^ pf*: Anglija, kot imperij svetovne trgovine, je dobila pristanek za svoj zunanjepolitični preokret, ki gre za tem, da bo izšla iz njega brez pretresi jajev in žrtev, ker ima za žrtve že določena druga jagnjeta, ki jih je poleg Češkoslovaške še precej, med katere lahko prištevamo že danes Francijo. Poljska je igrala vedno in igra še dandanes grdo zunanjepolitično vlogo in zdi se, da ni daleč čas, ko bo Nemčija odrekla podporo za velikanski apetit, ki ga ima ob češkoslovaški tragediji. Gdansk in poljski koridor k Baltskemu morju bo morda nagrada apetitu od strani Nemčije. Madžarska, ki se je pri apetitu znašla roko v roki s Poljsko, se danes pogaja s Slovaki za korekturo mej in zdi se, da se bodo pogodili, ker niti Hitler niti Mussolini nista naklonjena madžarskim aspiracijam in teritorialni zvezi s Poljsko. -vš*.Bks v- Praktična izkustva —k Državnega in privatnega nameščenca, delavca, malega obrtnika in kmeta imenujemo kratko — malega človeka v družbi. Ta mali človek iz dneva v dan bolj občuti poslabšanje svojega življenjskega standarda, ker se njegova kupna moč čedalje bolj odmika od ravnovesja z indeksom cen trga z najnujnejšimi življenjskimi potrebščinami. Kupna sila konzumenta pada, sila producenta pa raste. Nič ne pomaga teoretična razlaga boljšanja življenjskega standarda, če pa gola praksa dokazuje baš nasprotno. Daleč smo od tega, da bi s tem člankom hoteli vzgajali sovraštvo do producentov, imamo le namen, pokazati in dokazati, da bi v resnici bilo lahko mnogo bolje, ako bi bilo razumevanje za splošne potrebe naroda nekoliko večje od pohlepa po čim večjem dobičku tistih, ki imajo usodo narodnega gospodarstva v svojih rokah. Vse vlade od prevrata do danes so se trudile na ustvaritvi boljših življenjskih pogojev širokih ljudskih mas z raznimi uredbami in odredbami, ki so bile že v kali izigrane in onemogočene. Tako se vleče ta jara kača iz dneva v dan, iz leta v leto kot nerešeno vprašanje na zadovoljitvi upravičenih nezadovoljnežev. Kupna sila sezijskega delavca z din 2.— urne mezde ob osemurnem delavniku in šest- do sedemmesečni zaposlitvi v letu ne moremo imenovati silo, ki bi ustrezala najprimitivnejšim in nujnim življenjskim potrebam za obstoj. Že samo to dejstvo govori in kliče po nujni odpomoči. Zakon o minimalnih mezdah se z vsemi svojimi določbami ni približal ustrezajoči kupni moči malega človeka, tem manj še, ako vzamemo v obzir še njegovo izigravanje, ki povzroča neprecenljivo škodo v našem narodnem gospodarstvu. Tako ni mogoče odškodovati kmeta kot producenta za ves njegov znoj, ki ga je pre- točil ob trudu, da izvleče iz zemlje čim več za ljudsko prehrano. In zakaj ne. Največji odjemalec kmetskih produktov je mali človek. Ako je ta obubožan, ako je njegova kupna mOč ničeva, tudi kmet ne more vnovčiti svojega znoja tako kakor zasluži. Državni in privatni nameščenec, ki bi mogla tvoriti tako imenovani srednji stan, sta danes uvrščena med male ljudi, ki se s proletarijatom vred enako pehata skozi življenje, odrekajoč se že desetletja raznim, ugodnostim, ki pritičejo srednjemu sloju. Najbolje pa to težko razliko opazi neprizadet opazovalec. Amerikanec izseljenec, ki je živel med nami 15 mesecev in opazoval življenjski nivo ljudstva, je ugotovil, da so obleka, obutev in še druge ne-obhodno potrebne življenjske potrebščine v ceni enake cenam v Ameriki, da pa prejemki daleč zaostajajo za ameriškimi. Takole pravi: V enem dnevu se v Ameriki zasluži za par dobrih čevljev, pri nas jih zasluži delavec šele v enem tednu. Za dobro obleko zadostuje v Ameriki tedenska plača, pri nas se taka obleka ne zasluži niti v enem mesecu. Tako našteva razne cene življenjskih potrebščin v Ameriki in pri nas ter nastavlja take razlike, da da človeku misliti, da-li je to res mogoče. Še celo poštne pristojbine za pismo v Ameriko je primerjal z našimi in prišel do zaključka, da mora naš poljski delavec žrtvovati za pismo v Ameriko polovico dnevnega zaslužka, iz Amerike k nam pa stane enako pismo dva in pol dimarja. Razumljivo je, da je razočaran nad toliko razliko, ki ji ne ve izhoda za od pomoč. Res je, da smo mi mala država, ki je v precejšnji meri odvisna od kapitala velesil, res je pa tudi, da bi bilo mnogo, mnogo bolje, ako bi opustili teoretiziranje o življenjskem standardu malega človeka in upoštevali bolj praktično stran njegovega bednega življenja. Dr. inž. Herman Klinar ravnatelj Kraniske industrijske družbe idSuV. aiaes/. ' krivic, 1- ‘ S&J • bik ' . "TRTO Upravni svet Kranjske industrijske družbe v Ljubljani je imenoval gosp. dr. inž. Hermana Klinarja za tehničnega ravnatelja železarn na Jesenicah in na Javorniku. Dosedanji ravnatelj inž Leo Dostal je moral zaradi hude bolezni podati ostavko na to odgovorno mesto. Dr. inž. Herman Klinar izhaja iz stare im ugledne jeseniške družine, kjer se je reklo po domače pri Kovačevih, in je sin inž. Antona Klinarja. Novi ravnatelj je mož velike avtoritete in široke razglednOsti. Prepotoval je dobršen del Evrope, Azije in Amerike. Srednješolske študije je dovršil na ljubljanski realki, kjer je maturiral leta 1914. Potem je bil poklican v vojsko. Po vojni je nadaljeval študije na montanistični visoki šoli v Leobnu. Prvo službo je nastopil v železarni v Julienhiitte v Gornji Šle-ziji. Leta 1925. je nastopil službo asistenta generalnega ravnatelja in kot vodja oddelka za obratno gospodarstvo v tvornici Edelstahl v Krefeldu in istočasno je bil asistent na vseučilišču v Achenu v Nemčiji, kjer je I>ostal doktor inženjer. Potem je odšel na daljše študijsko pofovanje po širnem svetu. Ko je leta 1932. na kon- gresu inženjerjev podal odličen strokovni referat, je bil pozvan na vodilno mesto naj večjega angleškega železarskega podjetja «Tata-lran» v Jameshedpuru v Indiji. Po šestletnem bivanju v daljni Indiji je nastopil pot v domovino, kjer je prevzel službo tehničnega ravnatelja naše domače velike železarske industrije, ki je zrasla pred pragom njegove rodne hiše. Redki so primeri v zgodovini velikih industrijskih podjetij, da bi na njih vodilnem mestu stal domačin. Upravni svet KTD je imel srečno roko, da je na to odgovorno mesto postavil domačina velikih izkušenj, tehničnega znanja in organizatoričnih sposobnosti. Po svojem nastopu je gospod ravnatelj takoj stopil v stik s predstavniki delavskih strokovnih organizacij, s katerimi se je' v milem domačem jeziku razgovarjal o vseh vprašanjih, ki se tičejo vzajemnega dela. Želimo le. da bi se naša domača železarska industrija, ki daje dela in kruha tisočem ljudem, pod vodstvom novega tehničnega ravnatelja v bodoče še lepše razvijala in stalno rasla v ponosno stavbo slovenskega naroda. Vsa znamenja v mednarodni trgovini in industriji kažejo, da je pred vrati nova svetovna kriza. Znastveni-ki jo predvidevajo že koncem letošnjega, oziroma prihodnjega leta. Občutili pa jo bodo vsi, razen tistih, ki jo bodo povzročili. Naročajte, čitajte „Novo pravdo44 Iz naših delavskih krajev Jesenice Obveščamo, da je pričela naša ‘Javna knjižnica* z rednim poslovanjem in je odprta dvakrat tedensko, in sicer vsak petek od 19. do 21. ure (ako pade petek na praznik, pa en dan prej), vsako nedeljo od 9. do 11. ure dopoldne v prostorih Sokolskega doma. Knjižnica razpolaga z’ velikim številom knjig, ker sta združeni knjižnica Narodne strokovne zveze in knjižnica Sokolskega društva skupaj tako, da se lahko vsak čitatelj zadovolji. Apeliramo pa posebno na naše tovariše, da se poslužujejo knjižnice. Predvidena so pa tudi poverjeništva za podeželje naše okolice, kjer se bodo čitatelji za to zanimali. Zato opozarjamo naše organizacijske zaupnike, da se javijo, ako so pripravljeni upravljati našo potujočo knjižnico. (Nadaljevanje na zadnji strani.) Položaj mizarskega delavstva Število podjetij pomočnikov in vajencev. Mizarski mojstri so včlanjeni v 50 prisilnih delodajalskih združenjih, ki zaposlujejo a) v obrtnih delavnicah, katerih je 1549, 1518 pomočnikov in 1076 vajencev; b) v 7 industrijskih delavnicah pa 153 pomočnikov in 15 vajencev. Mezde mizarskih pomočnikov. Od 1800 pomočnikov ima delavne pogoje urejene s kolektivno pogodbo le okrog 750 pomočnikov v večjih krajih (Ljubljana, Maribor, Celje, Ptuj, Litija) ter pri podjetjih Kregar in Co. v Viž-marjih in Vrečar v Domžalah. Kakšne so mezde po kolektivnih pogodbah? Ljubljana: po izučitvi dt> 3 mes. din 3.50, po izučitvi do 1 leta din 4.—, po 1 letu 4.50 do 6.50. Celje: po izučitvi do 3 mes. din 3.50,. po izučitvi do 1 leta din 4.—, po 1 letu din 4.— do 6.—. Maribor: po izučitvi do 3 mes. 4.—s dalje po sposobnosti do din 7.—. Litija: po izučitvi do 3 mes. din 3.—, po izučitvi do enega leta din 3.50 ih nato po sposobnosti do din 6.50. Ptuj: po izučitvi do 3 mes. din 2.50 do din 2.75, po izučitvi do 1 leta dih 2.75, po 1 letu din 3.— do din 4.50. Kregar in Co., Vižmarje: po izučitvi do 3 mes. din 3.25, po izučitvi do 1 leta din 3.50, po enem letu din 3.50 do din 5.—. Vrečar, Domžale: po izučitvi do 3 mes. din 3.25, dalje po letih in kvalifikaciji do din 4.—. Pri kontroli plačilnih listov pa se Je ugotovilo, da več podjetij krši to kolektivno pogodbo ter izplačuje nižje mezde zlasti tam, kjer so pomočniki pri mojstru na hrani in stanovanju. Kakšne so mezde otrok? Uredba o minimalnih mezdah določa za delavstvo v industriji ih v krajih z nad 5000 prebivalci za pomožnega delavca v mizarski delavnici din 2.75, v ostalih krajih pa din 2.50 na uro. Kljub tej odredbi pa imamo celo vrsto podjetij, ki izplačujejo kvalificiranim pomočnikom nižje mezde, vendar nam ni znan doslej še noben primer, da bi bili od oblasti pozvani na odgovor. V ptujski okolici je mezda din 2.— na uro, če ima pomočnik pri mojstru hrano in stanovanje, dobi tedensko še din 60.— do din 100.—. V enem kot drugem primeru znaša brutto zaslužek din 120.— do din 160.—. V mariborski okolici so mezde od din 2.— do din 4.—. Št. Vid nad Ljubljano plačuje od dip 2.50 do din 5.—, le nekaj izjem ima plačo din 6.—. Če ima hrano in stanovanje pri mojstru, dobi od din 80.— do din 150.— tedensko. Škofja Loka: tedensko' din 50.— do din 130.— in stanovanje in hrana. Žiri: din 2.25 do din 3.25. Kočevje: tedensko din 50,— do din 100.— ter stanovanje in hrana. Prevalje-Mežica: tedensko din 60.— do din 100.— ter stanovanje in hrana. Jesenice-Tržič: urna mezda din 3.— do din 5.50. Poljčane: din 2.25 do din 3.—. V Prekmurju in Beli Krajini, v velikem delu novomeškega in kočevskega ter v od železnice odaljenih krajih sploh je mezda pomočnika pod din 2.— in celo din 1.50 na uro, ako računamo hrano in stanovanje v smislu banove uredbe po din 10.— dnevno, ker znaša tedenski zaslužek pomočnika od din 30.— do din 80.—. Mezde v industrijskih podjetjih. V industrijsikih podjetjih se gibljejo mezde od din 3.50 do din 7.50, le v času enomesečne poskusne dobe imajo nekatere delavnice tudi mezdo din 2.25. Mezde mizarskih pomočnikov v državnih podjetjih. Tekom leta 1937.-38. šobile na novo regulirane mezde za državne rudnike, monopolsika podjetja in delavnice drž. železnic. Mezde za mizarske pomočnike so sledeče: (Dalje prihodnjič.) Poročil se je podružnični tajnik tov. Ivan Žen z Julči Polajnarjevo iz znane nacionalne rodbine v Ljubljani. Na novi življenjski poti jima članstvo želi mnogo sreče. Prosimo pa tovariša Ivana, da ostane tudi v bodoče naš marljivi tovariš in nadaljuje svoje započeto delo, za kar mu bomo vsi hvaležni. Maribor Tekstilnemu delavstvu Maribora. Že na svoječasnern zborovanju tekstilnega delavstva, katerega je imela naša podružnica v Mariboru, smo najavili revizijo obstoječe kolektivne pogodbe tekstilnega delavstva, ki danes ne odgovarja več svojemu namenu. Naša centrala je z drugimi strokovnimi organizacijami tudi podlvzela primerne korake pri Delavski zbornici, da se to tudi zgodi. Delavska zbornica se je obrnila na Zvezo delodajalčev tekstilne stroke z željo, da se izvede revizija kolektivne pogodbe in isto dopolni ter prilagodi današnjim razmeram. Zveza delodajalcev je predlog osvojila in so že razpisana pogajanja, ki se bodo vršila 25. t. m. V Ljubl jani. Še prej se bodo vršila posvetovanja zaupnikov in zastopnikov strokovnih organizacij, katera sklicuje Delavska zbornica v Ljubljani, Mariboru, Celju in Kranju. Za Maribor je predviden sestanek v nedeljo 23. t. m. ob 9. uri dopoldne v dvorani Delavske zbornice v Mariboru. Na ta sestanek bodo vabljeni tovarniški zaupniki in zastopniki strokovnih organizacij. Naša akcija se je tako pomaknila z mrtve točke. Na delavstvu je sedaj, da pokaže svojo zavednost in da podkrepi delo strokovne organizacije s tem, da pristopa v njene vrste. V Mariboru je še veliko delavstva, ki stoji izven strokovne organizacije. Vse te pozivamo, da se takoj javijo v vrste nacionalnega delavstva. Prijave sprejemajo naši zaupniki in odborniki po tovarnah, sprejema pa tudi tajništvo Narodne strokovne zveze v Mariboru, Sodna ulica št. 9, III. nadstropje. Naj ne bo delavca ali delavke, ki ne bi bila organiziran. Kolikor nas bo, toliko' moči bomo imeli. Naše članstvo naj gre takoj na delo in pridobi nove člane organizacij, da ojačamo vrste tekstilnega delavstva. Ob tej priliki se nam zdi potrebno, da omenimo še važno nalogo, ki jo bo treba rešiti o priliki pogajanj. To je, da se kolektivna pogodba tekstilnega delavstva razširi na vso dravsko banovino, ker imamo še nekaj novih podjetij, ki niso podpisala kolektivne pogodbe in se ne drže predpisov te pogodbe ter so tudi plače v teh tovarnah nižje od onih, ki so predvidene po kolektivni pogodbi. Zaupniškemu zboru NSZ v Mariboru. Z ozirom na predstoječa pogajanja za revizijo kolektivne pogodbe tekstilnega delavstva in posvetovanja, ki jih sklicuje Delavska zbornica, sklicujemo za v nedeljo 16. t. m. ob 10. uri dopoldne v tajništvu NSZ, Sodna ulica 9-II1. sejo zaupniškega zbora, katere se mora brezpogojno udeležiti vsak zaupnik, odnosno zaupnica. Vabila so razposlana, vendar pa naj tudi oni, ki bi slučajno vabila ne prejel, pride na sejo. Z ozirom na važnost te seje pričakujemo, da se je bodo vsi zaupniki udeležili. Stavbinsko delavstvo Maribora je pokrenilo akcijo, da se kompaktno organizira v NSZ. Doslej je bilo prepuščeno samo sebi in se je malokdo brigal zanj. V zadnjem času se število organiziranih v NSZ znatno veča in je članstvo zplo aktivno ter bo porabilo jesensko-zimski čas za priprave nove sezone. Mnogo je še stvari, ki jih bo treba urediti in ki čakajo rešitve. Zato je nujno potrebno, da se stavbinsko delavstvo strne v eno organizacijo in si tako zasigura lepšo bodočnost. Zidarji, tesarji in delavci naj se prijavljajo pri naših odbomi-kiii ali se naj javijo direktno tajništvu, ki je v Sodni ulici 9-1II. Tamkaj se dnevno ob večernih urah shajajo stavbinci in bo vsak nov član prišel tako v stike s svojimi tovariši. Skupno boimo šli na delo za lepšo bodočnost našega stanu. Stavbinski delavci vabljeni v naše vrste. Tudi kovinarji za nacionalno strokovno organizacijo. Med kovinarji je pričela akcija, da se tudi oni strnejo v vrste nacionalno zavednega delavstva, ker se čutijoi precej zapostavljene. V nekaterih obratih so bolj upoštevani oni, ki niso našega duha in ki škilijo preko meje. Naš kovinar pa se zaveda, da je najmanj toliko vreden kot vsak drugi, pa četudi govori bolj evropski jezik, ki se zdi nekaterim zelo imeniten. 1 udi nekateri, ki so doslej bili v organizaciji, ki je napram nacionalnemu pokretu indiferentna, se bodo priključili nam, ker smatrajo, da je sedaj nastopil čas, da se vrste nacionalnega delavstva strnejo. Tako je prav. Mi borno radi sprejeli in pozdravili vsakogar, ki se uvrsti med naše borce. Kovinarji naj se ravno tako javijo v našem tajništvu, kjer dobijo nadaljnje informacije o svoji skupini. Trgatev grozdja bodo imeli naši stavbinski delavci v soboto 15. t. m. ob 20. uri v gostilni Felič na Teznu. Njih veselični odbor je pridno na delu in bo zato zabava prvovrstna. Čisti dobiček je namenjen socialnim namenom in zato vabimo članstvo1, naj v čim večjem številu poseti to prvo prireditev naših stavbincev. Še ena trgatev grozdja bo, in sicer ona našega prosvetnega odseka, ki priredi svojo zabavo s trgatvijo grozdja v nedeljo 16. t. m. ob 15. uri v grajski gostilni na Fali. Tamkaj se vršijo že ves teden velike priprave za to prireditev in je tedaj umevno, da bo ena izmed res elitnih prireditev. Poleg godbe nastopijo tudi pevci in kar je glavno, bo dana vsakomur prilika videti naj večji grozd te sezije. S parom konj bodo ta dan pripeljali na Falo velik grozd, ki tehta sam nekaj okrog 200 kg. Upamo, da bo mnogo njih, ki poromajo na Falo na izlet in si ogledajo to čudo, ki je zraslo nad električno centralo. Proti bolniški blagajni. Z ozirom na našo notico pod tem naslovom v zadnji številki moramo resnici na ljubo konstatirati, da se naša ugotovitev, odnosno pritožba tiče samo nekaterih zdravnikov bolniškega zavarovanja. Vsi niso enaki, imamo zelo dobre zdravnike, ki jim gre vse priznanje, imamo pa tudi take, ki zaslužijo javno grajo. Prav bi seveda bilo, da bi imenoma navedli vsakokratne pritožbe proti onim zdravnikom, ki ne vršijo svoje službe tako kot bi jo morali. Toda mi tega ne bomo storili, ker smo prepričani, da bodo končno vsi uvideli, da imamo prav in da je tre-bu v tem pogledu remedure. Ob tej priliki naj nam bo dovoljena še pripomba, da je k nekaterim, zdravnikom naval in da je potem nemogoče, da bi vsi pacienti bili res temeljito in dobro pregledani. Zato bi morda bilo prav, da se določi število bolnikov, ki jih lahko zdravnik v eni uri pregleda in se več kot toliko nakazil za zdravnika ne sme izdajati. Razumljivo je, da silijo bolniki največkrat ravno k onim zdravnikom, ki znajo lepo postopati z bolniki, kar se seveda ni čuditi. Če bi vsi zdravniki enako postopali, potem bi bilo tudi to vprašanje lepo rešeno. Upamo, da je to naša zadnja beseda v tem pogledu. Tekstilni tečaj priredi mariborska podružnica NSZ tudi letos in bodo v njem podlučevule prvovrstne učne moči. Prijave za tečaj sprejema tajništvo NSZ, Sodtoa ulica $-IIT. Tečaj je prvenstveno^ namenjen načemu članstvu, zato naj članstvo pohiti s prijavami. Pečovnik Rudarsko delavstvo rudnika Bohemi-ja v Pečovniku je že skoraj mesec dni v mezdnem gibanju, katero bo najbrže klmallu zaključeno. V nedeljo 9. t. m. pa se je vršil v Delavski zbornici v Celju sestanek vsega rudarskega delavstva rudnika Bohe-mije. Tu sta podala zastopnika strokovnih organizacij in načelnik II. rudarske skupine splošno poročilo ter pred očili delavstvu nastali položaj in situacijo, v kateri se delavstvo nahaja. Prve delavske zahteve z dne 13. septembra t. 1., v katerih je delavstvo zahtevalo splošen povišek, kar bi znašalo 20—30% povišek, je podjetje odklonilo z motivacijo, da je rudnik še v razvoju in prav radi tega ne zmore tako velike ponovne obremenitve. Ker pri razgovoru, ki se je vršil 22. septembra t. 1., ni prišlo do zaključka, so delavski zastopniki stavili podjetju nov predlog, in sicer 1.) po kolektivni pogodbi določeni 1., II. in III. kategoriji se naj povišajo mezde za din 3.— dnevno; 2.) vsem ostalim kategorijam naj se poviša dnevna temeljna mezda za din 2.—; 3.) akordne postavke naj se zvišajo v odstotkih povišanja temeljne mezde I., II. in III. kategorije; 4.) prevedba učnih kopačev in vozačev naj se izvede po triletni zaposlitvi in predložitvi izpričeval; 5. deputatni premog naj se prizna po dogovoru z dne 22. t. m.; 6.) podjetje naj uvažuje oddaljenost stanovanj delavstva in naj zgradi skupna samska stanovanja; 7.) strelni mojstri in delavci obdržijo v vsakem primeru doseženo kategorijsko mezdo, četudi izvršujejo dela nižje kategorije. Na te minimalne zahteve delavstva je podjetje odgovorilo s protipredlogom, ki je sledeči: 1.) Temeljne mezde naj se povišajo za din 2.— razen za žensike. Mezde žensk naj ostanejo nespremenjene. 2.) Akordne postavke naj se povišajo procentualno s poviškom temeljnih mezd. 3.) Učni kopači in vozači se uvrstijo po štirih letih nepretrgane zaposlitve pri podjetju v kategorijo kopačev odnosno učnih kopačev po vrstnem redu, starosti in sposobnosti, če se mesto višje kategorije izprazni. 4.) Poročeni delavci dobijo četrtletno 650 kg, samsiki 300 kg deputatnega premoga, in sicer za nazaj. 5. Za enkrat pa podjetje ne more prevzeti nikakih obvez glede zgraditve skupnih samskih stanovanj. Ce se bodo prilike na rudniku v bližnji bodočnosti dejansko zboljšale in bomo uvideli, da so nadailjne investicije umestne, bomo preštudirali tudi to vprašanje. 6. Na točko 7.) vaših predlogov pristanemo. Drug predlog pa je sledeč: Temeljne mezde naj se povišajo za din 1.— izvzcmši ženske mezde, ki naj pstanejo nespremenjene. Temu povišku naj se procentualno povišajo tudi akordne postavke. Poročenim delavcem se prizna mesečna stanarina v višini din 50.—. Ostale dajatve so iste kot so navedene Egoraj. V dopisu podjetja se povdarja, da je rudnik še vedno pasiven in da je bo- : dočnost rudnika neizvestna, zato se ne moremo obvezati, da bi zgradili pri-* merno poslopje za samska delavska stanovanja, kajti predvsem nejasno je, kakšni rezultati se bodo pokazali pri delu na premogovnih slojih v globini. Prav radi tega bodo delavci sami uvideli, da pri sedanjem stanju rudnika ne kaže pretiravati zahtev in da je podjetje storilo, kolikor je v njegovi moči. V nedeljo pa se je vse to sporočilo delavstvu, ki je moralo izreči končno besedo. Delavstvo je mnenja odnosno je sklenilo z absolutno večino, da se zastopniki tega delavstva ponovno pogajajo s podjetjem, in sicer morajo zastopniki delavstva vztrajati na zadnjih minimalnih zahtevah delavstva, ki so bile predložene podjetju 22. septembra t. I. Prav radi tega sklepa se bodo vršili ponovni razgovori na rudniku in o rezultatu bomo točno poročali. Med blazneži. Prvi blazneš pride k drugemu in mu pokaže stisnjeno pest: cUgani kaj imam v rokib Drugi (resno): «Tramvaj.» Prvi (užaljeno): «Ja, ko si pa videl!» Obiščite splošno znano restavracijo SLAMIČ na Gosposvetski cesti št. 6 kjer Vam postrežejo z dobro jedačo in pijačo Cene zmerne Na razpolago je tudi avtomatični bufet Nasi črni umetniki so nam zapeli in zaigrali Cel mesec oktober je posvečen sedemdesetletnici grafične organizacije, ki je ena najodličnejših organizacij sploh. V okviru tega jubileja se prirejajo različne prireditve in med drugimi se je vršil v nedeljo 9. oktobra 1938 v frančiškanski dvorani v Ljubljani odlično izveden slavnostni koncert ki je polno dvorano navdušenih poslušalcev v polni meri zadovoljil. Sodeloval je moški zbor ljubljanskih in mariborskih grafikov, salonski orkester ljubljanskih gralikov in mandolinisti in gitaristi iz Zagreba. Zdramili so se za muziko vneti Ljubljančani in do konca napolnili frančiškansko dvorano. Moški zbor Grafike, ki je brez posebnega pridržka eden najboljših pevskih zborov v Ljubljani, in že dobro znani in priznani grafični salonski orkester sta ta svoj sloves potrdila v množici hvaležnih poslušalcev. Posebnega zanimanja pa so bili deležni zagrebški mandolinisti in gitaristi s svojim svojevrstnim orkestrom. Koncert je otvoril moški zbor Grafike, ki je zapel Kosijevo «Geslo» in Vodopivčevo «Žebljarsko», ki je bila sprejeta s posebnim odobravanjem. Sledila je lepa Jerebova «V jutro pomladno z menoj». Sledile so točke Zagrebčanov, katerih posamezne izvedbe so bile nekoliko predolge, toda vse to je bilo omiljeno s krasno interpretacijo in posrečeno izbranim programom. Igrali so Sartorijevo cHimno mandolinistov», Donizettijevo «Lucia di Larnmer-moor», Kehlerjevo «V carstvu tonov* in Marengovo «Si n« vi Gutenberga*. Vsaka točka je vzfbujala posebno pozornost in so bile deležne posebnih ovacij. Dirigiral je g. Ante Vranič. Lepo nam je zapela tudi mariborska Grafika, ki ima odličnega tenorista. Zapeli so nain Odakovo «Nina oj Nina», Foersterjevo «Razbito čašo» in Vrabčevo Ubaldovo «Snoči me dekle je vprašalo». Že znani grafični orkester, ki ima že dober sloves, je odlično zai®ral Beethovnovega cEjrmomta-i', Smetanov koncertni valček in Dvorakov «Slo-vanski ples št. 8». Da je bil zaključek res vreden cele prireditve, je nastopil še enkrat odlični ljubljanski moški zbor s Prelov-čevo «Oj nagelni rdeči» in Foersterje vi m «Spakom». Agilnim, in marljivim grafi čari em je treba na odlično uspeli umetniški prireditvi iskreno čestitati. Verjamete ali ne? — da se bližajo volitve, pri katerih bo vsak izvoljen, ki je zaslužen za narodov blagor, — da je nek politik obogatel, dasi-ravno je prespal vse svoje življenje, — da se bo ustanovila politična stranka brez pristašev, — da so se že začele kuj>čije med pristaši, — da bo postala zopet aktualna narodna jed guljaž. — da politiko toliko časa hvalijo, dokler je pri koritu, — da ni res, da se je podražil kruh, pač pa je res, da se je njegova teža zmanjšala, — da je opaziti na otoku ljubljanskega Marijinega trga, kjer stoji stražnik, kako bo kmalu cel otok lepo porasel s sočno travico. da je to prav potrebno, da bo službujoči redar lahko nemoteno legel in zadremal v mehki travi, — da prodaja neki pek v industrijskem kraju tik koroške meje tako majhne žemlje po 50 par, da bodo kmalu manjše od novca samega, — da so v Mariboru v modi «pošpri-cane» bele nogavice, — da pa je takih nogavic vedno manj, ker je «špricanje» za nekatere neprijetna zadeva, — da bo Društvo narodov otvorilo knjižnico, ki bo izposojevala bralcem razne brezpomembne pogodbe. . i . s ■ ' s o ... 3* * Za konzorcij «Nova Pravda, iadaja dr. J. Bohinjec, odgovorni urednik Franjo Rupnik. Za Delniško tiskarno, d. d. v Ljubljani Ivan Ovsenik. Vsi v Ljubljani