Otvoiritev MUčiteljskega doma" v Ljubljani Intimna slavnost in blagoslovitev doma. — Plod 401etnega dela. Dolga je bila doba 40 let in težke so bile razmeire, v katerih je živelo v tej diobi uči* teljstvo. In vendar je zrno k zrim zbiralo svoje skrorrme prispevke, katerih plod je lepi, v nedeljo otvorjeni »Učiteljski dom« v Ljubljani. Ni to nova zgradba, marveč le preurejena — bivša »šulferajnska šola«. V novembru 1934 je zadruga »Učiteljsiki dom« podpisala pogodbo, s katero je prevz'&la posestvo Konsumnega društva za Slovenijo. Ob iprevratu je kupilo Konsumno društvo to propadlo »sulferajnsko šolo« in jo preuredilo v konzum. Sedlaj je poslopje preuirejeno in v njem je urejen lep konvikt za učiteljske otroke. In z njega, ki je bil ob otvoritveni slavnosti zelo iepo okrašen, plapola sedaj' ju« goslovanska zastava. Otvoritev doma. V učilnici se je zbralo lepo število zw diružnikov in povabljenih gostov. Namesto zadržanega predsednika Vrhov* ca jih je pozdravil podpredsednik tov. Mih« ler. Zlasti je veljal njegov pozdrav zastoipni« Ocu g. bana in banovin&kemu nadzorniku tov. Štruklju. dr. Stanku Gogali kot zastopniku profesorskega društva, Tavnatelju Hočevarju za meščanske šole, podpredsedniku JUU To» doru Dimitrijeviču, pozdravil je nadalje tov. Završanovo in tajnika sekcije tov. Kumlja, piredstavnike naših stanovskih igospodarskih organizacij. za CMD g. Skulja, za Učiteljsko tis"karno Engelberta Gangta. predsednika ljubljianskega učit.dlruštva, zastopnike tiska, inž. Stanka Dimaika kot marljivega sveto= valca pri preureditvi doma in arhitekta Huga Bhella. Nagovor podprwlsednika. V svojem nagovoru je orisal tov. Mihler razvoj dela za Učiteljski dom sledeče: Gospoda! 40 let je minilo odkar se je rodila v učiteljskih vrstah ideja za zgraditev Učiteljskega doma. Bila je dolga, trnjeva in borbena pot, polna upov in hTepenenj, pa tudi trpkih presenečenj in ponižanj. S po« stavitvijo doma pa ie naše učiteljst-vo dtokois mentiralo svojo voljo in vero v lastno moč, obenem pa trd.no stanovsko zavednost in po žrtvovalnost. Z vinarji in kronami so polo= žili naši idealni predniki pred 40 leti temelje, z dinarji in parami si je sedamja generacija osvojla staVbo. Misel po ustvaritvi doma je sprožil blagopokojni Jakob Dimnik. Kmalu se je okoli njega zbralo dovolj resnih nesebičnib. in idealnih mož. Slava in hvala vsem umrlim usta^ novnikom, pa tudi vsem živim prvoborite* ljem, od katerih ®ta posetila današnjo otvoritev doma gg. Gaberšek Franc in Skulj Franc, ki ju oba prav iskreno pozdravljam. Sin blagopokojnega Jakoba inž. Stanko Dimnik, je z arh. Schellom izdelal načrt za praktično preureditev doma in dajal nasvete in navodila ter vodil vse delo breaplačno. Mnogo potov in truda ima nedvomno pa tudi sedanji upravnik dioma, tov. Josip Kobal. Tu« di njemu gre iskrena zahvala! Kdor je zadnjih 40 let sledil borbi slovenskega učiteljstva za stanovske in. člove= ške pravice, se mora čuditi velikemu uspehu idealizma in požrtvovalnosti, ker so to uspe* hi, ki slone na poštenih življenjskih osnovah, ki jihnebomoglazlahkapodreti še tako jaka sila. Nočem razglabljati, kaj je vzrok, da je morailo miniti 40 let, da smo dobili svoj dom. Prežalostna in pretrpka je pot, ki je za nami. V stremljenju po osamosvojitvi in sprostitvi od tujih vplivov je sloverijsko učiteljstvo prenehalo z besednim žongleTstvom ter pristo* pilo k ustvarjanju in razširitvi lastnih gospo« darskih institucij na temelju stanovske sloge, ki edina lahko prepneči, da nas življenje ne bo na žive in mrtve premetavalo zdaj na le« vo zdaj na desno, da bomo v državni zajed* nici res upoštevan in enakovreden činitelj z drugimi stanovi vred. Dolgoletno stremlje^ nje po postavitvi Učiteljskoaa doma je bil klic po osamosvojitvi. Zato reprezentixa ta dom voljo in stremljenje vsega učiteljstva dravske ban.ovine. Naj kot tak služi v zato= čišče vsemu učiteljstvu, obenem pa naj bo dom učiteljskih otrok, študirajočih v Ljub* Ijani. Internat hoče nuditi dijakom vso oskr= bo za časa študija, pTimerno nadzorstvo in pomoč pri učenju, dati mladini na razpolago snažne in zračne prostore ter nuditi zdravo, tečno in zadostno prehrano. Z uiresničenjem cilja pa ni še prenehalo delo, temveč se je le pomnožilo. Dom je kupljen, prebresti bo pa še treba težave, da bo dom Tes hiša učiteljskega dela. S posebno hvaležnostjo se spominjamo kr. banske uprave, Učiteljske samoipomoči in sreskega učiteljskega društva v Ljubljani za prispev* ke po 5000 Din. Njih imena hoče Učiteljski dom ovekovečiti na marmorni plošči v vesti= bulu poslopja. Slovensko učiteljstvo pa dol* guje neizmerno zahvalo tudi svojcmu naj= večjemu inčitelju in voditelju blagopokojne? mu Viteskemu kralju. V dolkaz naše iskrene zahvale in da za večno počastimo spomin Njega, smo zaprosili na najvišjem mestu za dovoljenje, da sme dom nositi ponosno ime »Učiteljski dom kralja Aleksandra I.« Po otvoritvenem govcru je šišenski žup* nik pater dr. Modest Novak izmolil blagoslovitvene molitve in blagoslovil dom. Asi« stirala sta mu kateheta Ivan Žerjav in Vinko Lavrič, ki sta oba tudi člana učiteljskega udruženja. Čestitke gostov. V imenu bana in pros-vetnega načelniika je sporočil pozdraye in čestitke banski šolski nadzornik tov. Ivan Štrukel.j, ki je tudi v svojem imenu čestital zadru2i za lep uspeh, ki ga je dosegla z otvoritvi.jo doma. V ime= nu pTofesorskega društva je izrazil zadovolj* stvo ob uspehu učiteljstva g. prof. dr. Gos gala, ki je ob tej priliki naglasil potrebo enotne organizacije za vse učiteljstvo, od otroških vrtnaric do univerzitetnih profesor^ jev. Tov. Todor Dimitrijevič, podpredsednik JUU, ki je nadomestoval zadržanega tov. Dimnika, je v svojem pozdravnein govoru povdarjal konstruktivno delo slovenskega učiteljstva. Za ljubljansko sekciio' JUU je čestital zadrugi k uspehu tov. Kumelj Me* tod. ki je povdaril, da je vse organizirano sibvensko učiteljstvo pripravljeTio tudi v bo« doče podpirati dom kot je pripomoglo doslej k njega graditvi. Tov. Engelbert Gangl jc kot predsednik »Učiteljske tiskarne« povdarjal, da je prav otvoritev doma, h katcii izreka prisrčne čestitke. dokaz, kai zmore učiteljska vzajemnost. V imenu mariborskej ga »Učiteljskega doma« je čestital tov. Hren, ki je izražal svojo radost, da se je maribo^ skermi pridružil sedaj še ljubljan.ski »Uči« teljski dom«. Tov. Hočevar je sporočil naj= večje zadovoljstvo meščanskošoAskega uči» teljstva ob uresničeiiju ideje. katero so tudi oni pomagali gojiti v časih. ko so bili še v enotni organizaciji s svojimi osnovnošolskimi tovariši. V imenu »Učiteljske samopomoči« je pozdravil in čestital k uspehu tov. Koci« jančič, ki je povdarjal potrebo še nadaljnega prispevanja za dom, ki sicer že stoji a še ni povsem dovršen. Tov. Legat je mnenja, da bi domu lahko mnogo pripomogli tovariši, ki delajo po raznih hranilnicah in drugih go« sipodarskih ustanovah. — UčitedjiStvu je k uspehu čestital tudi g. Kumer, zastopnik poštnih uslužbencev. Starosta sloven&kega učiteljstva in tudi pivi podpredsedinik doma, višji šolski nadzornik v p., tov. Gabršek se je zahvalil za pozdrave, ki jih je naslovil nanj tov. podipredsednik v pozidrav,nem na« govoru in želel uspeha domu, ki stoji danes kot realizirana ideja, kaiteri je stal Cb roj« stvu pred 40 leti ob strani. Ra-zgledovanje doma. Ob nakupu doma je zadruga razipolagala z 950.000 Din, vendar je bilo za nakup še vedno 130.000 Din premalo. Za toliko je bilo tudi posestvo zadolženo. Zadruga je plačala 250.000 Din v gotovini. 300.000 s hranilnimi knjižicami, za 400.000 Din je pa prevzela his poteko. Takoj lani . je začela z adaptacijami in dom primerno uredila, da bo ustrezal vsem zahtcvam. Adaptacijski stroški so znašali okroij 250.000 Din. Letos v maju so se izse= lile' strartke in končana so bila zadnja dela. V internatu so zelo zmerne cene, da jih bo lajiko zma^oval za svoje otroke tudi ucitelj z dežele. Ljubljani bo dom zlasti o paČitni= cah in o priliki učiteljskih ¦prireditev V tnestu mnogo 'koristil, saj bo lahko iprenočilo v njem mnogo gostov. Po slovesnostih je prisotne goste vodil tov. Kobal ipo domu in razkazoval njegovo ureditev. V dormi je sedaj že nastanjenih 37 dijakov. Za letos jie pripravljenih 40 ¦po» stelj v 5 spalnih sobah. V domu sta tudi dve učilnici, dve sobi za prefekta. bolniška so>ba in pisarna. Jedilnica je v drugem poslopju, kjer je tudi kuhinja in je tam še prostbra za vččjo sobo, V kateri bo' prostora za 28 >po-stelj. Toda to bo mogijče preurediti šele v bodoče, če bo zadrugi stalo učiteljstvo ttidi v bodoče ob strani in jo ipodpiralo z denar* nirilT prispe'Vki. ' '" '' ' Lepa je bila ta skromna slovesnost, ki nas navdaja z zavestjo, da ie mogoče realizirati Vsako idei©. Dolga ie doba 40 let, toda danes stoji tudi naš »Učiteljski dom« in dolžnost nam veleva. da skrbimo za njegov pravilen irazvoj in obstoj. Upravnik doma tov. Josip Kobal