94. številka. Ljubljana, vtorek 27. aprila. VIII. leto, 1875. SLOVENSKI NAROD n-...«• de po njem za-sejalo kultnro mej slovanske narode. Saj vidi negativne resultate stoletij pred soboj. Čemu hc vendar trudi, če vidi, da nameravanemu baš nasprotno doseza? Ta boj se bije iz druzih uzrokov. Gospodstvo nad Slovani je svrha, do katere teži nemštvo, in da si to gospodstvo ohrani in ukrepi, treba, da se slovansko čutstvo v teh narodih bolj Če mogoče zaduši. Za dosego te svrhe pa je germanizacija naj boljše sredstvo. Će tudi ne stvari več Nemcev iz Slovanov, vendar zadržuje poslednje, kakor zgoraj po bridkej skušnji dokazano, v nevednosti, v neomikanosti, ker jih ne uči druzega nego nemščine, ki je baš tako sredstvo občenja, kot vsak drngi jezik, in nič več. Neveden, neomikan, pa se ne bode mogel dosti upirati proti gospodstvu tujstva, narodnostna zavest ga ne vzbuja, ker je nijnia, neobčutljivost se ga polasti, ter robuje poaabivši hvojo čast kot človek. Tako umeva nemštvo v resnici v istem trenotku, ko mu hudobni jezik govori o kulturi. Sicer bi bilo ponemčevanje nerazumljivo. In proti temu početja, katerega cilj je duševno aničenje Slovanstva, stojimo Slovani na braniku. Če je tako uničenje Slovanstva terjatev kuture, potem imajo nasprotniki prav, če pa to nij tako, potem zavzimamo mi edino pravo stališče, braneč se proti nami kot narod in kot duševna moč poguhilntm načelom. Kje je tedaj boj za kulturo? Tam, kjer se uničuje ali tam, kjer se odbija vsemi silami napad uuičevanja? Odgovor pač nij dvomljiv. — Nasprotniki nas zaradi tega hoja proti njihovim nakauam imenujejo mračnjake, ter so nas razvpili po svetu kot narod, ki neče omike. Ceno seveda, a nevredno je orožje, ki zasramuje protivnika, da bi prikrilo lastno sramoto onega, ki je vodi. To nemara moti tiste, katerim vir spoznanja so naši nasprotniki, — Slovanstva to no mot». Saj spoznamo resnico v tej zadevi jasno, da je jasnejše ne moremo. Na enej strani propad, ki grozi duševni pogin, ako bo damo vanj pahniti, na drugej strani luč življenja, ako krepko stojimo proti strupenemu dihu takega osre-čenja kakoršno nam silijo protivniki s kulturo po svoje tolmačeno. „0 eni ideji se hrani celo stoletje" je dejal naj večji poštenjak našega stoletja. O eni ideji se hrani narod slovanski, odkar se je zavedel, da tudi on biva in da je tudi njemu mati narava dokazala na širnej zemlji probtor, kamor more položiti svojo glavo. In ta ideja je ohranitev narodnosti. Mnogim narodom nij bilo treba okleniti se te ideje vsemi čuti srca in vsemi silami duha, kar jo storil slovanski narod, ker bitja njhovega kot narod nij podkopal nikdo. Na deblo Slovanstva pa se je vsekala sekira, in izdreti Slavonski razbojniki. (Tistim Slovencem, ki so hočejo v Slavonijo soliti.) Iz Slavonije. |lzv. dop. „91, Nar."J (DaUe.) Peter Ciganin je razen teh dveh zna-menitejših razbojstev učiuil blizu 20 manjših, katerih pa nečem posebno omenjati, ker bi preveč tega naraslo; samo še en slučaj omeuim: Necega dne meseca januarja 1866 najde Peter Ciganin v gozdu kmeta Štefana Dra-gičevića, ki je suha drva pobiral, ter ga nagovori, da ga vodi na kakovo razbojstvo, ako vć kje za koga v svojoj vasi, ki bi imel denarja. Ciganin Peter je tačas samo enega tovariša soboj imel. DragiČević se ne brani, misleči, da mu bode trud dobro pla- čan, vodi Ciganina Petra s tovarišem njegovim — k svojemu sosedu Beronji, kateri je bil malo duij poprej voli prodal. Peter Ciganin mu da puško, ter mu reče, da bode pred vrati stal iu straži!. In res, Ciganin n svojim tovarišem gre v hišo in pobere ves denar, DragiČević" pa stoji s puško pred vrati. Ko je razbojstvo bilo dovršeno, odpie Ciganin Peter vrata, pripelja Beronja, katerega je ravnokar bil porobil, v dvoiišče, ter mu zapovč, da mora ž njim iti do gozda. Beronja zagleda svojega najbližjega soseda s puško v roki pred vrati, s, tudi njegova žena ga izpozna kroz odprta vrata. Gredo proti gozdu in DragiČević gre lepo za njimi s puško ; ko pridejo tamo, izpusti Ciganin Peter Beronja, Dragičoviću vzame puško, pa mu da 3 srebrno šestice in ga zapodi domov. — Sledeči dan je šel DragiČević v krčmo žganja pit in tam so ga našli žandarji, ki so prišli po njega. On je vso priznal in jo zavoljo 30 novih krajcarjev obsojeu na smrtno kazen, katero je pretrpel dne 6. februarja 18G6 v Pakracu. V Šartovcu blizu Kutine so je p četkom leta 18G6 Peter Ciganin sezuanil z> glasovitim hrvatskim razbojničkim glavarjem Josipom Ud man i će m v hiši zadruge Lončarjeve, kjer so se razbojniki iz vseh krajev zbirali. Zandarska patrola je naletela neko uoč na Udnian'ća, pa se jej je hudo godilo; Udmanič je namreč tri žaudarje u tielil do smrti, četrtega pa je ranil tako, da je kmalu potem umrl. Lončarjeva cela družina jo pričla v zapor ali „reštu, edtn izmej taiste, Mile Lončar, ki je bil vojnik iu vodja (FUhrer) pri regimentu nadvojvode Leopold, piišel je na vešala, ker se mu je dokazalo, da je bil pri razbojstvu v Klajičevem mlinu — razbojniki pa, ki nijso imeli voč pribe- sekiro, pa zaceliti rano, v to se je morala obrpiti vsa krepost trdnega rodu, da ga močnejši sovražnik nij pritiral do duševne onemoglosti in narodnega pogina. Boj za narodnost je boj za kulturo in ako bi ne dobili tega boja. ne bili bi vredni, da živimo. Mi pa bijemo boj in živimo — vrednejši človeštva, nego bi živeli kot nemški govoreči idioti. In bojevali bo bodemo — v prihodnje nemara večjim vspehom, nego je sedaj mogoče, — dokler bode boja treba z vsemi duševnimi silami kot domoljubi, kot lojalni državljani a odločni nasprotniki. Ne bodo nas strašili momentanni nevspehi, saj smo jih mnogo doživeli Saj tudi vspehov nij malo. Narodna zavest se je zbudila ter čuje, da nij lahko več omamiti je in glas narodov doni iz vseh krajev, kodar prebiva. Sicer pa nam je porok konečne zmage ideja, za katero živimo: boj za narodnost, ki je naš boj za kulturo! Iz štajerskega deželnega zbora. Iz Gradca 25. apr. [Izv. dop.] V 11. seji deželnega zbora je bila na dnevnem redu ljudska šola. Pričakovati je bilo, da se pri tem predmetu vname ob-Sirna debata, ker je finančni odbor nasveto-val posebno resolucijo, po katerej se deželnemu odboru naloži, da v prihodnjej sesiji poroča o ljudskem šolstvu, kakoršno je po sedanjih šolskih postavah. Poprej pa je še dr. Soriiec v imenu Šolskega odbora poročal o načrtu nove postave, vsled katere naj se vprihodnje 1/a % od vseh zapuščin pobira, a ne kakor dosedaj za učiteljski pokojninski fond, temuč za deželni fond. Uže lani je bila sprejeta postava, da naj učiteljski pokojninski fond preide v oskrbovanje dežele — zdaj ga oskrbuje deželni šolski svet. A ta postava nij bila sprejeta. Dr. Sernec dokaže, da pokojninski fond ne potrebuje dohodka tega Va %, ker je V štirih letih uže na 270.000 gold. narastel, in ako po odtegnenji priklade bi bilo kacega pomanjkanja, ima tako deželni fond deficit pokriti. Dežela pa nže ima silno ve-Pke svote plačati za šolske namene, mora si tedaj tudi virov poiskati, kako te stroške pokriti, ne da bi davkoplačevalci preveč obteženi bili. Namestnik Kllbeck govori proti predloga in hoče 1/2 % priklado od zapuščin še Žališča v S*rtovcu, šli so v Moslavino, kjer je Udmanič Petra Ciganina ubil zato, ker je ta nekemu kmetu na cesti denarje odvzel, katere je bil za svoje na sejmu prodane voli dobil. — Ta kmet se je namreč po cesti grede jokal, in ko ga Udmanič iz grma kraj ceste zagleda, stopi pred njega, ter ga vpraša, kaj mu je? Kmet Udmanicu pripovedava, kako mu je nek razbojnik vse denarje pobral, in na to ga Udmanič povpraša, dali bi on tega razbojnika prepoznal, ako bi ga videl? Kmet pritrdi, da bi ga prepoznal, in potem popelje Udmanič kmeta v šumo, ter zažvižga na svojo piščalko. Na ta žvižg se zberO od vseh stranij razbojniki in kmet pokaže Udmaniću Petra Ciganina, a na to potegne Udmanič svoj revolver, ter Petra ustreli v prsa, rekoč, da je vsem ostro zabrani 1, napadati na cesti siromašne kmete. dalje ohraniti za pokojninski fond. Dr. Sernec ovrže ugovore c. kr. namestnika in postava je bila potem od deželnega zbora sprejeta, a bati se je, da zopet ne bode potrjena. Potem poroča Reuter v imenu finančnega odbora o proračunu za ljudske Šole. Potrebščina za leto 1876 znaša za plače učiteljev (za vse Bistemizovana mesta) 951.280 gold., za postranske učitelje 67.995 gold., za učiteljske knjižnice 4.535 gold., za učiteljske konference 9.310 gold., skupaj 1,033.120 gold. Temu nasproti znaša pokritje: lastna renta 3.886 gold., razni dohodki 11.287 gld., 1% okrajne priklade 302.638 gld., interkalare, t. j. znesek za sistemizovane službe, na katerih pa nijso še učitelji nastavljeni 247.884 gold., skupaj 565 693 gold., tedaj ima deželni fond doplačati 467.425 gold., h katerim še pridejo službene priklade 21.500 gold. in doneski za izobraževanje učiteljic za otroške vrte 2000 gold. Z ozirom na ta veliki znesek, ki se ima iz deželnega fonda za ljudske šole plačati, nasvetoval je finančni od bor resolucijo, katero smo nže omenili in ki še dalje zahteva, da naj deželni odbor stori primerne nasvete, zlasti o tem, kako bi se dali stroški za ljudsko šolo z ozirom na druge deželne potrebe pokrivati, tako da se deželnemu fondu preveč ne naloži. Reuter r :zjasnnje, da se v tej resoluciji, katera je v finančnem odboru le vsled kompromisa bila sprejeta, ne sme videti nekako nezaupanje proti novi šoli, Še manje pa, da bi se naj skušale šolske postave prenarediti, temuč le Želja, da se uspehi nove šole po-izved6 io tako ljudstvu dokaže, da stroški nijso zavrženi. Dr. II e i 1 s b e r g u se resolucija nevarna dozdeva, ker bi neprijatelji šole lehko iz nje sklepali, da mi sami dvomimo nad dobrim nBpehom. Zato nasvetuje drugo resolucijo, v kateri naj se samo izreče, da ima deželni odbor vsako leto poročati o ljudskem šolstvu v pedagogičuo didaktičnem oziru. Dr. Jos. Kaiserfeld, poslanec ptujskega mesta podpira resolucijo finančnega odbora, zlasti iz finančnih obzirov, ker bode deželnemu fondu skoraj nemogoče, vse deželne potrebe oskrbovati, če se ne misli na druge prihodke za šolske potrebe. Govornik omenja, da je odpravljen]« šolnine in ponižanje okrajne priklade za šolske namene za- Društvo razbojničko se po tem dogodjaji razdeli; Udmanič je ostal s svojimi v Moslavini, kjer ga je nekoliko mesecev potem v nekej hiši, kamor je zahajal k svoji dragi, in katero hišo bo žandarji zažgali, smrt doletela, potem, ko je še v zadnjem trenotku svojega življenja enega žandarja ubil, dru gega pa ranil. — Bosanski razbojniki pa, na čelu jim Lekica Zloj utro, so odšli nazaj v Slavonijo. V zimi 1. 1866—1867 so se zadržavali okolo Daruvara in Pakraca, včasih so se dotepli cel6 do Požege. Dolgo časa so stanovali v nečem selu blizu Pakraca pri zadrugi Barjaktar, kjer so na senu spavali, dokler nij neki dan po naključbi prišel na ono pojato sosedov hlapec. Kaj je gori iskal, o tem se prav ne vć, no ko ga opazijo razbojniki, katerih so trije spavali, Četrti pa je stražil, zgrabijo ga in ga zvežejo. krivilo, da zdaj zmirom večji znesek na deželni fond spada. dr. Vošnjak razvija stanje ljudskega Šolstva na slovenskem Štajerskem in navede ovire, katere v mnogih krajih opovi-rajo izdatni napredek šolstva, namreč, da se na slovenščino v učiteljskih izobra-ževaliŠčih premalo ozira, da so štiri razredi učiteljskih plač, da se deželni Šolski svet pri imenovanji učiteljev premalo briga za predloge krajni h šolskih svetov, dalje 8 letna šolska doUnost, katera je na eno razrednih šolah nemogoča in končno kot napaka, da se ljudska šola hoče smatrati kot zavod za ponemčevanje slovenskeganaroda, namesto kot izobraževalni zavod. dr. Sernoc se obrne proti izjavam dr. Kaiserfelda. (Oba govora prinesemo po sto-nografičnih zapisnikih, ko nam dojdejo. Ur.) Govorili so potem še Wretschko, ki je branil 8 letno šolsko dolžnost, S y z, kije naglašal slabo li limcijalno st-tnje dežele in Walterskirchen, ki je nasvetoval spremembo resolucije. Pri imennem glasovanji je bila Heilsber-gova resolucija z 27 proti 19 glasom ovr-žena, pa tudi resolucija finančnega odbora nij obveljala, ker so nekateri poslanci proti obema glasovali. Konservativni poslanci v tej seji nijso bili narzočni, tedaj še zmirom skušajo tirati pasivno politiko. Oni nijso priznali novih šolskih postav, s tem se izgovarjajo, da tudi nečejo privoliti stroškov za ljudske šole. Sicer pa so se veselili, razpora v liberalnoj stranki in bi radi bili videli, da bi se bila kakšna takova resolucija sprejela, iz katere bi se dalo izpeljati nezaupanje proti novej šoli. Tedaj jim nij po volji, da ste obe resoluciji bili ovrženi. Politični razgled. Efotrsaiaje dežele V Ljubljani 26 aprila. Na Mtitimji so pri mestnih volitvah zmagali večjidel meščanski liberalci, resp. židovski element. Demokratje so pali. V če&kem deželnem zboru je dr. Ilerbst predlagal, naj bo deželnemu odboru naroči, prenarediti volilni red. Ali v deželnem odboru sami Nemci sede in ti Čehom ne morejo pravični biti, kakor so tolikrat dokazali. Češki „Pokroktt poroča, da jo bilo oni teden v Pragi mnogo pruskih agentov pri konjarjih, zaradi nakupovanja konj za Pošljejo po gospodarico, ki pride iu se zelo prestraši, rekoč, da jih bode ta človek gotovo izdal; potem so se posvetovali, kaj bi naredili ž njim, ker bi jih res mogel izdati in potem gorje Barjaktarjevi zadrugi. Na večer ga vzamejo soboj in ga ženo do hosto, tam pa mu izpali Lekica Zlojutro od zadaj pištolo v vrat — hlapec pade na zemljo, in razbojniki, misleči, da je mrtev, vržejo ga prek plota na njivo, pa odidejo. Ko jo hlapec malo k sebi prišel in videl, da nij mrtev, kakor je s početka sam mislil, in ko se je prepričal, da mu nij čisto nič hudega, se je najpoprej pošlatal za vrat, ter je našel kroglo v čohi, vrat pa mu je bil samo malo prismojen, ker je strel preblizu padel. — Na to hlapec hitro teče v Pakrac po žandarje in četnike, ki so celo Barjaktar-jevo družino odpeljali in zaprli, razbojnikov pa nijso našli. vojsko, in to po vsakej ceni. Konjarji so jim vse obljubili, ker črnka jih lep dobiček. Agenti prnski kupujejo vse, kar jim pride pod roke, in sicer z nenavadno zimnično hitrostjo. — Nasprotno so si pak tudi Fran-cozjo naročili pri pražkem kožuharju Gold-schmidtn 50.000 kož za vojaške tnrnistre. Htt-vttf\ hi ban pride s škofom Mi-hajlovičem 11. maja v Reko cesarja pozdravit in bode potem potoval po hrvatskem primorji. .?#<#///fit'i se na noge postavljajo, da je uže smešno. ., Testi Naplou nasvetuje, naj se vsem dunajskim listom, ki so Ma-gjarom sovražni, to je, ki jih ne hvalijo, odtegne „postdebit" in se jim tako pot v Ma^jarijo zapre. Vnanle države. Iz 1*f*trofjrfirfn se dnoajskej „Ta-gespresse" poroča, da je več nego četrti del onih kanonov, ki jih je pruski fabrikant Krti|»p ulil ga Rusijo, popolnem nesposobnih za rabo. Ali ie morebiti pruski rodoljub tnlslil| da utegne Rusija enkrat te kanone rabiti oroti Prusiji? Na frnncosleem se pripravljajo republikanci na volitvo v novi senat. — Mej Bnffttom in Dafanrom je zopet nekakov prepir, prvi se ne moro republike privaditi. Iz siten se poroča: Grški poslanik v Parizu je nenadno prišel sem in govori s kraljem. Časniki ti dogodek različno tolmačijo. „N'>rdd. Allg. Ztg." pripoveduje, da se je bil Blsmark na jnipcžf* obrnil, naj le ta deluie na tačas vladajočega Gambetto, da se francosko nemška vojska konča, a da se je pri tej priliki prepričal, ka papež proti Francozom nemi nobenega vpliva. \v9n.f'ii kronprinc jn sedij v Italiji. Iz Rma ga je šel obiskat laiki kraljevič naslednik. Kakor nemški listi govore, pride še tudi Rt.ri Viljem v Italijo, kor je Nemčiji mnogo ležečo na zvezi z Italijo. Domače stvari. — (N o v a s 1 o v e n s k a knjiga.) Nad-nČitclj gosp. Lapajne v Ljutomeru je izdal knjižico z naslovom: ...Muhi fi/.ika za narodne ali ljud-ke šolo v pogovorih z navodom 0 mnogih, povsodi in brez priprav lehko jipeljivih poskusih. Spisal dr. Evcen N<*to-liczki. Z mnogimi lesorezi. Gradec. Tisk in založba Lovkam J »sefstkal 1876." — (Vabilo.) Prvo nedeljo meseca maja ob 5. uri popoludne, imelo bode politično in bralno društvo „Edinost" v prostorih rujanske čitalnice svoj IV. občni zbor. Dn?vni red: 1. Poročilo o sprejemu društvene deputacije od Nj. Veličanstva, in odborovo poročilo o svoji zadevi. 2. Prošnja do slavnega Pakračkega trgovskega juda Samuela MUlIerja so ti bosanski razbojniki na cesti ustavili, in ker nij imel dosti denarjev pri sebi, zapovedali so mu, da pošlje, svojega kočijaža s pismom k svojemu sinu, kateri mora 4000 gld. poslati, ako hoče očeta še živega videti, in to vse na tihem, ker v slučaji, ako bi se pokazali žaudarji, bi mu očeta usmrtili in potem bi pobegnili. Na ta način so dobili 3000 gld. v bankah in eno obligacijo od 1000 gld., katero so pa potem v hosti zažgali, rekoč, da jih jo Žid — „Čifutin" — prevaril. — To se je zgodilo ob belem dnevu na cesti, kraj katere so ljudje koruzo ogrebali, ter videli, kaj se godi, a nihče nij imel poguma, postaviti se ca razbojnike — pa bi bilo tudi brez vsoeba, — ker kaj je motika proti puški ? ! (Konoc prihodnjič.) mestnega svetovalstva za pomnoženie razredov narodnih šol v okolici. 3. Predlog o zadevah občinskih del in domačih delavcev. 4. Posamezni predlogi in nasveti 8. gg. udov. Po zboru: Razlaganje o ustavnih in političnih rečeh. K obilni udeležbi vabi vso čast. ude uljudno: odbor. — (C. kr. vlada) j?, stoprv 23. aprila vrnila g. Horakn imena, katera smo naveli, da imajo tudi volilno pravico v trgovinsko zbornico, ako jo imajo nekateri nemškutarji. Odloka nij nobenega, temuč precej neuljudno se „rokovičarju Horaku", ki je tu zastopal celo narodno stranko, stvar tako rekoč na vilah prinaša. Tudi to treba, da si zapomnimo dobro, ker nij še vsoh d nij večer. — (Iz poslednjo seje ljubljanskega mestnega zastopa), katere so se prvikrat udeležili tudi 4 narodni mestni svetovalci gg. dr. BteiwelS| Goršič, Petričič in Potočnik, poročamo tu le na kratko. Navzoči župan g. Lašan jo zbranim 27 mestnim svetovalcem naznanil, damu je ce*ar, ko jo potoval preko L ubijane v Dalmacijo obljubil da, obišče tudi Ljubljano. Potem se je pristopilo k dnevnemu redu. Na mestu g. Malica, ki sc je odpovedal zaradi bolehnosti službi županovega namestnika, izvoljen je bil dr. pl. Schrev, naši slovenski zatopniki so oddali volilne listke prazne, kar je bilo najbolj prav. — Potem se je volilo v ods oko, pri katerej volitvi so nemškutarski mestni očetje demonstrativno naše prezirali in sicer: v magistratnem, potem v personalnem in pravnem odseku nij voljen nobeden Slovenec. V finančni odsek je voljeno 8 nemŠkntarjev a samo 1 naših, g. Petričič. V stavbenem odseku so sami ,.urinski1' Členi kranjske stavbene druibe, naših nikdo. V nbožnem odseku je bil izmej naših voljen samo g. Goršič. Za policijni odsek je bilo odločenih 9 členov, mej njimi sta gg. dr. B I e i we i s iu stavitelj Potočnik. V poslednjih dveh odsekih, namreč v šolskem odseku, kjer so bili izvoljeni nemškutarski matadorji: dr. Suppan, dr. Kaltrnegger, Dežinan, Pirker, dr. Kces-bacher, Mahr, dr. Scbaffer in dež. sodni je svetnik Čuber, pa v Ti v o 1 i - k o m i t oju se ne nahaja nobeden Slovenec. — — (Izmej častnikov) so sedaj avan-lirali pri slovenskih peš polkih sledeči in sicer stotnik I. razreda je postal: Jos. Gut-tuian, pešpolk gr. Kuhn, št. 17., stotnik II razreda pak Jak. Kavčič, pešpolk Weber št. 22., — sedaj pri pešpolku Kuhn št. 17. in Henrik Kopriva, pešp. Hartung št. 47., — sedaj pri Kuhn u št. 17. — Za nadlejtnante s > avanzirali: lejtnanti gg.: Avg. Konšek, polk Kuhn št. 17. — priredjen vojaškemu geograličnemu zavodu, Rob. Ročk, — pešp. Hartung št. 47., Andr. Hauptman, Kuha št. 17., Jonip Kttrbus8, Hartung št. 47., Artur Ueck, Kuhn št. 17., priredjen vojaškemu geo-graflč. institutu, Rob. si. g. Lengendorf v. Campo di santa Lnzia, Knbn št. 17., Kari Barbo, pešpolk Kuho, št. 17., dalje Matevž Krt, Josip Kavčič, Robert Rohmberg, Karel MaUuar, R. Uiepič pl. v. Krainfels, Hartung št. 47. — Za lejtnante pak kad.v'.je : Franc Smolnikar, pešpolk gr- Crenevillc št. 75. — sedaj Kuhn št. 17. Pri lovcih: gg. A. Pelko 7. lovski bataljon iu Karol Bayer, 19. lovski bataljon. — (Gimnazijska omika?) Piše se nam: „Neverjotne reči se gode na ljubljan- ske) gimnaziji. V petek dopoludoe pride r gimnazijski razred kakor dijaki pripovedujejo v me j ur i profesor, ter z »renči nad Solo: „Ihr rohes Genindel, wi«s't ihr euch nicht besser aufV-uftlhren. selbst die rohesten Lehr-huben in drn Kaufluden sind gebildetor als ihr !" Ko odide, nastane mrmranje mej dijaki in nekateri se nijso mogli smeha vzdržati, a to je bilo olje. v ogenj: profesor pride kot besen nasaj, ter te besede nad dijaki zakriči: „Ilir RiiiocrgeRi'udel ihr! Ihr Bauern-Kimmel, Bengel, Luisbuben! Pass't ihr fllr die Sehule? G'ht li^be.r Kuhe vviđen, deun fllr Ochsentrriber Reid ihr, nicht aber flir Kunst nnd AVissen^chaft. Ich werde mir diese Klasse lebon m-rken, das nudiste Jahr vverde ich euch zvvicbeln! "VVartet nur ihr Fiaker, ihr h 101 Gesindel". Profesorja, ki t»ko lepo z dijaki ravna, bomo prihodnjič imenovali. Kaj no, od tacega nemškega profesorja se da veliko olikanost' naučiti? — (Zvonar g. Sam a s s a) je bil kakor znano, dosedaj eden kolovodij nemšku-tarske stranke, volil je in se voliti dal povsod proti nam, domačinom Slovencem. Vsled tega narodna cerkvena predstojništva nijso hotela več pri njem naročati. Sedaj ga 57 njegovih delavcev v sobotnem „Tagblattu" progi, naj za božjo voljo nemSkntarsko politiko popusti, sicer bodo njegova zvonarnica proč. Iz tega poziva, o katerega pomenu hočemo jutri več govoriti posnemljemo: „Mit RUcksicht aut die grgemviirtigc Lage Ihrea seit mehr als hnndert Jahro brstandenon hltlhenden Glockengeschjiftes, welches nun wie mit ein<*m Sohlage zusammcnzustllrzen und dadnreh mehrere von den orgebonst Ge-fertigten in Ihrcm Etablissement UbeifllUaig und brodlns zu machen drobt, wagen ^vir es an Euer Wohlgeboren diese unterthiinigsto Zuscbrift zu richten. — Ihro, bis nun so re-nommierte und angesehene Glockengiesserei findet mit einem Male keine Anerkennung mehr und ist es eben gesehehen, dass selbst 1'iir die Stadt Laibach vor kurzem ein Ge-liiute von auswarts bestellt wurde, \vas uns wie ein Ilohn auf die einheimisehe Industrie erseheint. — Wir konnen die Ursache der-NClben nur in dem Umstande suehen, das Euer Wohlgeboren offentliche Stellen bekieiden, welche boi den herrschenden Parteischeidungen Ihnen das Missfallen der fllr dio Glockengiesserei massgebendon Kreise zugezogen haben. — Euer "VVohlgeboren sind einerseit8 d ur oh i hren Privatbesitz, anderseits durch die Errichtung und Ilebung zvveier neneu Etablissements von den herrschenden Vorhaltaissen nicht so getroffen, vviibrend ein Theil von uns der Eatlassung und dem Verluste seines Vcrdienstes entgegensehen muss. Wenn vvir diesen Umstand vor allem enviihnen, so gesehiet es, um Sie, hoeh-geehrter nerr, auf den sehreeklichon Sehlag hinziifllhren, der hauptsachlich uns trifFt, vvenn Sie die Auflosung der Giesserei be-sclilieB8en, die bis nun so viele Familien erniihrt bat. — "VVir sprechen dio uuterthiinige Bitte aus, Euer Wohlgeboren wollen sich von der Bekleidung der oflentlichen Stellen zuruckziehon, uud hiedurch, wie wir sicher anhofien, den Stein des Angtosses beseitigen". — (Prve la s t o v ko), poročevalke spomladi so prišle zadnjo soboto v Ljubljano. Več let so se te domače ptice Ljubljane ogibale. — (Pojasnilo.) Uredništvo nS loven t koga učitelja* nam piše: I* dopisa „od Saveu v Vašem cenjenem listu od 21. aprila je videti, kakor bi g. dopi*mk mislil, da mi nečemo sprejemati vabil k zbora učiteljskega društva kozje sevnico-brežkcga". Toda temu nij tako. Uredništvo prav rado sprejema vse dopise in objave tega spoštovanega društva, ki je največ materjalne in duševne podpore ,SIov. učitelju" naklonilo. Toda vabila za zadnji zbor 8 aprila ureduištvo prejelo nij. Da se pa „Učitelj" nekaterikrati zakat-m, naj č. g. naročniki ne zamerijo. Naj pomislijo, da morajo rokopisi največ v Lj. romati, iz Lj. v Maribor, a baš to pot ima korektura. Ce odpotuje prva korektura, n. pr. 1. iz Mar. v Ljub., vrne se še le 4. nazaj v M. — Sicer pa se bode kljnbu tem nepn-likam uže ustrezavalo. — (Iz Slov. Bistrice) se „Gosp.u piše: Velikonočno nedeljo proti polunoči je domača patrola, pomnožena z žandarji ta-tovsko gnjezdo zasačila na mej laporske fare v Kazgorju pri kočlarju Jerovšeku. Na mizi so imeli ukradenega pečenega vola. Pili so gotovo ne svoje, pa prav dobro vino, ter se ravno pogovarjali, kako so neke tatvine sum dobili od sebe. Mej tem zap azijo patrolo in pobegnejo iz hiše. Žandarji so ujeli hišnega gospodarja in nekega Hrvata, Potiska, ki je v naše kraje zahajal. — (Izkopali) so 11. t. m. v Gomilcah nad Arnežem telo žo pred 4 tedni pokopanega, priletnega kmeta. Govorilo se je namreč, da mu je njegova mlada in pohlepna žena zavdala. Ker se nij zamogla izpravičiti, jo je sodnija dala zapreti. — (Gozd u ž g a 1) je knezu Windisch-griitzu nek kradljivi lovec pri sv. Petru pod sv. Gorami. Lesa je zgorelo 10 oralov. — (Za premije ko nj e v) je štajersko konjerejsko društvo odmerilo 2125 fl. Pri sv. Lenartu v slovenskih goricah se bo razdelilo 340 fl; v Slovenskoj Bistrici. 380 fl.; v Velenji 380 fl.; in v Ljubnem 340 fl. Razun tega pa še so pripravljene svetinje in diplomi. — (Živinska kuga) je nehala ne le na Hrvatskem nego, kakor hrvatske uradne „Nar. Novine" poročajo tudi v Slavoniji in vendar Slovence ob Hrvatski meji še vedno nadlegujejo kordoni, in videti je, da se vladni organi premalo brigajo za polajsanje kmetom. Le kadar je treba agitirati, Slovence zadu-Sevati pri volitvah, ta Čas so do zadnjega briča po konci. Zahvala. Tukajšnji trgovec in ud kr. šol. sveta, gosp. Alojzij Douiieuij, je podaril tukajšnjej narodne] šoli Cn „telurij", sestavljen po g. P. .Stegnarju, za kateri dar um v svojem in imenu uboge šolsko mladeži tu prisrčno zahvalo izrekam. Da bi bog naklonil Se več enacib dobrotnikov naSe.j loli, kajti onega zabilježimo prvega v našo šolako kroniko! Zagorje na Notranjskem dne 22. aprila 1875. II rabr. Lcfc'at, voditelj in učitelj. Dunajska borca 20. aprila. (Izvirno telografična poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . 70 gld. GO Enotni drž. dolg v arebru 1860 drž. posojilo . . . Akcije narodno banke . Kreditne akcije . . London ...... Napol........ C. k. cekini..... Srebro ....... kr 74 n 80 112 n — 9U'2 n _ 237 p — 111 n 20 8 ■ 88 5 n 24'/, 103 35 Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni Bevalesciere In Barrj v Mjttts * J ni***. 28 let nže je nij bolezni, ki bi jo ne bila nzdra rila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščenih i itrocih brez medicin iu stroškov; zdravi vso bolezni v želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah ; žleze i naduho, bolečino v ledvicah, jctiko, kašelj, nepre bavljenje, zaprtje, prehlajcnje, nespanje, slabosti, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, 4umenje v ušesih, slabosti in blevanje pn nosečih, otožnost, diabet, trganje, shiiišanje, bledičico in pro-hlajenje: posebno se priporoča za dojenee inje bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spričevala profesorja Dr. Wurzerja, g. F. V. Beneka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svčtnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorchimla, Dr. Campbella, prof. Dr. Dćde, Dr. Ure, grofinje Castle-stuart, Markize de Brehan a mnogo družin imenitnih usob, so razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki izkaz iz 80.000 spričevalov. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. VVurzerja, Bonn, 10. j ul. 1852. Revalosciere Du Barry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in griži, dalje pri sesalnih in ohistnib boleznih, a t. d. pri k aru nju, pri prifiadljivem a holehnem draženji v acalni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obistili m mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in Bušenji v grlu. v L. S.) Rud. W ur zor, zdravilni Bvčto valeč in člen mnogo učenih družtev. Winohester, Angleško, 3. decembra 1842. Vaša izvrBtna Revalesciere je ozdravila večletne i nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čutnice in vodenico. Prepričal sem se sam glede" vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James Shoreland, ranocelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. AngelBtcina. Bero lin, 6. maja 1856. Ponavljaje izrekam glede Revalesciere du Ban-}' vsestransko, najbolje spričevalo. Dr. Ange 1 s t ein, tajni Banit svetovalec Spričevalo št. 76.921. Obergimpern, (Badensko), 22. aprila 1872. Moj patient, ki je uže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je v h led rabe Vaše Revalesciere du Barry po-polnama zdrav. Viljem Burkart, ranocelnik. M o n t o n a, Istra. Učinki Revalesciere dn Barry so izvrstni. Fer d. Clausberger, c. kr. okr. zdravnik. St 80.416. Gosp. F. V. Beneke, pravi profesor medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piše v Berliner K 1 i n i s c h e W o c h e n s c h r i it" od 8. aprila 1872 to le: „Nikdar ne zabim, da je ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Revalenta Ara biča" (Revalesciere). Dete je v 4. mesecu vedno več in več hujšalo, ter vedno bljuvalo, kar vsa zdravila aijso bila v stanu odpraviti: toda Revalesciere gaje ozdravila popolnoma v 6 trdnih. St 79.810. Gospo vdovo Klemmovo, Dtisscldorf, na dolgoletnem bolehanji glave in davljenji. St. 64.210. Markizo de Brehan, bolehajo sedem let, na nespanji, treslici na vseh udih, shujšanji in hipohondriji. St 75.877. Flor. Kollerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dušnika, omotici i tiščanji v prsih. St 75.970. Gospoda Gabriela Tcšnerja, slušatelja višje javne trgovinske akademije dunajsko, na skoro breznadejni prsni bolečini in pretresu čutnic. Št 65.715. Gospodični de Moutlouis na nepro-bavljenji, nespanji in hujšanji. Št. 75.928. Barona Sigmo 10 letno hramoto na rokah in nogah i t d. Revalesciere je 4 krat točneja, nego meso, ter se pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več na ceni, glede hrane. V plehautih pušicah po pol funta 1 gold, E . funt 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. kr., 5 fnn-wv 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 86 gol< , — RevaloBciere-Biscuiteu v pušicah a 9 gold. 50 ki in 4 gold. 50 kr. — Revalosoiero-Ohocolatče v prahi m v ploščicah za 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 ta« 2 gole 50 kr., 48 tal 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 ta 10 gold., za 288 las 80 gold., — sa 576 tas 36 golu — Prodaje: Barry du Barrv & Comp. na Du tiKJl* W»DUwotiKUNBe št. 8, v LJubljani BĆ rt.-.tir, v C*radcl bratje Oboranzmeyr, v Mu« urakn Dieohtl & Frank, v Celuvel P. Birn< aaohor, v Lonci Lndvig Miiller, v Murit*oari M. MoriČ, v Heranu J. B ^tookhauaon, t Zagrebu v lekarnici usmiljenih sester, v * « r uovicab pri N. Š n i r h u, v Oseku pri Jul. D a-vidu, lekarju, v Gradcu pri bratih Oberranz* ineyr, v Teiuesvuru pri Jos. v. Papu, mestnemu lekarju, pri (j. M. Juhnerju, lekarju, v Vurni dluu pri lekarju dr. A. II :i I ter ju, Kakor v vnel mestih pri dobrih le carjih in špecerijskih trgovcih tudi razpošilja dunajska hiša na vse kraje po poštni i lakaznioah ali povzetjih. Uradno naznanilo. 27. aprila 1875. Javne dražbe s Anton Zalokarjevo iz Doba, 1493 gld., 3. maja (I. Kostanjevica). — Anton Mo-horčičovo iz Vipave, 7. maja (I. Vipava) - Josip Žnidaršičovo i/. Bitinje, 1000 gld., 11. maja (I. Ilir. Bistrica). — Jero Zalarjevo iz Studenca, 1347 gld., Hmaja (111 Ljubjana). — Janez Furlanovo iz Slapa, 1190 gld., 1;>. maja (I. Vipava). — Prim. Majdičovo i/. Moravč, 400 gld., B. maja (I. Brdo). — Jov. Ko-tarjevo iz Moravske goro, 30. aprila (II. Litija). — Josip Božičovo iz Prašno vasi, 1666 gld., 1. maja (I. Kostanjevica). — A. Urbančičevo iz Bač, 11. maja (HL Ilir. Bistrica). Tujci. 25. a p r i 1 a: Pri siouu : Lachat iz Bordeaux. — Wilant ll Maribora. — Božič Ii Pivko. — Pogačnik iz Maribora. — Pukl iz Rakovnika. — Dasiui iz Trsta. — Brauno iz Kočevja. — Tavčar, Rudež, gr. Barbo h Dolenjskega. Pri Malici : Doksat iz Postojne. — Kaudera, Henčol, Schweinburger, Gruber iz Dunaja. — Ju-govec iz Kranja. — Vasic izpod Turjaka. — Borgi iz Trata, — Sartori iz Pliberka. Pri Zamorel j Suštoršič iz Maribora. — Ho-fer, Grosman iz Dunaja. Pri u.v«*trljt*lteui carju: DusUtes iz Za-vršnika. — Sirnik iz Šmartnega. Učiteljska služba na Četv< rorazreduej ljudhkej šoli \ SiJinji poleg južne železnice se razpisuje z dohodki 111. razreda in prostim stanovanjem. Prositelji, kateri morajo biti zmožni slovenskega in nemškega jezika v govora in pisavi, imajo svoje dostojno dokumentirane prošnje po predpoBtavljenej šolskej gospodski vložiti najdalje do 20. maja t. 1. krajneum đolskeniu svetu v Sv. J u rji poleg južne železuice. Okrajni šolski svet v Celji, dne 11. aprila 1875. (135—1) Predsednik : t. Blagorodni gospod Gabriel Piccoli, lokar v Ijubjani, dunajska cesta. Vašo blagorodje 1 Blagovolite mi poslati 10 steklonic „anate-rinovo vodo" in 2 škatlji Vašega „zobnoga prahu*4. S odličnim spoštovanjem Josip i na I'lan i ne ova, hišna poHostnica v Savinji, p. Radna. Trst 1. januarja 1875. Blagorodni gospodi Blagovolite mi poslati 3 stok enico Vaše „anatermove ustno vode" in 3 škatljo „zobnega prahu", s poštnim povzetjem. Pošljite mi to prej ko mogočo pod nas ovom: Andrej Novak, via miova št. 4, v Trstu. S posebnim spoštovanjem And. Novak, čitalnični s.uga. Loka pri Zagorji 23. aprila 1875. Zopctno Vas prosim, da mi po-šjoto 5 ška-telj Vašega izvrstnega iu obče znanega aajdli-cevega pulvra. S posebnim spoštovanjem li. DellaeordO] poštar, trg. iu hiš. posestnik. Mokronog 95. januarja 1875. Prosim, pošljite uii takoj po poštnem povzetji, 1 tueat škatolj sajdlici vega pulvra. S posebnim spoštovanjem llinok Klieka, v Mokronogu. Progora 17. apri a 1875. p. Portolo v Iatiiji Blagorodni gospod lokar I % Ker jo Vaš žoiodečni icjueur velicega zdravilnega uspeha, ki podeli človeku novo, čvrsto življenje, zatorej «i naročam zopet dvo atoklenici imenovanega lumeura. Ostajajo Vašemu blagorodji s spoštovanjem, k iče Vam na zdravje I Anton Zajdala, okaiist. Bloku (Nova vas pri Rakeku) 14. febr. 1875 Pušjito mi Vašega izbornoga doršovega olja sopet 2 steklenici pod m jim naslovom ni sicer na poštno povzetje. Janez Kapleiiek, (133—1) župnik. ladajatelj in urednik JoHip Jurčič. Lastnina in tisk „NaoKiue tiskarne".