. XI. 1931 »•UiUna plaCana v gotovini. V Ljubljani, dne 19. novembra 1931. Štev. 16. Kri Letnik LXXII. (Šol. leto 1931J32.) mtanovsUo poliliško glasilo J. V. V. — seUcife slu l>ravsh;o banovino v Ljubljani _ __ __ ^ __ cirrr Uredništvo bt oprava: Ljmkljaim. Frančiškanska ali ca 6 1. Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranlh pltem ne sprejemamo. Izhaja vsak ielrlrk. Naročnina letim P&eSGČna priloga »M*mOSVeia« == MOJ, ,« i»»,,».«/,«, HO Din. ¿'«»i mkclj. J. V. V. pleča)- li.l . članarino. 0,U,l po cenika In dogovora. . e ek po.rk., Poit ček. rai I I.I97. Telefon SITI m Učiteljska naturalna stanovanja. Kdor pozna stanovanjske prilike učitelj-stva posebno na kmetih ve, da je nujna po* t-reba -odstraniti ta nedostatek in preskrbeti stanu, ki žrtvuje vse svoje življenje delu za narodovo izobrazbo in prosveto, primerna in zdrava stanovanja Zaradi pomanjkanja zdravih in primernih stanovanj je delo mnogim učiteljem otežkočeno in marsikateremu je prav ta nedostatek zagrenil veselje do stanu in dela. Koliko učiteljev že krije zemlja, ki bi še danes lahko delali v prid naroda, če bi bili imeli primerna in zdrava stanovanja. Na kmetih, posebno v manjših krajih, največkrat sploh ni dobiti stanovanj, ali pa le taka, ki v nobenem ozi-rti ne morejo ustre* zati. Pogostokrat morajo najemati učitelji sta* novanja v gostilnah, ker so to navadno edina večja poslopja v kraju. Kako pa je z učiteljskimi stanovanji v gostilnah, to vedo nešteti tovariši, še bolj pa tovarišice, ki so okušali te dobrote. Iz teh težkih stanovanjskih prilik je uči-teljstvo vedno želelo in neprestano poudarjalo nujno potrebo zdravih in stanu primernih stanovanj. Saj pa je za učitelja, Posebno na kmetih, ko nima razen prijaznih štirih sten svoje sobe nikakih ugodnosti, udobno m zdravo stanovanje vse. V njem se more po šolskem pouku odpočiti in nemoteno pripravljati za šolsko in izvenšolsko delo. Velike važnosti pa je tudi njegova samo* stojnost in neodvisnost, ki jo uživa le v svo* jem stanovanju, kjer se ob prostem času nemoteno lahko posveti samemu sebi ali delu. Spominjam se učiteljice, ki je morala spati pri sosedu v podstrešni sobi z domačo hčerjo. Kolikokrat je tožila, kako ji je to mučno, da niti ob večerih nima pravega od* diha in miru. .. ... Bil sem v sobici druge uciteljice, vlažni in zatohli, pod katero je bil hlev. Tretja mi je tožila, da mora stanovati v gostilni, kjer nima nikoli miru. Ako ne pride vsak večer zabavat gostov, jo gledajo postrani, če pa se prikaže v gostilni, mora po* slušati ne baš izbrane dovtipe in šale gostov Taki in enaki primeri niso izbrane izjeme. Našteli bi jih lahko lepo zbirko in prav bi bilo da bi mogli objektivno presoditi vse ne-prilike. ki jih mora prenašati učiteljstvo zaradi neurejenih stanovanjskih razmer. Go* tovo je, da so prilike v večjih krajih boljše, a tudi ne vselej take, kakor bi bilo potrebno. Iz teh vidikov se je učiteljstvo razvese* lilo predpisov novega šolskega zakona, s katerimi so zajamčena vsem učiteljem naturalna stanovanja. Z izvedbo teh predpisov bi imelo doseči učiteljstvo ono Socialno stopnjo, na kateri mora stati prosvetni delavec. Kako mučno je mnogim šolskim upra* viteljem, ko morajo pri vsakem novem nameščanju učiteljev prositi in moledovati po vasi, kje bodo vzeli pod streho novega učitelja ali novo učiteljico. Prva skrb vestnega in izkušenega upravitelja: »Kam ga bomo djali, kje bo stanovala, da bo vsaj nekoliko primerno!« Kakor se je učiteljstvo razveselilo lepih in mnogo obetajočih predpisov v zadevi na* turalnih stanovanj, prav tako je bilo to vese* lje kaj kmalu zagrenjeno. Kdo naj opisuje mnoga nesoglasja, razne pritožbe, in nevoljo, ki so zadele učiteljstvo zaradi naturalnih stanovanj. Občine, ki so že do sedaj težko zmago* vale svoje obveznosti, so težko in marsikje z nerazpoloženjem napram učiteljem in celo do šole, sprejele stanovanjsko breme v svoje proračune. Komu je bilo težje kakor učiteljem, ko so vse to videli in občutili, pa si niso mogli pomagati. Nastalo nerazpoloženje se ni zmanjšalo in ob vsaki priliki občuti učitelj z nova breme, ki leži med njim is ob* čani. Brez dvoma je, da bo novoizvoljena narodna ' skupščina pokrenila vprašanje učitelj* ske stanarine in učiteljskih naturalnih sta* novanj. Tudi učiteljstvo želi, da se to vprašanje reši. Iz uvodoma navedenih razlogov zeli učiteljstvo, da dobe vsi dovoljna in zdrava naturalna stanovanja v šoli ali v učiteljskih stanovanjskih hišah v bližini šole Ta zahteva je utemeljena v zakonu, upravičena z ozirom na njegov socialni položaj ter potrebna za uspešno in nemoteno delo v šoli in zunaj šole. , Znano pa nam je tudi, da so mnoge ob* čine v težkem položaju in že sedaj težko zmagujejo naložena bremena. Zato pa hočemo učitelji pomagati, da se reši to pereče vprašanje tako, da bo ustreženo na obe strani. Ustvariti hočemo možnost, da se učitelj* ska stanovanja sploh zgrade. Ker so imeli šolski upravitelji kot hišni skrbniki in upravniki šolskih poslopij že od nekdaj ugodnost uživanja brezplačnih natu* ralnih stanovanj, naj jim ostane ta pravica tudi za bodoče. Te ugodnosti pa naj ne uži* vajo samo upravitelji na kmetih, ampak tudi oni v trgih in mestih, saj opravljajo eni kot drugi enake posle in imajo vsi iste naloge in skrbi. Vesten in gospodaren upravitelj bo za to ugodnost prištedil in prigospodaril šolski občini več, kakor bo izdatek za stanovanje. Temu predlogu bo toliko lažje iigod ti. ker so že skoraj na vseh šolah naturalna stanovanja za šolske upravitelje in ne bodo ob* čine ponovno obremenjene. Za ostale učitelje, za katere bo treba v največ krajih stanovanja šele poskrbeti, pa naj bi se rešilo to vprašanje na sledeči način: Po možnosti je poskrbeti, da pristopijo šolske občine k zidanju posebnega stanovanjskega poslopja, ali k adaptaciji šole v svrho pridobitve potrebnih naturalnih stanovanj. Kakšna in kako urejena naj bodo ta sta* novanja, naj predpiše poseben pravilnik, delo pa naj nadzoruje prosvetna uprava, kakor se to vrši pri zidanju šolskih poslopij. Ko bodo stanovanja izvršena in pripravljena za vselitev, naj jih posebna komisija, v kateri naj sodelujejo zastopniki upravne oblasti pred vsem zdravnik in tehnik, za* stopnik šolske občine in zastopnik šole, pre- cenijo na osnovi uredbe po velikosti, udobnosti in krajevnih prilikah. Razume se, da bi se morala cenilna ko* misija ozirati tudi na plačilno možnost uži* vatelja stanovanja in naj bi cenilna vrednost v- nobenem primeru ne presegla po zakonu določene stanarine, (§ 29 zak o nar. šolah in dodatni izpremembi) ki so jo doline plače* vati občine tam. kjer nimajo naturalnih stanovanj. Po ugotovitvah komisije naj se odkažejo učiteljem stanovanja, določena stanarina \ a odteguje učiteljem po računovodstvu ali šolskem upravitelju od draginjskih doklad in nakazuje šolski občini kot prispevek za pla* čevanje anuitet amortizacijskega posojila. S takim postopkom bi bile pred vsem razbremenjene šolske občine, učiteljstvo pa bi bilo ¡deležno za primerno najemnino, ki bi se stekala v prid občine, zadovoljivih stanovanj. Ko pa bodo amortizacijska posojila pla* čana, se najemnine znižajo na minimum, ki je neobhodno potreben za vzdrževanje in po* pravljanje stanovanjskega poslopja. Tak postopek bi bil tudi v smislu za* kona o narodnih šolah, saj je imel zakono-davec namen pomagati učiteljstvu do zdravih stanovanj, za katere naj skrbe občine, ki imajo neposredno korist od šole in učitelj-stva. Podal sem svoje mnenje po resnem preudarku in trdnem prepričanju, da je le tem potom mogoče rešiti to vprašanje zadovoljivo na vse strani in s tem odstraniti vsa nesoglasja, ki se danes prav zaradi učiteljskih stanovanj pojavljajo in otežkočajo mirno in složno sožitje ter pogostokrat ovirajo na*' predek šole in razmah narodne prosvete. Ker je vprašanje važno ne le iz učitelj* skega vidika, ampak tudi s stališča šolskih in upravnih občin želimo, da vsi prizadeti o stvari razpravljajo in najdejo rešitev, ki bo zadovoljila obe strani in za vselej odstranila vse, kar bi moglo kaliti in ovirati sporazumno in vzajemno sožitje občanov in učiteljev. Pred ustanovitvijo ekskurzij skega odseka jUU. Na predlog tov. Jožeta Župančiča iz Litije, ki je sprožil nedavno v našem stanovskem glasilu v članku »Ahasverji na okup« idejo za ustanovitev »Ekskurzijskega odseka« smo sprejeli več pohvalnih odzivov od našega članstva.. Razpravljali smo o predlogu tudi na seji in vzeli cilje EO v program JUU Na seji smo pooblastili tov. Župančiča, da izvede organizacijo EO. Obračamo se tem potom na naše članstvo, da mu pri tem delu pomaga. JUU sekcija za Dravsko banos vino v Ljubljani. Da bo članek: »Ahasverji na okup!« — ki je izšel v »Učiteljskem Tovarišu« začet* kom prejšnjega meseca, vzbudil toliko zani* manj a in odziva, nisem pričakoval. Veseli me, da je v naših-vrstah tako močno razvita popotna žilica in vem, da je mnogemu, ki si želi na pot in v svet, premalo napolnjen žep najhujša — coklja! Seveda, na objadranje sveta niti ne mislimo z EO, že s skromnimi prihranki pa bodo člani EO pogledali marši* kak zanimiv kraj tako v naši državi, kakor tudi izven državnih mejnikov. V osebnem razgovoru, ki so ga navezli na članek »Ahasverji«, so mi razni tovariši in tovarišice predložili marsikak vpoštevanja vreden nasvet zanimivo pa je, da sem prejel na članek že tudi nekaj pismenih nasvetov pa tudi vprašanj, kam bo šla naša prva pot, koliko bo cena za udeleženca, kdaj odidemo itd. Vsem tem povem, da obstoja EO za sedaj le še na — papirju. Upravni odbor bano-vinske sekcije JUU je na svoji nedavni seji vzel predlog za ustanovitev EO pod okriljem JUU na znanje. Zdaj pa je treba ta predlog spraviti v življenje. Pozivam tovariše in tovarišice, ki so voljni sodelovati v pripravah za oživotvorje* nje EO, da mi javijo svoje naslove. Ko bo par priglašencev, ki se bodo izjavili, da so pripravljeni sprejeti organizacijo EO na svoje rame, bomo stopili skupaj in ukrenili vse potrebno. Dela bo precej, zatorej vsi, ki imate dobro voljo, na plan! Omenjam, da sem zaradi zadev EO stopil v pismeni stik s češkoslovaškimi tovariši, ki se bavijo s takimi posli in so mi- obljubili vsi svojo pomoč. To nam bo v veliko oporo, ker bomo gradili na njihove izkušnje Ako bo dovolj odziva, bomo morda že o binkoštih krenili na krajšo pot; kar z avto* busi. Mislim, da je jako primerno najeti avtobuse in pohiteti v svet za en dan, dva, ali tri... Vožnja z avtobusi ima sploh razne prednosti kakor pa vožnja z vlaki. Seveda pa bomo vse daljše ture podvzeli z železnico. EO pa se bo moral pobrigati, da doseže za svoje članstvo na skupnih izletih K že* lezniško- tarifo. To bo skupna potovanja znatno pocenilo. Eni menijo, da je ugodnejše, če sii na potovanju — sam ali s prav majhno znano družbo, drugi pa vedo, da je popotovanje v zaokroženi družbi, če tudi z novimi znanci, prijetnejše. Čemernost in slabo voljo ostavimo itak — doma, v potne kovčke po* bašemo le vedro voljo in veselo razpolože* nje. Jaz za svojo osebo sem se domala Se vedno izvrstno počutil v družbi, ki sem jo navezal na skupnih potovanjih. In sem po* gledal z ekskurzijami že precej po svetu. Na vse hranim lepe, iskrene spomine! .. Torej za konec: 1. Potrebujem pismenih prijav tistih, ki bi kdaj hoteli v družbi EO na pot. (Ture bomo izbrali po želji članov. Kakor to delajo naši severni bratje, bo v vrstah EO prostora tudi za neučitelje — znance in prijatelje[*ice] naših članov.) 2. Kako želiš sodelovati v EO? 3. Tvoji nasveti za organizacijo EO. 4. Pomeni se o tem s svojim prijateljem, s svojo tovarišico. 5. Ne odlašaj ¿s sporočilom, obvesti takoj pisca teh vrstic, ki želi, da stopi EO skoraj v življenje. —nč—. LISTEK H koncertu Trboveljskega mladinskega zbora. Še dolgo bomo govorili poklicani in ne* poklicani o neverjetni izvežbanosti in vzorni disciplini mladih, po zelenih tratah in po vročem solncu hrepenečih rudarskih otrok. Še dolgo bomo hvaležni trojici: Šuligoju, Adamiču in Kumarju, da so spodkopali temelj, na katerem sta stala učitelja Sviligoj in Martin Kačur, ter postavili na njih mesto sodobnega človeka, ki ve, kaj hoče zase in za druge. Neizbrisen bo ostal v našem spo* minu pogled na množico, ki si ni mogla ubraniti solz, ko so njihovim srcem govorila ne* pokvarjena in v dimu fabrik preizkušena, za bridkost življenja že dozorela mLada srca. S sočutjem bomo v duhu še dolgo gledali vrste preprostih obleke, ki jim je barva morda obledela od materinih solz, prelitih v črnih nočeh nad črnimi rovi In vzbudila se bo v nas morda tudi želja, da bi se v kakem akcionarju zganil spet človek ob pogledu na te pristne slovenske oblekce. Na vse to bomo še dolgo mislili, vse to bomo še dolgo čutili. Ali nečesa ne pozabim več svoj živ dan, nečesa, kar me je pretreslo kakor spoznanje in razodetje: Preoral sem že dovolj ledine in videl sem druge orati; dajal sem in videl dajati druge; dovoljkrat se mi je obrnil pogled nazaj, do* živel marsikatero pre srčno odhodničo, okra* šeno z govori o zaslugah in nepozabnih kul* turnih spomenikih in o hvaležnosti vseh, ki ostanejo. Nisem pa doživel ne videl take ne* ločljive vezi, kakršna se spleta iz dneva v dan med učiteljem Šuligojem in mladino, ki jo njegova volja, njegova ljubezen in njegovo čustvo preoblikuje. To ni vez, ki se zrahlja z odhodničo in z nekaj hvaležnimi govori, vdanost je to, ki korenini v trpeči črni zemlji. Kolikor src pred njim, toliko brezpogojno vdanih življenj, vdanih za vse srečne kakor za vse težke dni. Prejasno govore te nepokvarjene očke, da bi bilo drugače; previdno se stiskajo revne ovčke okrog svojega pa* stirja. Pastirstvo pa je poslanstvo. Da bi se pastir vedno zavedal svojega odgovornega poslanstva in pripeljal svoje ovčice v srečnejšo in lepšo bodočnost! In da bi se vera vdanih ovčic nikoli ne skalila! J. Ribičič. Koncert mladinskega pevskega zbora Trbovlje-Vode. Ljubljana, 15. nov. 1931. Mladinski pevski zbor Trbovlje-Vode je bil ustanovljen pred letom dni od dirigenta — učitelja na Vodah — Avgusta Šuligoja Z vso vnemo se je vrgel On in njegova arma* da, ki šteje 110 glavic, na intenzivno delo po vedno uspešnem principu: od malega k večjemu, od lažjega na težje. Pri vajah, katerih je bilo neverjetno veliko, so temeljito štu* dirali naj prte j pesmice, a končno pesmi. Pri* redili so koncerte v Litiji, Trbovljah, Hrastniku in Rogaški Slatini,-15. t. m. pa v Ljub* ljani, tam, kjer se naj oceni njihovo dose* dan je delo, kjer naj se jim da pobuda za nadaljnje delo v najširšem smislu besede — ali pa opomin, da se vrnejo v Trbovlje. Do tega koraka jim ni bila postlana pot z rožicami, niso jih podpirali mnogobrojni stebri. Peščica ljudi: dirigent, tovarišica upravitelji* ca in tovariš upravitelj šole na Vodah, naš dobri znanec in neumorni delavec na kultur* nem polju, Oskar Moli, skladatelj Adamič, Pertot, Micun, dirigent UPZ Srečko Kumar in učiteljstvo dekliške in deške šole na Vo* dah. Od marsikod je pa priletelo poleno namesto podpore in dostikrat je padla pikra opazka namesto dobrega sveta. Pevke in pevci tega zbora sinovi in hčere onih, ki v potu svojega obraza služijo tem malčkom borni košček kruha. Vse te zapreke so od* stranili pionirji zbora in na nasvet ter podporo od strani JUU — pevskega odseka — prihiteli v Ljubljano, Njih trud je bil obilo poplačan — smelo trdimo, gosposko. Ljub* Ijana že dolgo ni doživljala toliko lepega kot pri nedeljskem koncertu. Kljub deževnemu jutru so stopili mladi pevci iz vlaka vedrih lic in s ponosnim če* iom Na kolodvoru jih je pozdravil v imenu sekcije JUU in UPZ Drago Supančič. Odšli so takoj v frančiškansko cerkev, po maši pa k vaji v Union. Že pevska vaja je pokazala, kako resno se zavedajo predstoječega koncerta. Dirigent in spremljevalec pri klavirju, požrtvovalni sodelavec Šuligojev, Milan Per* tot, nista imela česa popraviti, vse je bilo izvrstno. Po vaji so odšli k zajtrku v kuhinjo Nj. Vel. kraljice Marije v Prečni ulici, kjer jim je bil serviran obilen zajtrk. Tu so imeli tudi kosilo in popoldanski: prigrizek. Tovarišica T-ravnova jim je z dovoljenjem vodstva kuhinje in na stroške Pomladka in Rdečega Križa pripravila tako izvrstno in obilno pre* hrano, da so otroci prosili, če smejo nesti vsaj nekaj od tega tudi svojim staršem — pomočnici tovarišici Selanovi je skoraj zmanjkalo papirja za zavitke — dobri otroci, ki niso v dobrem pozabili svojih staršev, ki nimajo danes in morda nikoli — pečenke, kompotov in peciva! Koncert pred dobesedno nabito in raz* prodano dvorano je otvoril z lepim uvodnim govorom tov. Beg Ante. Orisal je težave in delovanje pevskega zbora ter karakteriziral posamezne pesmi. V imenu ljubljanskih otrok sta pozdravila pevce in pevke — drage sestrice in bratce — učenka in učenec dru* gega razreda osnovne šole na Grabnu. Deček je izročil šopek cvetlic zboru z vzklikom: »Naj živi ml. pev. zbor Trbovlje-Vode, naj živi njega pokrovitelj prestolonaslednik Peter, naj živi naš modri in dobri vladar kralj Aleksander!« Kratek aplavz in že smo pri izvajanju koncerta. Kljub gneči — glava pri glavi — je zavladala grobna tišina. Program je bil na podlagi izjav publike, kritikov in našega očeta glasbe, ravnatelja Hubada, brezhibno sestavljen. Obsegal je 16 kompozicij. V prvem delu: Emila Ada* miča: Pesem rudarskih otrok, Zabučale gore, Koroškim fantom in s klavirjem Jurjevanje in Božična Ivana Grbca. Že takoj prva pesem — himna zbora — je presenetila poslu* šalce radi lepega prednašanja, točne intona-cije, globočine teksta in lepote kompozicije. Marsikatero oko se je zasolzilo pri kitici: Oče naš je pod zemljo, tam mu duša in telo v britkih kapljah krvavita, dan na dan za nas trpita. \ Delovno občestvo za gospodinjske nadaljevalne šole v Celju. V nedeljo dne 15. novembra so se zbrale k delovnemu občestvu učiteljice*voditeljice gospodinjsko nadaljevalnih šol in mnogo to« varišic v dvorani Celjskega doma. Udeležba je bila kljub slabemu vremenu polnoštevilna, kar je znak velikega zanimanja za to šolstvo. Delovno občestvo otvori predsednica odbora gosp. nadaljevalnih šol tov Anka Me« šičkova iz Krčevine pri Mariboru. S prisrčnimi besedami omenja pismo Nj. Vel. kralja učiteljstvu in pozove navzoče, naj vzkliknejo svojemu velikemu kralju trikratni: »Živio!« Odpošljejo se brzojavki g. banu dr. Mas rušiču in pomočniku g. dr. Pirkmajerju v za* hvalo za naklonjenost, ki jo gojita napram nadaljevalnemu šolstvu. Besedo povzame nato referent za gosp. in kmet. nad. šole g Jože Krošl. V imenu banske uprave pozdravi udeleženke in želi. naj bo delovno občestvo vpogled v dušo in srce, zdravje in bolezen gospodinjsko nadaljevalnih šol. Kar je družinskim članom, raztepenim širom sveta, dom, kamor se vračajo, četudi je še tako skromen in črpajo iz njegove do* mačnosti in prisrčnosti novih sil za borbeno življenje zunaj doma, tako naj bo delovno občestvo vsem učiteljicam krepka opora za nadaljnje delo. G. referent preide nato k poročilu: »Delovanje gosp. nadaljevalnih šol v 1. 1930./31.« Vsaka gosp. nadaljevalna šola je izraz duševnosti kraja, v katerem je. Sedanji gospodarski položaj je slab in ravno to nas opozarja, kako so gospodinjsko nadaljevalne šole nujno potrebne. Njih ugoden razvoj in napredek kaže, da se jih je ljudstvo oprijelo in vzljubilo Številke ne izkazujejo dela in trpljenja ter izrabljenih duševnih in telesnih sil vodi* teljic, da si pridobi šola trdna tla in služi svojemu namenu. Uporabiti in usmeriti ie treba vse sile, da se ohrani kmetski stan zdrav. Če propade on, propade tudi ostala družba. Duša kmet* skega življenja, zlasti družine, je žena. Če žena ni izobražena, je napredek nemogoč. Potrebna je pa predvsem vzgoja. Spo* znanje, da je na kmetih pomanjkanje dobre vzgoje večje kot pomanjkanje strojev, je popolnoma pravilno. Ker sloni vzgoja le na ženah*materah, zato je gosp. nad. šola zagrabila z vso žila-vostjo tam, kjer je delo najpotrebnejše; to je vzgoja in pouk kmetske ženske mladine. S svojim delom skuša vzgojiti kmetska de* kleta v zdrav naraščaj, na katerega brez skrbi zidamo bodočnost. Naše kmetsko ženstvo še ni izobraženo in vzgojeno. Če pošlje kak bogat posestnik svoje hčere v mesto ali kamorkoli, da se malo izobrazijo, je to le drobec, mi moramo zaseči vsa dekleta, vse bodoče gospodinje. Izobraženo in dvignjeno na ono duševno višino, ki jo zahteva sodolmo življenje za uspešen napredek, bo šele tedaj, kadar bo hčeram malih posestnikov omogočena vzgoja in izobrazba. Ravno to nalogo vrše gospo* dinjsko nadaljevalne šole, ki sprejemajo pod svoje okrilje radi Slvoje prikrojenosti tudi najrevnejša dekleta. To je tudi oni veliki vzrok, da naše šole dobro napredujejo. Če se ustavimo pri številkah ki nikikor niso zrcalo dela in uspehov, ugotovimo sle-deče i V preteklem šolskem letu 1930./31. je bilo 54 gospodinjskih nadaljevalnih šol. De* lovale niso 3. Obsegale so 64 letnikov. V začetku šol. leta je bilo 702 učenk, katerih Kontakt med publiko in pevci je bil vpo* stavljen in stopnjevalo se je navdušenje in temu odgovarjajoči aplavz od pesmi do pe* smi. V drugem in tretjem delu so sledile: Emila Adamiča: Pod zelenim oknom, Pastir* ci Tri pure, Izpraševalnica, Kdo najlepše živi, Stanka Premrla: Rože za Marijo Marija Kogoja: Mladinska, Jana Malata: Lastavička, Frana Marolta: Pase Janko in Jakoba Alja* ža: Triglav. Na klavirju je odlično spremljal litijski tovariš Milan Pertot. Po končanem programu ni hotelo ponehati odobravanje publike tako, da so bili pri-morani zapeti še enkrat svojo himno: »Pesem rudarskih otrok«. Težko je reči, katera pesem je bolj ugajala — morda Pesem rudar* skih otrok, Koroškim fantom, Izpraševalm* ca, pri kateri je bilo odobravanje neskončno. _' Dejstvo je — vse in prav vse: nastop, program, izvajanje, vzorna disciplina, obisk, a v prvi vrsti neumornost in sposobnost dirigenta Avgusta Šuligoja spremljevalca Mi* lana Pertota in neverjetna glasbena nadarjenost, pridnost in discipliniranost rudarske dece. Res — nepozabna prireditev! Koncerta so se udeležili zastopniki vseh korporacij na čelu z banom g. dr D. Maru-šičem. Nadalje prevzvišeni škof dr. Rožman, zastopnik kom. divizije g. general Popovič s soprogo, načelnik prosvetnega oddelka g. Jos Mazi, prosvetni inšpektor g. dr. Fran Kotnik, šef osnovnega šolstva g. banski šolski nadzornik Andrej Rape, ravnatelj g. Hubad, dvor. dama gospa Franja Tavčarjeva, gospa dr. Pirkmajerjeva, zastopnik mestne občine tov. Likozar, ravnatelj Maloželezniške druž* be g. dr. Fettich, ki je dal zboru brezplačno na razpolago 2 tramvajska vozova, vsi člani število se je do konca šolskega leta skrčilo na 680. Šole se precej enakomerno razvijajo, le v južnem delu Dravske banovine zaostajajo. V veliko pomoč je kralj. ban. uprava, ki je nabavila mnogim šolam inventar ali ši* valni stroj. Banska uprava skrbi tudi za primerno pripravo učiteljic za poučevanje na gospo* dinjsko nadaljevalnih šolah. Prireja tečaje, ki naj učiteljice metodično in praktično usposobijo. V letošnjih počitnicah sta se vršila v Mariboru dva uvodna tečaja. Prvi je bil od 3. do 14. avgusta, drugi pa od 14. do 28. av* gusta. Tečaj je obiskovalo 83 učiteljic. Praktični tečaj se je vršil na banovin-skem posestvu na Mali Loki od 17. avgusta do 15. septembra. Sprejetih je bilo 20 učite* ljic in ena poštna uradnica. Odklonjenih je bilo 27 učiteljic zaradi pomanjkanja prostora. Banska uprava skuša oskrbeti tudi različne učne pripomočke. Z besedami: »Ne kloni, ne odpovej se, vzdrži!« je končal g. referent svoje poročilo, ki so ga udeleženke sprejele z velikim zani* manjem in odobravanjem. Sledil je referat: »Sodelovanje učiteljic pri gospodinjskih nadaljevalnih šolah«. Po* ročaia je tov. Marta Plavšak, voditeljica gospodinjsko nadaljevalne šole iz Trbovelj. Izčrpno je obdelala vse možnosti, katere učiteljice naj poučujejo na gospodinjsko na* daljevalnih šolah. Nastane vprašanje, katere so to: zmožnejše, starejše, pridnejše, one, ki imajo zaupanje pri ljudeh itd. Vsaka izmed naštetih ima prednosti, ki govore za njo, zato je odločitev težka. Neizpodbitno pa je, da mora biti voditelj ica osebnost, ki brez omahovanja vzgaja in uči dekleta ne oziraje se na domačo politiko, ne na svetovno krizo. Nobena stvar naj je ne spravi s terena in uspeh ji je za* gotovi j en. Tov. Plavšakova je poudarjala potrebo vzgoje mladih učiteljic, da bodo znale popri* jeti za delo, ko ga bodo odložile starejše. Tovarišica predsednica je poročala: o notranjem razvoju gospodinjsko nadaljevali nih šol. Iz poročil vseh šol Dravske banovine nam je orisala položaj in razvoj gospodinjsko nadaljevalnih šol v notranjosti. Pokazala je na težkoče, ki razvoj ovirajo in prednosti, ki ga pospešujejo. 'Iz vsega poročila zveni klic po izboljšanju gospodarskega položaja. Sedaj je čas v katerem so gospodinjsko nadaljevalne šole potrebne kot nikdar preje. Gojenke so večinoma iz malih kmetij, ki so občutno udarjene po padcu cen živini in lesu. Skušajmo takim dekletom dati pod* lago vestnih služkinj, ker jih razmere silijo od doma. Potrebno je priučiti dekleta na večjo varčnost in skromnost, vrnitev v pristno kmetskost. V vseh panogah kmetskega gospodarstva je potrebno izboljšanje. Zaključne slovesnosti in razstave naj se prilagode današnjim težkim razmeram in krajevnim prilikam. Tov. Marija Pleško voditeljica gospodinjsko nadaljevalne šole na Logu pri Vrh* niki, je v svojem referatu: »Ročno delo na gospodinjsko nadaljevalnih šolah« utemeljila, da je edino v imenovanih šolah umestno le krpanje, mašenje, ročno šivanje, ker so to stvari, ki jih mora znati kmetska gospodinja, a jih je kljub temu še mnogo, ki tega ne znajo, pač pa imajo polno hišo zaprašenih in umazanih vezenih prtičkov. sekcije JUU, na čelu s predsednikom Ivanom Dimnikom, zastopniki Učiteljske tiskarne, ki je natisnila brezplačno programe "in pla* kate in drugi predstavniki. Koncert je pre* našal Radio Ljubljana, da so mogli tudi oni, ki jim je bil onemogočen prihod v Ljubljano prisostvovati temu, krasnemu v Ljubljani in najbrže daleč naokrog edinstvenemu koncertu. Ne smemo pa prezreti, da je ta velikanski uspeh Šuligojevega zbora naš uspeh — uspeh vsega učiteljskega stanu — posebno še učiteljskega pevskega zbora, ki vzgaja pevovodje, ter organizacije JUU, v kateri imamo vsi trdno in neomajno hrbtenico Ve tovarišice in tovariši, ki ste vedno radi pod* pirali delo na pevskem polju, ste pomagali tudi temu zboru do takega uspeha. Ve tova* rišice in tovariši, ki ste s svojo neumorno agitacijo pripeljali armade poslušalcev h koncertu, ste tudi pripomogli k uspehu in ve tovarišice in tovariši, ki ste v takem številu kot ne pomnimo, prihiteli h koncertu, ste pripomogli k uspehu. Dokazali ste, da, kadar vas kliče organizacija na pomoč pri kulturnem dviganju naroda, zmorete vse! Vsi vi ste danes v teh težkih časih velikanska opo* ra onim, ki ne klonejo pri delu za narod in domovino. Hvala Vam! Uspeh mladinskega pevskega zbora Trbovlje-Vode je naš uspeh, dolžni smo, da to povemo enkrat jasno in točno. — Vidimo, da organizacija in vsak posameznik hoče in mora podpirati vse one, ki delajo za narod, domovino in stan. Mladinskemu pevskemu zboru in njega dirigentu Šuligoju ter vsem pomočnikom pa kličemo: Iskrene čestitke, nadaljujte, kar ste pričeli! Želimo Vam pri vsakem koraku tak aplavz in tako pomoč od vseh kot pri ljubljanskem koncertu. Sud. Deloma so bila mnenja deljena. Nače* loma pa so vse udeleženke proti temu, da bi se kje poizkušalo fabricirati šivilje in ve-zilje, ker to ni namen gospodinjsko nadalje* valnih šol. Iz referata tov. Pleškove veje globoko spoznavanje kmetskih razmer in velika praksa v omenjenem predmetu. Zborovalke so sprejele sledeče predloge: 1. 1. Delovno občestvo predlaga, da se oskrbe primerne brošurice za kmetska dekleta. 2. Radi sedanjega težkega gospodarskega položaja naj se ne naročajo knjige, ki niso v skladu z namenom gospodinjsko nadalje* valnih šol, oziroma jim celo nasprotujejo, n. pr. knjiga: Francoska meščanska kuhinja, izdala Belo*modra knjižnica. II. 1. Prosimo kralj. ban. upravo, da omogoči 3mesečen praktični tečaj za vodite* ljice gospodinjsko nadaljevalnih šol v mesecih junij, julij in avgust, dokler ni posebnega zavoda za celoletno izobrazbo učiteljic. 2. Tečaj naj kralj. ban. uprava razpiše dva meseca pred koncem šolskega leta in objavi imena sprejetih v stanovskih listih. III. Delovno občestvo prosi šolski radio JUU, naj predavanja za gospodinjsko nada* ljevalne šole oddajajo po programu, ki ga bo izdelal odbor delovnega občestva. IV. Ker je gospodarski položaj danes težak, predlagamo sledeče: 1. V vsakem kraju naj bo ena gospodinjsko nadaljevalna šola z enim letnikom. 2. Odobrene gospodinjsko nadaljevalne šole, ki nimajo dovolj deklet, naj prenehajo. 3. Nove gospodinjsko nadaljevalne šole se smejo .ustanavljati le tam, kjer je zadost* no število deklet in kjer ima voditeljica me* todični in praktični tečaj. Pri pouku smejo sodelovati le one učiteljice, ki imajo vsaj uvodni tečaj. Le tisti tečaji so veljavni, ki so jih priredili bivši oblastni samoupravi oziroma jih prireja kraljevska banovinska uprava za iz* popolnjevanje in pripravo učiteljic za poučevanje na gospodinjsko nadaljevalnih šolah. 4. Število rednih honoriranih ur se zniža od 250 na 200. Število izrednih se zniža na minimum. V. Zaklj učne slovesnosti naj se vrše le v najredkejših slučajih in le tam, kjer je potrebno, da se ljudje seznanijo z gospodinjsko nadaljevalno šolo. Razstava naj bo skromna in naj ustreza današnjim težkim razmeram in namenu gospodinjsko nadalje* valnih šol. Tovarišica blagajničarka poroča o stanju Preteklo soboto se je vršilo v dvorani Celjskega doma zborovanje kmetijskih na* daljevalnih šol Dravske banovine. Zastopa* nih je bilo 79 vodij teh šol. Poleg njih je bilo tudi več učiteljev, ki poučujejo na teh šolah. Otvoril je zbor predsednik šolski upravitelj g. Gosak in pozdravil zbrane pionirje našega kmetijskega šolstva, zlasti šol* skega svetnika g. Jožeta Krošla, referenta za kmetijsko nadaljevalno šolstvo pri Dravski banovini. Po pozdravnih vzklikih Nj. Vel. kralju je zbor sprejel tudi pozdravni brzojavki banu g. dr. Marušiču in podbanu g. dr. Pirkmajerju v zahvalo za njuno pomoč kmetijskemu nadaljevalnemu šolstvu. V imenu dravske sekcije JUU je pozdra* vil zborovalce šolski upravitelj g. Miloš Verk, ki je v imenu sekcije obljubil vso podpor/o in pomoč kmetijskemu šolstvu, nakar je -po* dal pregledno poročilo o delu v šolskem letu 1930./31. šolski svetnik g. Jože Krošl. Iz poročila posnemamo, da je delovalo v preteklem šolskem letu 79 kmetijskih nadaljevalnih šol, to je 26 več kakor v pred* hodnem letu, in to s prav lepimi uspehi. Ob koncu šolskega leta je bilo vpisanih 1575 učencev, povprečno 21 na šolo. Poučevalo je 165 rednih in 68 izrednih predavateljev, kan kaže, ako sodimo po številu, prav lep napredek na polju naše kmetske prosvete. Govor* nik je zaključil svoje poročilo z željo naj postanejo kmetijske nadaljevalne šole čuva-rice kmetske kulture in pospeševateljice kmetskega zdravja. Tem lepim besedam je sledilo zanimivo predavanje šolskega upravitelja g. Josipa Dolgana iz Planine pri Rakeku, ki je v poro* čilu pod naslovom »Rast kmetijskih nadalje* valnih šol« orisal vrsto lepo se razvijajočih šol iz vseh delov banovine in nam opisal vse podrobno in tiho delo učiteljstva, ki v izven-šolskem času žrtvuje toliko ur kmetski pro* sveti. Zborovanje so posetili: profesor na kmetijski šoli v Št. Juriju ob južni železnici g. inž. Fran Koprivšek, prvi apostol kmetijske* ga gibanja na bivšem Kranjskem in Štajer* skem, višji kmetijski nadzornik v p. g. Franc Goričan in novoizvoljeni narodni poslanec za celjski srez g. Ivan Prekoršek. Vsem trem gostom je izrekel prijateljsko dobrodošlico predsednik g. Gosak, nakar se je zahvalil za pozdrav poslanec g. Prekoršek, ki je s toplimi besedami pohvalil zbor idealistov uči* teljev, ki delajo čudeže in ustvarjajo zavednega jugoslovenskega kmeta. Ob koncu na* govora je obljubil g. Prekoršek vso pomoč in je z besedami: »Saj vem, da je to vaše delo tudi naše« zaključil nagovor, ki je bil sprejet z navdušenim aplavzom. Gg. šolski upravitelji! Vaša narodna dolžnost Vam nalaga, da zagotovite svoji šoli nabavo z rešenjem ministrstva prosvete O N. br. 36637/25 in O. N. br. 24398/30 odobrenih pomožnih učil v zemljepisnem pouku Po naredbl prosvetnega oddelka Drav» ske banovine obvezana Je vsaka Sola imeti vsaj 1 Izvod tega uCila Slike z Jadrana in Primorja 12 različnih umetniških barvastih slik Dalmacije in Primorja, izdelanih po naših najslavnejših mojstrih prof. Crnčiču, Kovačeviču in Krušlinu. Znižana cena Din 296'— razume se, da skupno z učno knjigo, zavijanjem in poštnino. Slike so velike 45X50 cm in so pripravljene tako, da se jih lahko obesi na zid. — Poleg tega, da so te lepe slike v okras šolskih prostorov, so po razpisu ministrstva za vojno in mornarico D. br. 44012/26 in ministrstva notranjih del J. B. br. 20495/26 najprimernejše sredstvo za uspešno propagando za naš Jadran. Nudite otrokom pri nazornem pouku užitek spoznavanja prirodnih lepot našega morja in Primorja! Budite v otrocih nacionalno zavest z dosego ljubezni do jugoslovenskega Jadrana. Oskrbo lol v Dravski banovini vrSI samoi Banovinska zaloga šolskih knjig in učil v Ljubljani blagajne. Po pregledanju računov se izreče odboru absolutorij. Izvoljen je nastopni odbor: predsednica tov. Anka Mešičkova; tajnica tov. Marija Pleškova; blagajničarka Andreja Grum=Skus ljeva; odbornice: Burdianova Karla, Plavšakova Marta, Jankovičeva Mira, Pečnikova Angela in Mercinova Danica. Vse članice odbora so porazdeljene po okrožjih kot zastopnice in sicer: tov. Anka Mešičkova, vodit, v Krčevini, za Maribor in Dravsko dolino; tov. Pleškova Marija, vodit, na Logu pri Vrhniki, za Ljubljano in No* tranjsko; tov. Grum-Skuljeva Andreja, vodit, v Gabriku nad Škofjo Loko, za Gorenjsko; tov. Mercinova Danica, vodit, v Stični, za Kočevje — Dolenjsko; tov. Pečnikova Anges la, vodit, v Čentibi, za Prekmurje in Slov. gorice; tov. Jankovičeva Mira vodit, v Voj* niku, za Savinjsko dolino; tov. Burdianova Karla, vodit, v Šmarjem pri Jelšah, za Kozje in Brežice; tov. Plavšakova Marta, vodit, v Trbovljah, za Trbovlje in srez Kamnik. And. Po kratki debati o predavanju g. Dolgana smo culi tehtne besede g. inž. Koprivška, ki nas je seznanil s pomenom travništva za uspešno živinorejo. Živahne debate so se udeleževali gg.: Gosak, Doberšek, Goričan in drugi. Po kratkem odmoru je govoril šol* ski upravitelj g. Josip Jurančič od sv. Marka niže Ptuja o snovi: kakšno vzgojo zahteva sedanji gospodarski položaj našega kmeta. Podal je v zgoščeni obliki vse kmetsko živ* ljenje od nekdaj do danes in utemeljil svoje trditve z lastnimi izkušnjami, ki so plod nje* govega vsestranskega opazovanja. Sledilo je poročilo predsednika g. Gosaka o delu odbora za kmetijsko nadaljevalno šolstvo o čemer sta govorila tudi blagajnik g. Jevnikar in tajnik g. Verk. Zboru je bila predložena posebna resolu* cija, ki jo je zbor neizpremenjeno s predlogi sprejel obenem s pravilnikom o odboru za kmetijske nadaljevalne šole in o delovnem občestvu. Pri volitvah, ki so se izvršile ob zaključku. je bil ponovno izvoljen stari odbor z g. Gosakom na čelu, ki je bil izpopolnjen še z zastopniki iz Prekmurja in kamniškega okraja. MT OSLAČKKKfi Z& SIOVIMIJO UURUANA, «IMIoSičev* c sta 7 priporočil vo) misija v ministrstvu prosvete v Beogradu za Sestavo enotnih zvezkov. Zvezki so sledeči: 1. Lepopisnice z napisanimi vzorci. (Rjav ovitek.) 2. Lepopisnice brez napisanih vzorcev. (Rjav ovitek.) 3. Lepopisnice z napisanimi vzorci v cirilici. (Rjav ovitek.) 4 Okrogla pisava. 5. Pisanke in vežbanke. (Zelen ovitek) 6. Vežbanke za računanje. (Moder ovitek.) 7. Risanke. (Siv ovitek.) Vsi zvezki so izdelani iz najfinejšega pisalnega papirja ter opremljeni s pivnikom. Šolska upraviteljstva in učiteljstvo naprošamo, naj opozore trgovce z zvezki, da naroče, ko jim poide zaloga dosedanjih zvez: kov le nove vzorce, da bodo tako polagoma uvedeni v vse šole enotni zvezki. Šolska upraviteljstva so prejela podro* ben prospekt in opis zvezkov. Uvedite nove zvezke v svoje razrede! Z uvedbo teh zvezkov koristite tudi svo* jemu stanu, ker podpirate svoja stanovska podjetja! Učiteljska tiskarna v Ljubljani. — Kamniško učiteljsko društvo je naka* zalo Učiteljskemu domu v Ljubljani 1000 (en tisoč) Din kot letni prispevek svojega članstva. S tem činom se je pridružilo logaškemu in ljubljanskemu učit. društvu. Ostala društva, posnemajte! Jos. Kobal, blagajnik. — Na državnem moškem učiteljišču v Ljubljani so napravili v času od 26. oktobra do 14. novembra 1931 praktični učiteljski iz* pit sledeči kandidati: Ankele Franc, Babnik Josip, Bavdek Dušan, Bregar Franc, Čebohin Franc, Dermota Vladimir, Gabrovec Bene* dikt. Kobilica Rudolf, Kokalj Franc, Kompoš Peter, Korenčan Lovno, Kušar Karol, Lenar-dič Mihael, Lenardič Peter. Ljubic Anton, Majnik Ferdinand, Mokorel Viktor, Murovec Ivan, Pahor Drago, Plevelj Viktor, Ponikvar Stanko, Sila Milan, Strehovec Franc. Turk Josip, Tušar Ivan. Vertačnik Milan, Winkler Vaciav, Zupane Alojzij in Žitnik Maks. — Ljubljanski učiteljiščniki se bodo oddolžili Levstikovemu spominu s slavnostno akademijo, ki jo prirede dne 23. t. m. ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice. Spored akademije, ki bo izredno bogat, bo obsegal poleg drugega tudi nekatere Adamičeve. Vo* laričeve in Jenkove kompozicije Levstikovih pesmi. Občinstvo naj s številno udeležbo pripomore učiteljiščnikom k zadostni proslavi lOOletniee rojstva enega največjih Slovencev — Frana Levstika. Dumo GO TOP & Co. LJUBLJANA MIKLOŠIČEVA CESTO «C/f. * En gros. En detail. Izdelava in prodaji damske in moške konfekcije. Naro čila po meri se izvr šujejo hitro in točno — Mladinski pevski zbor Trbovlje*Vode priredi v nedeljo dne 22. t. m. ob 16K uri v dvorani ljudske posojilnice v Celju koncert po tistem vzporedu kakor v Ljubljani. Pričakujemo, da bodo celjski in okoliški tovariši in tovarišice poskrbeli, da bo ude* ležba tako častna kakor je bila v Ljubljani. Isti dan ob 1130 uri se vrši matineja za učence z nekoliko skrčenim sporedom. — Zanimivo predavanje. V soboto 21. novembra priredi v Ljubljani v prostorih re* stavracije »Zvezda« ob 20. uri krajevni od* bor »Jadranske straže« zelo zanimivo predavanje pod naslovom »Kako je prišlo do katastrofe parnika Titanic?« Predava znani strokovnjak v pomorski literaturi, kapetan Rudolf Crnič, urednik »Jugoslovenskog po-morca« v Zagrebu. K temu predavanju je še posebej vabljeno učiteljstvo Ljubljane in okolice, ki stanuje v Ljubljani. Cen j ene gos p. učiteljice! Za specialno, strokovno, solidno delo Vaše garderob , po vseh inozemskih giornalih Vam jamči, n o v o o t v o r j e n i tiemsks atelje Jovanke Potočnik, izprašane in diplomirane v inozemskih krojnih š lah Metlni trg 5/it. Izdeluje tudi kroje po meri Kostume in pldšče izdelujejo prvovrstni damski krojači — Železniške legitimacije za upokojence, invalide in njih rodbine. Vsi upokojenci in njih rodbine, katerim so bile izstavljene že* lezniške legitimacije leta 1927 in jim bo torej potekla petletna doba koncem tega leta, se vabijo, da jih po možnosti vrnejo do 10. decembra t. 1. finančni direkciji, odseku za ra* čunovodstvo v Ljubljani. Da pa moremo izposlovati od direkcije državnih železnic izstavitev novih železniš* kih legitimacij, naj se prošnjam priloži slika, 10 Din v gotovini in zadnji knjižni izpisek čekovne nakaznice. Železniške legitimacije pa, katerim koncem tega leta ne bo potekla še petletna doba, naj se predlože za podaljšanje zgoraj ome> njenemu uradu vsaj do konca tekočega koledarskega leta. Pripomnimo pa, da se tekom leta 1932 vložene prošnje za izstavitev novih železniških legitimacij ne bodo predlagale direkciji državnih železnic posamezno, ampak le skup* no in največ dvakrat mesečno Take prošnje naj se torej pravočasno vlagajo, ne pa šele tik pred dnevom, ko se legitimacije že rabijo. Vsi oni upokojenci in njih vdove, ki ima* jo bivališče v Ljubljani in še niso prišli po prijave za priznanje draginjskih doklad. se tem potom ponovno opozarjajo, da to nemu* doma store. Končno vabimo vse upokojence in upokojenke, da prilagajo v bodoče vsem morebit* nim reklamacijam, vlogam in prošnjam, v pokojninskih zadevah tudi zadnji knjižni izpisek čekovne nakaznice ali pa navedejo vsaj število likvidacijskega lista, ker se na ta na* čin omogoča hitrejše in lažje poslovanje Za finančnega direktorja namestnik šefa odseka za računovodstvo: Jos. Šircelj. Šolstvo v Drav. banovini. —š Šolstvo v Dravski banovini. Pod tem naslovom bomo objavljali razvoj šolstva v naši banovini predvsem otvarjanje vzpored* nic, razširjenja obstoječih šol in ustanavljanje novih šol. Ustreženo bo učiteljstvu posebno v slučajih kompetence na dotične šole, služilo pa bo tudi pregledu napredka in sir* jenja narodnega šolstva pri nas. Na narodni šoli v Dobu pri Domžalah je otvorjena k 3. razredu vzporednica. Z odlokom ministrstva prosvete se otvori na dosedanji petrazrednici v Mirni, srez Novo mesto 2. razred višje narodne šole. Na sedanji štirirazredni narodni šoli v Dolnji Nemški vasi, srez Novo mesto se otvori I. razred višje narodne šole. Štirirazrednica Sv. Jurij pod Kumom, srez Krško se je pretvorila v štirirazredno osnovno šolo s 1. in 2. razredom višje narodne šole. Na štirirazredni osnovni šoli. v Preski, srez Ljubljana = okolica je otvorjen z odlo* kom min. prosv. 1. razned višje narodne šole. Štirirazredna narodna osnovna šola pri Sv. Andražu, srez Ptuj je razširjena z odlokom ministrstva prosvete na 1. r/azred višje narodne šole. Z odločbo kraljevske banske uprave je ustanovljena enorazrednica v Cajnarjih, srez Logatec. Novi šolski okoliš obsega vasi Be* čaje Cajnarje, Hribljane, Hruškarko, Gora Gošič, Kremenca, Hrušca, Milava, Pirmane, Ponikva, Reparje, Štrukljeva vas in Slugovo, upravne občine St. Vid nad Cerknico. V smislu čl 164 zakona o narodnih šolah je ukinjena privatna 'rimsko - katoliška šola v Fikšincih, srez Murska Sobota in ustanov* ljena enorazredna nemška manjšinska šola. —š Otvarjanje razredov višje narodne šole v Dravski banovini. Kakor je razvidno iz objav pod naslovom »Šolstvo v Dravski banovini« je pričelo ministrstvo prosvete iz* vajati člen 158. zakona o narodnih šolah z otvarjanjem razredov višje narodne šole. Posledica izvajanj citiranega člena bi morala biti, da izvršimo na naših šolah preimenovanje prestopnih razredov v tem pravcu, da sma* tramo šole, ki imajo štiri prestopne razrede, to je naše sedanje štirirazrednice v smislu člena 7 za osnovne šole, a vse prestopne razrede, t. j. 5., 6., 7. in 8. razred za 1., 2., 3. in 4. razred višje narodne šole Formelno bi torej bilo treba to preimenovanje takoj izvršiti, da se izognemo dvoimenskim narodnim šolam, to je našim sedanjim 5, 6, 7 in 8 razrednicam. Do tukaj bi bila zadeva izvršljiva, če bi ne imeli v Dravski banovini vpeljanega 81et* nega obveznega šolanja. V naše podeželske šole, zlasti v bivši ljubljanski oblasti poha* jajo otroci 6 let obvezno v vsakdanjo šolo in po uspešni završitvi 6. šolskega leta uživajo v 7. in 8. šolskem letu skrajšani pouk po čl. 11. in 12. Otroci, ki obiskujejo 6 let naše eno* razrednice, dvorazriednice, tri- in štirirazred* niče, dosegajo po učnih uspehih z ozirom na učne programe ,v katerih se poučuje na ome* njenih vrstah šol, najmanj učni uspeh, ki ga predvideva drugi razred višje narodne šole. Po določilih čl. 65 pa bo izdati za učence omenjenih šol izpričevalo o dovršeni osnovni šoli, ker smatra ministrstvo prosvete z iz* vajanjem čl. 158 vse navedene kategorije šol za osnovne šole in naše sedanje šole od pet-razrednice dalje za višje narodne šole. S tem pa bodo oškodovani učenci, katerim se bodo izdajala izpričevala o dovršeni osnovni šoli, čeprav so faktično po učnih črtežih naših podeželskih šol od eno* do štinirazrednice z uspehom završili z zakonom predvideni učni program 2. razreda višje narodne šole. Izpričevalo o dovršeni narodni šoli pa bo prejel tudi učenec v sosednih banovinah, kjer obiskuje vsakdanjo šolo le prva štiri šolska leta. Navedenim nesoglasjem se bo mogoče izogniti le na ta način, ako smatramo našo narodno šolo t. j. od enorazrednice dalje za popolno narodno šolo z osnovno in višjo na* rodno šolo po čl. 7, kajti čl. 8 določa, da traja osnovna šola štiri leta, višja narodna šola istotako štiri leta. Temu č^nu ustrezajo vse naše šole v Dravski banovini, ker imamo osemletno obvezno šolanje. Pouk na naših šolah je usmerjen po uč* nem programu čl. 44 odst. 2 tako, da je pri* lagoden življenjskim potrebam kraja, v katerem se nahaja šola. Predvsem se po deželi razvija smisel za kmetijstvo, v trgih in mestih pa za obrt, industrijo in trgovino. Iz navedenega sledi dejstvo, da je vse šole v Dravski banovini smatrati za popolne narodne šole z osnovno in višjo narodno šolo. Z ustanavljanjem razredov višje narodne šole po ministrstvu prosvete pa bi bilo sklepati, da so vse naše šole od sedanje enorazrednice do štirirazrednice le osnovne šole brez višje narodne šole. Da se izognemo tem nejasnostim bi bilo potrebno, da preimenujemo vse narodne šole v Dravski banovini v smislu zakona o narodnih šolah z ozirom na pričeto izvajanje čl. 158 po ministrstvu presvete tako, da tvori n. pr. na sedanji štirirazrednici 1. razred (prvo šolsko leto) drugi razred (drugo šolsko leto) 3. razred (tretje in četrto šolsko leto) osnovno šolo, četrti razred (peto do osmo šolsko leto) pa višjo narodno šolo. Analogno se tudi na manjrazrednicah od četrtega šol. leta dalje osnujejo za vsako šolsko leto od* delki višje narodne šole. (V lažje razumevanje se je rabil izraz razred za oddelek v smislu čl. 61 zakona Zadevo naj bi razpravljal šolsko upravni odsek. Organizacija naj opozori merodajno šolsko oblast na neenako tolmačenje zakona o narodnih šolah z ozirom na navedene člene. Predlagalo naj bi se gori navedeno preimenovanje naših šol, kot posledica izvajanj čl. 158. zakona o narodnih šolah po ministrstvu prosvete. N ii'-spodit rs* h ni l?8CMa. —g Simbol ujedinjene Jugoslavije je njen grb. Zato naj bi ga imela vsaka šola na proslavi praznika Ujedinjenja dne 1. decembra. Sploh pa spada slika drž. grba v vsak razred poleg slike Nj. Vel. Kralja. Učiteljski dom razpošilja tako barvasto sliko na kartonu v velikosti 45 X 55 cm z opisom vred za 20 Din. Slika je odobrena in priporočena od ministr* stva prosvete. —g Novi politični ročni zemljevid Evrope je izšel v založbi Učiteljskega doma v Mariboru. Zemljevid sta izdelala v merilu 1 : 15 000.000 znana kartografa profesor Baš in Slavoj Dimnik, tisk pa je oskrbela lito* grafija Mariborske tiskarne. Ta nova edicija agilne založnice je res lepo delo, ki se lahko meri z vsako domačo a ji tujo založbo. Imeni avtorjev jamčita, da zemljevid odgovarja najnovejšim zahtevam. Tako obsega poleg običajnih podatkov, ki jih imajo politični ročni zemljevidi še radio * oddajne postaje, velike električne centrale, plovnost rek in zračne*" prometne proge. Iz njega so tudi raz* vidni sedeži jugoslovanskih poslaništev in konzulatov. Sploh je ta zemljevid izdelan iz našega jugoslovenskega vidika ter je vneseno vse, kar je važno za našo državo, bodisi iz političnega, gospodarskega ali pa zgodovinskega vidika, kolikor je seveda tehnično možno spraviti na tako majhen prostor Ta zemljevid bodo z veliko koristjo upo* rahljale šole, ki so bile do danes navezane na ročne zemljevide, ki niso upoštevali teh vidikov. Prav bo prišel pa tudi vsakomur, ki se zanima za politični položaj evropske celine. —g Učiteljska Gospodarska Poslovalnica. UGP priporoča vsemu učiteljstvu in krajev* nim šolskim odborom, da naročajo vse šolske potrebščine potom Učiteljske Gospodar* ske Poslovalnice Maribor in Ljubljana (Frančiškanska ulica 6/i). Priporočamo nabavo prvovrstnih radio*aparatov in radio potreb* ščin. dalje nabavo šolskih domačih lekarn, glede katerih smo v zvezi z odličnim strokovnjakom. Tudi priporočamo originalne Lutzo* ve peči. Vsi na delo za naša domova! Vsako naročilo je opeka našemu domu! Mladinska NjtHc* Zaradi pomanjkanja prostora ni bilo mo* goče objaviti v 2. štev. »Našega roda« obe sliki Skrbinškove igrice »Miklavževi darovi«. Če bi pa katera šola rabila to igrico za Miklavževo prireditev, lahko dobi odtisek na* daljevanja pri tajništvu Mladinske matice, Ljubljana, Frančiškanska ul. 6/1. Uradne ure 16. do 18. Pri zadnji reklamni notici za »Mihca in Jakca« in za »Tiho življenje« je pri cenah pomotoma izpadla ena vrsta. Cena za prvo kot za drugo knjigo je sledeča: za kartonirane izvode 12 Din za izvode vezane v polplatno 18 Din, za izvode vezane v platno 24 Din, za izvode vezane v platno na finejšem papirju 27 Din. Prihodnja seja M. m. bo v sredo 25. t m. ob 20. uri. Izšla je 2. številka »Našega roda« s pestro vsebino. V pesmih se zopet oglaša po daljšem molku Karel Širok z občutenim religioznim motivom. Zastopana pa sta še f Srečko Kos sovel in Anica Černejeva, vsak z eno živah* no pesmijo. — Tudi proza je bogata. V ve* selje naših otrok se nadaljujejo Ribičičeve »Žabe«. Vlado Klemenčič ima prav intere-santno pisano črtico »Golob na asfaltu«, kjer nam plastično prikazuje šum velikega mesta, Rupnik originalno zasnovano »Pravljico o Evropinem ženinu«, Tone Gaspari pa aktu* alen spis o lastavicah, ki jih je prenaglo zalotila zima. — V rubriki Naši ljudje se je spomnil Peter Pajk 251etnice Gregorčičeve smrti, naš znani pisatelj Bogomir Magajna pa priobčuje prijetno pisan sestavek »Moje prvo spoznanje Gregorčiča«. — V rubriki Doma in po svetu nas vodi slikar Sirk po Macedoniji. — V realističnem delu lista je bogato zastopan dr. Lado Čermelj z daljšo zanimivo razpravo o stratosferi in s člankom o Edisonu. — V gledališki njivici priobčuje Milan Skrbinšek igrico v dveh slikah »Mi* klavževi darovi« Zanimiva so vprašanja in odgovori. Živahen je Cicibanov rod z »Razposajenimi muckami«. Tudi rubrika Mladina niše je zdaj prav pestra. Na platnicah pa so še križaljke in drugo. Tudi ilustrovani del lista je tokrat izredno pisan. Zastopanih je šest slikarjev in sicer Justin, Pavlovec, Sirk, Gorše, Gaspari in Deržaj. Nova sta za nas Deržaj in Pavlovec. Prvi ljubi risbe, ki so izdelane do največje potankosti, drugi pa se približuje po svoji enostavni izdelavi čisto otroškemu gledanju. Uč - j s pevski ¿nor JUU —p Pevski tečaj za mešani zbor se bo vršil 21. in 22. novembra. Pričet ek 21. ob 9. uri dopoldne v Glasbeni Matici. Zbor je tik pred nastopi, zato je udeležba vseh nes obhodno potrebna. —p Učiteljski zabavni večer katerega priredi UPZ, se bo vršil 9. januarja na Taboru v Ljubljani z bogatim sporedom. Že danes opozarjamo učiteljstvo, njih znance in prijatelje na to prireditev. Šolski radio. —r Program za IV. teden. Program prvih treh tednov se je oddajal natančno tako, kot je bilo javljeno. V četrtem tednu, t. j od 23.—29. nov. se 8. točka zamenja. Na* mesto francoščine bo predavanje slovenske pisateljice Marije Kmetove, ki bo namenjeno tudi osnovni šoli. Naslov tega predavanja nam še ni javljen. Definitivni program tega tedna je: 24. nov. — Lovec, prijatelj prirode, predava publicist in znani lovski strokovnjak Vladimir Kapus. Predavanje je namenjeno osnovni, meščanski in srednji šoli. 27 nov.: Predavanje pisateljice Marije Kmetove. —r Prijateljem šolskega radia. Odsek za šolski radio bo sestavljal na svoji december-ski seji program za mesec januar, februar, marec in april. Ta program bo treba izdelati Pri naročilih potom Učit« gosp. poslovalnice upoštevajte knjigarno Učiteljske tiskarne! ZAMENJAMO vaš rabljeni baterijski aparat za novo tipo za popoln priključek' na električni tok, proti zmernemu, doplačilu, ki ga je možno plačati -tudi v obrokih. Zahtevajte takoj ponudbe z navedbo aparatap r ki ga hočete zamenjati. LJUBLJANA - MIKLOŠIČEVA CESTA ŠT. 5 tako, da odstranimo eventuclnj nedostatke, ki so jih poslušalci opazili med dosedanjimi oddajami. Vse tovariše(=ice), ki imajo pri merno snov za oddajo pripravljeno ali bi jo hoteli pripraviti, naprošamo, da to javijo odseku. Tudi One tovariše(=ice), ki so opazili dosedaj kake nedostatke ali imajo kake nasvete, prosimo, da javijo to na JUU sekcija za Dravsko banovino, odsek za šolski radio v Ljubljani. 1 >* « •» - ■>• I »>•»»•! 1 * ; .! ir i, "i Sfaonvsktf organizacija JUU iz društev: Vaoiia: '= SRESKO UČITELJSKO DRUŠTVO MARIBOR DESNI BREG zboruje v soboto dne 21. nov. v Mariboru in sicer v dvorani Nabavljalne zadruge na Rotovškem trgu. Poleg običajnih točk sta na dnevnem redu predavanji tov. čička: O Tyrševi stoletnici in prof. Baša: O novem ročnem zemljevidu Ev= rope. Začetek zborovanja točno ob 10. uri. Pol ure-preje odborova seja istotam. — Predsednik. = JUU — SRESKO DRUŠTVO KO= ČEVSKO bo zborovalo v sredo, dne 2. decembra 1931 v osnovni šoli v Kočevju. Dnev« ni red: 1. Dr. Drag. Lončar predava: »Teorija in praksa moderne šole«. 2. Poročilo predsednika in dopisi. 3. Slučajnosti. —r Herman Kmet, predsednik. Čokova, tajnica. Književnost. —k Manica Komanova: Krst Jugovičev. Narodna igra v treh dejanjih s posebnim ozirom na Sokolstvo. — V Ljubljani 1931. — Tisk in založba Učiteljske tiskarne. Str. 72. Cena 8 Din — Krepak nacionalni duh veje iz živahno razgibanega dejanja, ki ga je priznana pisateljica spretno in učinkovito nani= zala v pestrih prizorih vse od početka do konca. Govorica je zajeta iz domače besedne zakladnice, navmes je dovolj pristnega dov-tina. Igralec ima ves čas priliko, da lahko učinkovito uveljavlja svoje zmožnosti v be* sedi in igri, gledalca pa poleg razvedrila in zabave prevzema navdušujoč poudarek nacio* nalne tendence, ki igro nosi do efektnega zaključka. Manici Komanovi je to najnovejše delo povsem uspelo, uprizorjeno pa bo učinkovalo še bolj. Mislim, da bodo igro uprizo« rili vsi naši (posebno sokolski) gledališki odri. Obetajo se jim odlični moralni uspehi. a banovinske tkalnice iz r Sarajeva daje vsem gg. državnim uradnikom in penzionistom na 18 me- setnih obrokov. Sil L H ^ ■ angleško in češko platno II w ■ proti najugodnejšemu mesečnemu odplačevanju. „BRADFORD" Ljubljana, Šelenburgova 7 Na zahtevo cenj. odjemalca pošilja zastopnika s kompletno zbirko v vsak kraj in na stanovanje. Ogled prost — nakup neobvezen. MAtl OGLASI Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialn» namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5- — FOTO-ŠPORT Vam dela veselje le z dobro kamero, katero kupite najcenejše pri Fr. P. Zajec, optik — Ljubljani, Stari trg 9. — Ceniki brezplačno! E LJUBLJANA — STRITARJE V A ULICA ST. 5 Nudimo veliko izbiro -angleškega n češkega blaga za gospode in dame. — Krasna izbira v zastorih, posteljne preproge, pregrinjala in odeje. Pliš vzorčast in gladek za divane — 'Velike preproge v plišu in linolej — Belo blago za rjuhe in perilo v poljubnih širjavah. — Žima, perje, puh, kapok od najcenejše do najboljše vrste. Daje tudi na obroke. — Postrežoa ločna in solidna. BJf D o b a vi l j a m o po najkulantnejših pogojih vse modeme tipe radio aparatov kakor tudi vsakovrstni radio materija). Na razpolago so prvovrstni zvočniki, magnetni, elektrodinamični i. t. d. Za reklamno prodajo oddajamo 3 cevne radio aparate z zvočnikom, akumulatorjem, baterijo, antenskim materijalom i. t. d. za Din 1.500'- Šole, poslužite se ugodne nabave radio aparatov pri nas potom U. G. P., s katero imamo kupčijski dogovor. Radioval nasi. „JUGOSPORT" - Ljubljana Dalmatinova ulica št. 13 lUiiaair r FINKOVE 2SMMKJB NAMED1 za osnovne in mešč. šole ter učiteljišča v Drav. banovini I. zvezek II. zvezek III. zvezek IV. zvezek V. zvezek V!, zvezek vn. zvezek VIII. zvezek K. zvezek (od prevrata do konca leta 1920.) broš. Din 5S (za 1. 1921.) broš. Din 7 —, (za 1. 1922.) broš. Din 9"—. (od 1. januarja 1923. do 30. junija 1924.) broš. Din 14" (od 1. julija 1924. do 31. decembra 1925.) broš Din 32' (za I. 1926 ) broš. Din 24"—. (za 1. 1927.) broš. Din 25 -. (za I. 1 broš. Din 24'—. (za 1. 1928.) broš. Din 25—. (za I. 1929.) broš. Din 25-—. Naročila Sprejema KNJIGARNA UČITELJSKE TISKARNE V LJUBLJANI Prav tam se dobi: C. Cavalieri: Propisi o činovnicima ostalim državnim službenicima gradjanskog reda. Broš. Din 120 — Premog In drva ^fe najboljše vrste dobavlja A |a Pogačnik LJUBLJANA, Bohoričeva cesta 5. Telefon 2059. O to mane i galerija peresnice, žimnicei divane ter vsa tapetniška dela izvršuje po najnižjih cenah F. Sajovic Ljubljana, Stari trg štev. 6 ¡NAŠIH MOŽ J »-E V 'Z A L O G I KNJIGARNE tfClTEUSKf TISKARNE v LJUBLJANI Priporočamo tvrdbe, ki inseriralo v našem glasilu! P. n. šolam in šol. upraviteljem vljudno priporočam vse vrste šolskih zvezkov iz najboljšega brezlesnega papirja in vse knjigoveške potrebščine po najnižjih cenah: platno, marmor papir, sukanec, lepenka itd. Anton Janeiič knjigoveznica, industrija šolskih zvezkov in zaloga vseh knjigoveških potrebščin Llubljana, Florjanska ulica št. 14 ßotAu^k da vitko in elegantno linijo! V zalogi tvrdke A. & E. SKABERNE LJUBLJANA aux 1. Trubar 2. Vodnik 3. Slomšek 4. Prešeren 5. Levstik 6. Stritar 7. Jurčič 8. Gregorčič 9. Aškerc 10. Tavčar 11. Leveč 12. Erjavec 13 Jenko 14. Cankar 15. Gangl 16. Parma 17 Zupančič 18. Kersnik 19. Maister 20. Finžgar 21. Strossniayer 61-5 X 47-5 cm. Slike a Din 10— Okrasite z njimi šolske prostore! Najboljši nemški šivalni stroji za rodbino, obrt in industrijo se le: ORIGINAL VIKTORIA z večletnim jamstvom. Pred nakupom si oglejte veliko izbiro. Ugodna plačila na mesečne obroke. Ceniki franko. Specialna mehan. delavnica. Priporoča se tvrdka: Franc Saunig — Ljubljana, Dunajska c. 36 VSE KLNJFIOE- IMA NA RAZPOLAG Qr SLOVENSKE Šolske MATICE UČITELJSKE TISKARNE V LJUBLJANI I C ZAHTEVAJTE CENIK! gH..................................................■■■■M.....^ Tvrdka flUMHHBiiH priporoča za Božič veliko zalogo modernih m jlb. meik in čevljev II . po najnižjih , cenah IZlDiVSi v manufakturnem blagu najnovejše fcrrrr: tl\ Ljubljana — Prešernova ulica Blago tudi na obroke I Postrežba točna in solidna 1 mode nudi se Vam pri znani tvrdki JOS. SNOJ — Ljubljana Palača Mestne hranilnice j Uvod v radiolehniko Slike in besedilo k radio-predavanjem prof. L. Andrée-Ja. IV. predavanje bo v lorek dne 17. novembra ob 20. uri zvečer. (Vsi poslušalci naj imajo pri predavanju slike v rokah, da bodo lahko sledili predavanju, ki se vrši na podlagi teh slik.) M (¿) 35. slika. Nihajni krog (a), ki obstoja iz tuljave L in kondenzatorja C, primerjamo lahko z dvema sobama (b), ki sta zvezani po dolgem hodniku. 36. slika. Valjasta tuljava z dvema gibljivima kontaktoma. .1. O A 38. slika. Večdelna tuljava, pri kateri se samoinduk-cija da z ročico M in kontaktnimi gumbi 1 do 5 iz-preminjati. V naznačeni legi ročice je tuljavin del K—L zvezan s privijali A in B. 39. slika. Sosednja ovoja tuljave tvorita majhen kondenzator, ki je naznačen s črtkami. k 37. slika. Gibljiv kontakt na vodilni palici. 40. slika. Izmenljiva tuljava L 7. vznožjem S in vtikaloma 6, ki spadata v pušicl A prejemnega aparata. 41. slika. Satovna tuljava, poleg nje del ovojev močno povečan. 1 r 42. slika. Tuljava v obliki dna košare; poleg del ovojev povečan. 43. slika. Tuljava v obliki oboda košare; poleg nje del ovojev povečan. 44. slika. Tuljava sestavljena iz ovojev navitih v vzporednih ravninah. Poslušalce opozarjamo, da bo knjiga o radio-amaterstvu in tehniki na podlagi teh predavanj izšla v Knjigarni Učiteljske tiskarne v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6, za Božič. Takojšnja naročila sprejema Knjigarna Učiteljske tiskarne. i , ■v »Šolski radio« prične z oddajo v novembru t. 1. Ali ste že naročili knjigo prof. Nika Kurela »Šolski radio«, ki Vas podrobno pouči o bistvu, organizaciji radia, razvoju drugod in njegovih možnosti pri nas. Cena Din 15"—. Naroča se v Knjigarni Učiteljske tiskarne v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6. Priporočamo knjigo »Radio-aparat, njega sestava, napake in motnje« prof. Leop. Andree-ja Segajte po njej, ker dopolnjuje gori omenjena predavanja. Cena Din 25'—. 9 Naroča se v Knjigarni Učiteljske tiskarne v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6. Ilustrirani tednik »Radio Ljubljana« list za radiofonijo, prinaša podroben tedenski program ljubljanske postaje in vseh tujih postaj. List objavlja zanimive razprave o radiofoniji in je zelo informativen in potreben vsakemu lastniku radio-aparata. Naroča se pri upravi revije „Radio Ljubljana", Miklošičeva cesta 5. Veliko izbiro radio-aparaiov za šole in privatnike vseh vrst in material za radio ima v zalogi prodajalna Radio Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 5.