PLANINSKI VESTNIK
STOLETNICI SLOVENSKEGA PLANINSKEGA DRUŠTVA NA ROB
10. 1. 1893 POTRJENA PRAVILA SPD
MATJAŽ DERŽAJ
27. februarja 1993 bo preteklo 100 let od ustanovitve Slovenskega planinskega društva. Malo pozno, vendar od srca je uspelo to dejanje tudi nam Slovencem. Prve pobude za ustanovitev planinske organizacije pri nas je dal bohinjski kaplan Ivan Žari že leta 1872, kar dve leti prej, kot so na pobudo dr. Johannesa Fri-schaufa to storili Hrvati, pa mu časi in oblasti niso bili naklonjeni. Z njegovo službeno premestitvijo (zaradi zagovarjanja upornih bohinjskih kmetov) je prenehalo delovanje Triglavskih prijateljev, ki niso dočakali potrditve uradnih oblasti.
Na izletu na Grlntovec je župnik Simon Robič (do leta 1865 se je pisal Rabtč) ugotovil, da »Slovenci šele tedaj kaj storimo, ko nam tujci s prstom pokažejo, kaj nam je storiti.« Sam razmišlja dalje takole: »Kedaj, mislil sem si, bo oživela tudi med Slovenci enaka družba, katera bo stavila enaka poslopja po naiih prelepih planinah?« Te misli so se mu porodite, ko je na izletu na Grintovec prespal v majhni koči, lasti Avstrijskega turističnega kluba, ki je tedaj nosila ime dr, Johannesa Frischaufa. O zgodovinskem izletu na Stol, na katerem naj bi planinski »Piparji« skteniti ustanoviti Slovensko planinsko društvo, imamo dvoje pričevanj. Henrik Lindtner (najbolj postaven Pipar) je zapisal: »Hauptmanova planinska družba je torej značila lep napredek za slovensko planinstvo. Hauptman, Škof in Korenčan so dne 23. julija 1892 leta napravili na Stol izlet, ki je postal zgodovinskega pomena. Na tem izletu je namreč od krasot planinskega sveta navdušena trojica svečano sklenila, da hoče energično pričeti s propagando za ustanovitev Slovenskega planinskega društva.« Dr. Vladimir Foerster zaznamuje svečani dogodek nekoliko drugače v posebni brošuri, ki jo je izdal Osrednji odbor Slovenskega planinskega društva: "Dne 23. julija 1892. leta so prilezli narodni hribolazci Josip Hauptman. Ivan Korenčan in Anton Škof, nabiraje planik, vsak z druge strani na visoko pečino. Krasno vreme, prelep razgled in mičen šopek planik so razveseljevali mlada srca. Vzdramimo se! so rekli mladeniči, podali si roke, pobratili se ter trdno sklenili, da ne nehajo prej, dokler se ne ustanovi slovensko planinsko društvo. - Septembra 1892. leta so se pričeli zbirati somišljeniki. Po štiri, pet, šest se jih je odzvalo vabilu sklicateljev. Zanimanje je bilo od dne do dne večje in z njim radost sklicateljev. Kmalu se je sestavil pripravljalni odbor in sklical več shodov, prvega
dne 22. septembra 1892. leta. Na shodu dne 13. novembra so bili v začasni odbor izvoljeni gg. Ivan Hrasky {načelnik), Vinko Borštner, Josip Hauptman, Anton Mikuš, Simon Rutar, Ivan Soklič, Franc Tavčar, Fran Triller in Jernej Žitnik.
Ta odbor je sestavil pravila, katera je slavno c, kr. ministrstvo za notranje stvari potrdilo z odlokom z dne 10. jan. 1893. leta Št, 30637. pripravljal in vse potrebno ukrenil za ustanovni občni zbor, ki se je vršil dne 27. februarja 1893. leta v vrtnem salonu pri »Maliču« v Ljubljani,, .<■ Zanimivo bi bito izvedeti, zakaj Foerster v svojem poročilu ne omenja pripravljalnega shoda, ki je bil 15. 10, 1892 v gostilni Zaje na Rimski cesti št. 4. Več publicistov je zapisalo, da je bilo to v gostilni »pri Mraku«, kar pa je napačno, saj je bila ta gostilna ie naslednica gostilne Alojzija Zajca, ko je ta leta 1909 odpri na novo zgrajeni hotel in restavracijo Bellevue, ki se je sprva imenoval »K razgledu na Šišenskem hribu«. Ustanovni občni zbor SPD je bil v danes že podrtem hotelu (na tem mestu stoji danes Nama, prejšnja palača Bata) z zvenečim imenom »Hotel Stadt Wien«. Po domače pa so mu rekli hotel »pri Maliču«.
Österreichische Touristen Zeitung (letnik 1893, str, 283) je za nas tako znamenit dogodek zabeležil le v skromni opombi pod notico Weg-markirungen (markiranje poti). Faksimile zasluži zaradi pomembnosti dogodka objavo v Planinskem vestniku, saj so Avstrijci morali priznati, da obstaja tudi »Slovenlscher Alpenverein«, ki so ga v opombi tudi pravilno zapisali kot «Slovensko planinsko društvo«. Zanimivo je tudi dejstvo, da tedanjim nemškim tiskarjem naši šumniki in z njimi povezane strešice niso delali preglavic. Iz tiskarn so se na nemško govorečem prostoru izgubile šele v dvajsetih letih naslednjega stoletja.
rUfLpttatfnrraigiti. ta den Sani] thai fr Alpen wurdeo Tom »Siov mischen Aljjen\ereim *) die nachfolgend verzeichneten Wege**) inarlrirt: 1. I.1 eitun^g- MePlaDina—Vi£avnieft ffianca Sp-K.HSt; 2.0)»ttäitu£— Sterminik—Menim plenitwü St.; 3. Oberbiir£—EraitiV verit - IifiuEich 3 St.;4. i.- Ii -Loka-Radaha 4St.; ,1. Huita rave:. Vrt4 .'i.L'.'uJja 2 St. (am iftdli e t Kand); ß- Lakomik (GasÜrm vor
1 Her Verein ,ülovcatke puni.aL.i duales" wurde mit Erl"» dni t k. Mi nj i Lariam:, du Irr.era enm 11) JAnner IS93. V, 30fiM7 be-ilMi^t Er nsaitit eru SliltLLednr und ml SKtlflaen .Seneüil« und
.rOer	jet in Lj.'rueii.
Dia mrirt-ri Wage	emd reta rnarkre.	AnpfttrarliLi Titelt twee lehnen dna XÖTkiif	V.'egve, rrnrirs iui	ilen VenirBiiupgBa 4L« Tarscbledtnei* KLclitungun.
Za Slovence tako pomemben dogodek j? avstrijski časopis zabeležil le v skromni opombi pod notico •-Markiranfe poti«