Številka 11
Trst v četrtek 11. januvarija 1906
Tečaj XXXI.
Iskaja mkl
T ud ob aedeliab ia praznikih ob b. on. oo ponedeljkih o o an zintra,.
*»*amirae trvllk« m prodajajo po S aovi. <6 rtotmt mn«trtb tor>«rarnah ▼ Trstu in okolici. Ljubljani. Oortei. H ji. a ran m. Mariboru CelOTcn. Idriji. Petru. Betaai.
Nabrekni. Kovemaena ite 'rla«-e ia aaro<W sprejema oprava tista .Edinost", ailaa »*fterrte 6a attl it. iS. — I>adae mre •» »i S. pa*- 4• 7. zTeeer. — Ome ociaaom 20 «t na Trato petrt: poaiaaica. oe nrciiee. jame taflvale m domaći oeiaai po pogodbi.
TELEFON Iter. liki.
Edinost
Glasili političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč !
laroitla« snaia
n ne teto 31 K. pol leta 15 K. 3 mesece < K. — Ma-aaroćhe brec dopoaiane naročnine se oprava ne oara Vrt dootsi naj se pošiljajo na arednifitvo listaKefrankovana
pmt te a« ■prejemajo ta rokoplrt se ae vračajo. Naroćnino. otrlase in reklamacije ie pošiljati na upravo 1> a
OBEDNlfiTVO: al. «Wr*lo Galattl 18. <Xaro4mi 4om ladajatalj in odgovorni uradnik ŠTEFAN OODINA. L»«n k kanaorcij liata „Edinost". — Natisnila tiskarna Kooaor= ia liata ^Kdinoaf* v T ratu. ulica Oiorgio Oalatti §t. s a.
Peitae-krantlaMal raiua it. »41.«63.
VolilDd reforma. Razdelienje mandatov po narodnosti
i.
Prei nekoliko ao ptioete moravska »Li-iovi Novinv«, ki so gladilo mladočeškega p->alaaca Straaaaega, nekaj podatkov o ns-črtu v« iilae rtfjrms, kakor jo namiruje aron Gantech predložiti parlamentu.
Po itf jrmscijab, ki jih je prejelo rečeno t: aj lo, bi prihodnja cboro cs štela 448 p osi. ki b ee rscdel/evali tako-le :
po kronov nah : Galicija 65, Čtška 115, Moravska 43. Štajerska 28, Gorenja Avstrija 20, Djleoja Avstrija 52, Tirolska Ji) Sesija 12, Kranjska 11, Koroška 10, D a 1 a a e i j a 10, Bukovina 9f Solaograško 6, I s t r a 5, T r s t 4, Goriško 4, Predarlszo 4 ;
po nerodnosti pa : Cehi 1*7, Poljaki in Malorua. v Galiciji 95, Maloruai v Bu lovini 3, Poljaki v Šlez.ji 2, Hrvatje v Dalmaciji T, Srbi 3. Slovenci in Hrvatje v Istri 2, Slovenci na Goriškem 2, Slovenci t Trsti 1, S 1 o-v e n e i na Kranjskem 11, Slovenci na Štajerskem 8, Slovenci na Koroškem pa 2 mandata. Nemci 196, Italijani 15, Kom o ni 4.
Po teh podatkih v brnsksm glaailn bi meu Slovani v novi zbornici 23o, Neslovani i Nemci. Italijani in B mani) 215 poslancev. > o vani ti .seeli torej 18 giaaov vceiae v parlameata in popravljeaa bi bm s tam nečuvena krivica, ki sta jo ustvsrili volilna trecmetrija Schmerlingcva in volloa tehnika, aakor jo je praktic rala avstrijska birokra-e ja avstrijskega vladnega sistema. Ta av-
• njiia b rokracije se m plašila nikdar no- P°8ravi k>kor vi,ok
•nega sredstva v ta namen, da avstnjdd	vi v dos.dsnjcsti ,n onim v bo-
Siovsni ae pridejo do tiVe veljave v državi,	d0^01*''
ki bi bila prmsrni njihovemu številu. A ta |	*mo odkritosrčni, moramo pri-
namen je v glasnem dosezala s tem, da je	«ati, da smo bili popravljeni na to, da bo
c najgršo vol lno geometrijo ia drano volilno	tudi b»ron Gautich skušal caustavljati kolo
tshn ko preprečili Slovanov njihovemu	pravice in duha sedanjega časa in da bo v
s:evila primersn zaatop v centralnem perla-	ta »»m« skušal na kskov način koli zor le
mentu.	možno psralisirati meč številk, moč dejanskih
Po uvedeaju splošne in res enake	razmer.
tudi število pcsaacev na eni strani rasmerno veče nego na drugi, ako je volitev res splošna in enaka. Da m umeje to, ne treba biti niknk bistroviden politik, ker zadoščajo najprimitivneji nauki računstva.
S tem, da bi priili Slovani do večine v avstrijskem parlamenta, bi bile odpravljena najhuje krivici in bi pršel do veljave resničen parlamentarizem, katerega glavni znak je ravao ta, da so sile, ki tvorijo državo, številno primerno zastopane v pnrlnasen ta. Ali, kdor posna narodopisne rasmere v tej državi, nam more pritrditi, da slovanska večina 18 glasov niti ie od daleč na bi pomenjala pravice v vaem in polnem obeegu. Neslovanov ja v držsvi komaj nekaj nad eno tretjino. Ti bi morali imeti torej okroglo eno tretjino poslsnoev v parlamentu, 8'ovani pa okroglo dve tretjini. Će vzamemo tore) gornje število, kakor je baje aamerjen Gaut*chev načrt, bi morali imeti Neelovan: okroglo 160 poalancev ostsle pa Slovani. Potem šs le bi bila v parlamenta večina, ki bi bila odsev fiktičnega narolnege razmerja v držsvi, srcnlo živih nsrodnih or-?*n;zmov, ki dslajejo v državi in jo vzdržujejo
Po Gautechevem načrtu — ako informacije »Lidovih novin« odgovarjajo resničnim namenom miniaterskega predaednika — bi Slovani dobili le 18 gleeov večine. Goapod Gautsch noče torej odpreti pota polni pravici, ampsk iej uspravlja le malo koncesijo, ker že drugačs ne more, ker popolnoma ven dar ne more udašiti te moči, ko že govori o splošni volilni pravici, in je menda celo ponosen na to, da je ravno oo poklican sa uvedcn'e te velike, epobalae rcfjrrae, ki
življe-
vclilne pravce bi seveda morala nehati ano-malijs, da ima odločna man šina prebivalstva več psr!amentirne§:a zastopstva, nego pa ve-
1 jta večiaa. Kajti sedemnajst je bilo, odkar svet obetoji, več, nego 9. To je: med 17
Nieo še pr.šli časi, ki nam porode vlado, ki bo res prežeta od čuta pravično ti tako, da bo znala biti — tudi S'ovanom prav.čna. Gautschevs vlada tma ta sposobnosti v ssbi. Zato gre vera vestem, da boče Gautschev
milijoa slovanskega prebivalstva mora biti , n^črt kolikor le možoo paraliz rati meč ste-razmerno več volilesv nego v 9 neslovanek h J vilk z — geometrijo, e pri k rojevanjem in
milijonih. Isto tako mora biti primerno številno razmerje mei njimi, ki volijo, in njimi, ki eo izvoljeni. Kolikor je na eni strani več volilesv, aego na drupi, razmerno mora biti
PODLISTEK.
razvršcavanjem volilnih okrajev, da hoče slo vanske glasove samo šteti, nemške pa šteti in tudi tehtati.
Ker pa so nemški glasovi tu li za sada-
Prokletstvo.
SecSovtaaki roman Ar(uU Senoe — Ncdaljava
ta dovrfiil X. B. Tomi6.
PrSTei M. O—6.
Marija je nadaljevala : — Jeli Nikola zato zakoten ban? Na eapedu grozi Tvrdko, bosanski kralj, silovit flovek, čeear želja n ma mere, kateremu glad po deželah nima kraje. Tudi on b; hotel imet! Mačvo, ali tam eeva sablja G organskega, pa ^e gospu! Tvrdko bjji napasti ; a najbolj stojiš na straž pr<*:i najvećemu ueprij8telju mo ega redu, ki je Ivani Horvat, ki ga je Nikola na uaem mestu dva-tr:-krat poštsso > Ibil. Da ne vlada Gjijanski v onih krajih, ne bi b Ia to Omanova banovina, ampak I«an:ševa postojanka. Jc-li radi tega zakoten t an ? Ne, n«, Nikola, ti se šališ, ali pa si d&nes slabe volje m govoriš kakorizmrzl.ee. Ali se spomiajaš, kaj je bil tvoj pokojni oče moji materi Jelitavi ? Veruj Nikols, to isto si ti mojemu srcu m ni ga daeva, ni je ura, 1 da ne bi mialila na te. Vem, da se v duši
sveji prezirljivo Bneješ, ker moja matijeb la
tudi v zreiejih le<ih lepa ognjevita žena. Jas
pa nosim na sebi slabotno telo, moja duša je polna grenkobe ia jeze ; v svojem srcu ne
nosim nikake nade, po letih še mlada osta-iela, oslabela po obrazu in po moči svoji. Pa ti, Nikola, misliš, da bi mogla tebs zapustiti, da se ne brigam za te. Počakaj le
malo čaea, maščuj se za-me in v del boA kako
v srcu si ubogi Marij'. Jaz ne zeiitevam, da bi me ljubil, ne amem zahtevati tega, ker si oženjen, ne morem zahtevati, ker ni na mani ničesar, kar bi mogel ljubiti. Oprosti, dovoli mi, da te ljub m od strani in objžavam, kakor kakega boga. To ljubavno san arenje je jedina slast mojrga življenja : v samotnih tre-notkih in v sijajnem vrvenju kraljevBkegs dvora. Prosim te smiio, da me ne prez ras in ne mreiš radi te neumne ljubeint moji.
Nikola ni odgovoril v hipu ničesar. Kakor je bih kraljica grda po obrazu, kolikor grešna jn bila njena sirast, vendar je is tega slabotaega grla drhtel odmev prave ljubazni, iskren odziv ženskega srca, ki navadno ne poeeava razsodnosti. Gorjanakemu aa je kraljica nekako smilila. Poljubivši jo v reko je rekel :
njo vlado in za njih, ki bo ta njo in nad njo tehtneji, prihaja g. ministerski predsednik s najmirnejo vestjo do zaključka, ki ga hoče praktično uveljaviti tudi v svojem načrtu volilne ref >rme : danemških glasov, ker so težji, treba manje za izvolitev eaega poslanca, nego-li slovanskih glasov, ki so legiji. Ali, na kratko povedano: volilne skupine t Nemcih naj bi obaeaale manje število volilcav, nego one v Slovanih ! A zopet nam pravi aritmetika: čim manjega Stavila vo-lilcev treba aa posamično volilno skupino, tem več tekih skupin rezultira ia dotičnagn števila prebivalstva. Končni aritmetični rezultat pn je : čim več volilnih skupin, tam več — poslancev.
Tako hoče doseči — g. Gautsch, da bi kakih 9 milijonov Nemcev imelo blizo toliko poelnncev, kolikor okroglo 17 milijonov Slo-venov.
Ns kratko : baron Gautsch hoče obraniti privilegovnno pozicijo Nemcsv ia v te namen stsvljn na prokrnstovo postelj princip pravičnosti, politične, socijalne in narodne enakosti! Posebno pa hoče uzakoniti najviše zanikove-nje nsjelementarneje logike: v volilni reformi na podlagi sploine volilne pravice boče pota j i ti princip enakost' volilne pravice in ohraniti princip privilegijev. Oa bo5e sicsr dati posamičnemu individuvu volilno pravico, ali ne bi hotel pri poznati enake vrednosti volilnih glasov!
Carinska zveza med Srbijo in Bolgarsko.
Vest, raznešena te dni, da sta Srbija in B dgaraka sklenili carinsko zvezo, je vzbudila senzfcijo. Izlasti pa je razburila ves slave iobiki svet, ki je v svojih komeatarjih bruhal pravi strup.
»Nsue Freie Presse« trdi sicar, ds rečena zveze ni sklenjens, ker da so se pogajanja rasbila. Ali komentarji, ki so jih pisali slave fibski listi ostajajo anačilni in zaslnža-jejo, dn se nekoliko pobnvimo žnjimt. Tako j s velekarakteri stičen članek glavnsga av-strijskf-nemšksga-čifutskega glasila »Neue Freie Presss« od 3. t m.
Seveda nss taki izbruhi omalovaževanja, ki se porajajo is sovraštva proti vsemu, kar je Slovanskega, ni malo ne presenečajo. Mi vemo prav dobro, de si oni stvar popolnoma drugače mielijo, kakor jo predstavljajo v svojih glssiln.
»Neue Freie Preste« pravi, da se ni mogoče vzdrfteti smeha, ako se jemlje srb-sko-bolgarsko carinsko zvezo kaktr dsjstvo. Človeku da vbaja v tem nehote misel na ono veliko carinsko zvezo, katera se je bila svoj čas »klenila med Pruako in med večino
— Ni pretira ni mržnje nimam za te,
kraljica moja; a ne bi ju imel, tudi ča ne bi
i
nosda na glavi zltte krone. Neizmerno spoštovanje pripogiblje tu pr^d teboj kolena, da t prieega zvestobo in službo za vedao. Iz srca mojega klije prijateljski ti cvet, in dokler. bo Marija, d jkler bo Gorjanski, bo Nikola roboval svoji kraljici, pa d9 nanjo tudi s?ojo glavo, kakor jo je nekdaj dal njegov oče za kraljica Jelisavo. S.-li eadovoljna, kraljici ? Zahtevaš-li več od mene ?
—	Ne zahtevam, na zahtevam. Nikola moj, je vsklikn.la Marija, prijsmši ga za roko z obema rokoma svojima, siromak ne sahteva velike miloščine; tudi mal darček ga dela blaženim, muš ci ne treba druzegi nego malega žarka S3ln?nega, da se veselo igra na njem, a najdrobneji cvetič pod grmom presi Boga samo za eno kapljico roae. Jaz gen be-račica, mušica sem, mal cvetič, a ti si bogataš, ti si solnce, ti si moj bog na zemlji. Ali eno si zapomni, v jednem mi morsč biti suženj, je vsknknila Marija in očesi sta jej za-blesteli d imniški, v maščevanju svojem ne popuščam tu se ne umikam, tu nehujem biti blaga, ker hočem krvi.
—	Dobro, imala je boš, kraljica moja, v tem ti bom poslušen suženj do cilja svojega življenja. Sedaj pa sediva, da piševa Š šmanu, da z ognjem maščevalna duše svoje povspešiva peroti njegove mlačne maščeval-
pojedinih nemških držav in katera je zab ijelila v zgodovino Bpomin na Hesa Nebe-niusa i a aa Prusa Mdtza.
Pričakujeta-li Petrov ia Paaić — vBklika »Neue Freie Presss« — kaj enacega od svoje igrice, katero vsema sveta predočujete ? Mislita li, da se bo zdelo komu verojetno, da bi mogla imeti ta carinska zveza čndezno moč, ki bi poravnale mej njimi stara naaprotstva, radi katerih ja prišlo (ae glede na turško-grško vojno) do bitke pri Slivnici ?
Taka zlobnn vprašanja stavlja dičai nemški list. Komu ni očividen namen tacega pisareaja ? Kaj ne da, »Preš cj«, ko bi bilo mogoče skaliti nekoliko nade, bilo b' vendar le dobro. O, v podžiganju sovraštva med Slovani ste vi Nemci velikanski !
Ampak nesramnosti .še ni dosti. Dilje pravi: »V bitstvo carinske unije spada prej vsem, da vsakateri od pogidnikov da nekaj od svoje suverenitete dragemu, ali ko mislimo na srbsko-bolgarsko zvezo, Be ne moremo obraniti, da ne bi mislili na citat G5< thejev v »Faustu« : -->Kaj moreš, ubogi vrag, ti dati ?« Karagjorgjevič da ne possduje tako trdno suvereniteto na sibakem prestolu, da bi
mogel kaj pogrešati od iste, a t-1----1
Ferdinand, da niti suveren ni, i nov in turški vazal«.
»Neue Freie Preske« ve tudi da sta Srbija ia Bolgarija ustavni državi in da v takih državah ima svojo besedo narod in njega voditelji o sklepanju pogodeb. Sicer pa, sko je v bitstvn pogodeb, da mora vsakateri pogodnikov nekaj dati, je tudi naravna posledica, da mora vsakateri nekaj prejeti. Sploh se pa pogodbe nikdar ne sklepajo, ako jih ni o čem sklepati. In »Preša« ve to prnv dobro, ker iztikuje, da srbeka trgovina teži v Avatro-Ogrsko. Srbsko bolgarska pogodba da je torej — tako zakljačaje dunajski list — samo izzivanje Avstrc-Ogrske. V isti sapi pa nadaljuje, da pogodba nima z gospodarskega stal š5a nikake vrednosti niti sa Srbijo niti za Bjlgarijo, ker oba državi da pridelujeta enake vrste pridelke in d j si torej nimati kaj izmenjevati.
Človek si skoraj ne more misliti, da more resen list zapisati nekaj tako neumnega. Mi sicer ne poznamo določeb namero-vaae carinske pogodbe, a »Preša« jih pa tadi ni dobila na ogled, toliko pa si lahko mislimo, da v pogodbi gotovo ni pogoja, da bi morali carinsko olajhčani proizvodi, ki bodo prehajali erbsko-bolgarsko mejo, ostat v eni pogodbo Bklenivšib držav. Bolgarska je zvezana z morjem, česar nedostaja Srbiji ; a Srbska ima boljo zvezo se zapadom. Evo, ni li že v tem razloga za pogodbo ?!
Ampak »Pnši« hoče stvar
raz
nosti. Š.sman ee ne sme obotavljat; * trenotek, am^ak mora v prestolnico.
— Dobro je, Nikola, tako storiva, jaz pa pojdem s teboj v Slavonijo, kjer so se, kakor čujem, plemič: začeli nagibati na stran milega mi sorodnika Tvrdka.
*	=je
*
Niti mesec dnij ni minolo, odkar je v bu-dimskem gra'iu grda kraljica svojim ljubavnim jadikovanjem in mačćevalnim zaklinjanjem nadlegovala bana mačvanskegđ. Vreme se je spremenilo izienada. Do pred malo časa je vihrala kraj sinjega morja ljuta burja, ki je mešala in razmetavala silno valovje. Za mejo pak, v bosanskem kraju je mraz držal zemljo trdo ukovano, in vrhi bregor, doli in jarki so biti zasuti še od trajnega snega. Nikjer v Bosni ni bilo pravega pota. Nu, vzlic temu je kralj Tvrdko ža davn) začel zbirati vojsko na sever. H krstu Be je vse zaobrnilo kakor roka ; burja kakor da se je pogrešni>.a v morje, morska površina se je ugladila,ojačano solnce je začelo vabiti zelene mladike na površje zemlje, šume po bregovih so se naenkrat otresle belega simakega pokrivala, da Be je voda razpljusknila po krajih v ni-žave, peneča se in pod belimi penami hiteča v potoke in reke. {
(Pride še).
drugače, češ, d« s gospodarskega stališča • stopaikov pulakih j« demisijoairals, občiaski vzbuja ta pogodb« 1« vseeiost, pač p« da ja j zastop sa ima asa trati razpuščeaim tar ima ai saistrsti ca tako nedolžao tudi s politi«- j aameetaištvo v sporazumu s dsželnim odbo-neea stsliščs. Balkanskim država« da t raba rom odraditi potrabao sa začasao obavljaaja vedao gledati aa prsta, ker da te driave ai- poelov, doklar aa aa konstituira aovo občia-majo pojma o miru ia zmernosti, brez obzira. sko saatopatvo , in to, kakor običejno ime-
aovati komisnrjn ali upravni odbor. V Pali ima biti apravai odbor ia to tak, v katerem bodo saatopane vse strsnks, samo na brvst-aka. Ker iasa občina Pala po sadajem ljud itetja poleg 24.000 It«l. in 4000 Nem -
škega sovrsžtva.
na to, ds jim je E?ropa priborila snmoetnl-aost i a samostojen ras vi tak. Ambicije spletkarenja in ljubosumnje da je tam vedao dobiti ia ko bi iio po njib željah, da bi bilo že davno v ogaju od Doaave do Bospora. »Pr*ij« bilje/ lamo degodke, a kedo jih je ;eev, 10.000 Hrvatov ia 5.000 Sloveaeev. Ti provzročil v največji meri — tega ne ome« < poelednji, Hrvntje in 81oveaci, ki todi pls-nja. Zažgali hišo in podtakaiti dragim sločin, j č a jej o davke, imnjo kakor drogi pravico nn to je pač najbolj komodno. Dn je bilo in da upravo občine in zato atavljajo podpiaani na je še nemrov na Balkanu: kedo je kriv j njegovo prevzvišeaoat ges x>da miniatra šotama ? F^rooske države in ne v mali meri traajib stvari naatopno vprašanje : oficijelna nemška Avstrija aama. Da ki ai Je-li Vaša prevsvišenest pripravljena ed-Balkanake države ssms pomagale, t aga jim j rediti potrebno, da bodo v upravnem odboru ne dopuščajo — pomagati pa jim nočejo. mestne občine Pola, v kateri ja Četrtian pve-Ravao tako postopa naša nemška vlada a bivalcev Hrvatov, sastopana tudr Hrvatska nami Slovani, svojimi državljani. Eankoprav- stranka ?
nosti asm noča dat;, a da bi ai aami poma-! Dunaj, 16. decembra 1905. gali, nam tudi ne dopuščajo. No, pride Že1	(Sleda podpiai).
tudi naš čas, in to morda v nedaljai bodoč- I Nt?I p#UeQski ravnatelj dr. Msnussi ncati in tskrat bone o tudi mi vračali milo sa p). Monteeole je priiel v Trat aiaoči z brzo-drago.	j vlakom ob 9. ari ia 10'minut. Na kolodvora
Tevtoaaka »Preša« še nadalje bljuje sta ga čakala viii policijski komisar dr. psovke aa naslov balkanskih slovnaekih dr- Fodbernik ia pa policijski oficijal Schabf. žav po znašam nemškem recepta, a v te se j Taka je njlkava — kal tara! Prejeli ne spuščamo dalje, ssj mi itnk dobro vemo, *ao : Te dai sem bil1 v Poreča po evofib da je ves, ksr je aemškega, prieeglo na ani- opravkih. Dn je prebivalstvo tega italijaa-čeaje Siovanttva. Ampak, kakor aa obra- skega mesta aacijoaalao silno rasgreto, to ajasao pred kačo, tako ae branimo tudi nem- *em v« del, ali da je tako narodno sbesneSo,
da gszi venki obzir in »poved doline nsj-primitivneje uljudnosti do- tajeev, ki prinn-šajo v Poreč svoj denar — ae, tega s» veadar aa bi mislil. Jaz ne snem italijanski. Kako aem botel govoriti Jkugače, nego dn eem se poeluieval avojaga jeaika. Toda slaba
Pa gostilnah so psviođi drugje po svetu deležen obzirnosti — nesramno rognli. v lice, mesto dn bi mi bili dali, čear aem želel in botel pošteno plačat iv Nič bolje sa mi ai godilo po tobakarnnh. V dveh treh aem bil, ali — kadil niaem. Niti c:gare mi nieo boteli dati, (da-si so me gotovo rasu-meli, kaj. hočem), ker asm govori) slovenski. Odgnnjnli so me surovo, češ>. dn v Poreču ee govori samo italijanski t'
Tnko se mi je godilo v mestu Poreča, kjer je jeden glnvnih centrov — 2000-letne kulture itnlijnnskih oligsrhov. Srne* jih bilo ! V nnjborneji, v zadnji vaaici nn nniam slo veaekem Krasu poznajo bolje aabteve doline uljudnosti do tujcev, in običaje, ki so v aa-vadi povsodi, kjar bivajo — civilizirani ljudje !
Razpisana je pri okrožni eodniji v Gorici alužba začasnega pisarja k dnevnino 2 K 40 at. Prošn e je vložiti do 15 t. m.
iBeievuje t §«4b1 rtrskl. Viši sodni svetoval«c pri deželnem eodišču v Ljubljani dr. Al. F o b a ja imet ovsa svetovalcem pri aadeod.š&u v Gradcu ; aa ajegovo mesto v Ljubljani je imenovan višim aodnijakim svetovalcem Jurij P o 1 e c.
Nemiri mej kaaajeael v Kopru. — Včeraj okrog poludoe ae je bila ratdirila po mestu veat, da so se kaznjenci v kopereki
Dogodki ▼ Kulji. Vojno stanje v Knske-Poljskf in volitve za državne damo
Kakor poročajo iz Varšave, ja predsed- ^ . .	'
k tamošnje volilae kom s t je, msstai pretskt mI ** 9°™* .bikov, zahteval, aaj ae geaer.lnemu gu- " ~ tUJC°/ . kl J6 P
aak Bi
veraerju Skalonu pojaaai, da ae mora pred vo! tvami v državno dumo odpraviti vojno fc tanje na Rusko-Poljskem. V volilni komisiii se sklenili, ds naj se prebivnlstvo ne udeleži volitev, ako se prej ne odprsvi vojno stsnje, oz roma, da se komisija tozadsvno obrne direktna v Petrrgrad.
Drobne politične vesti,
V atvari volilne reforme. Kako. poročajo z Dunaja, sta bila včeraj poal. Picai i a dr. Šuneiš č pri ministerskem predsedniku baronu Gautecbu.
P lj»ki poslanci ao po vač dni trajajočih posvetovanjih c volilai reformi zapuatili Dunaj, ne da bi bili stopili v zvezo z baronom
Gaatrehem.
Vprašanje g 1 a g o 1 i c e. — Zagrebškemu »Pokretu« ao javili is Rima iz vrlo zanesljivega vira, da so na Duatju sedaj] nekoliko prijaznsji nasproti glagoli«?*, a Vatikan je % taj stvari popolnoma pod vplivom Dunaja. Meseca novembra je bil v R mu že i zgotovljen dakrst, s katerim je factel sedanji papež Pij X. zožiti uporabo glagol ca ca zelo male meje in to je bil tedaj pr.cbčil v milanskem »Corriere daila Sera« jako dobro informirani ri mak i <?opi*nik tega
lista. Ta dekret pa a i bil izdan vsled ne-kega pisma z Daaaja. To pismo je bilo od- ^nnailaici aprli, a potem, da jih je več uilo iz
pcelazo v Rim potem, ko je bil dalmat^neki kaznilnice.
metropolit, tadaraki nadškof Dvornik v nvdi-1 U «• ** odili	dv# 8totoiji
jenci pri ca«rju. I« tega ae da aklepati, d. 3»kov	™jniaiee v Koper. Prva
so Dvoraikove infjrmaeija glade glmgolice )• odšla mslo prad poludae, druga pa ob 2. uri zeio dobro upbvale. Tohko dopiamk >Pn-1 popolodae, a i ajimi ja odšlo todi 6 voja-krata«.
a K v i r i n a 1. Kakor
odšlo todi 6 kov tukajiajega ss ni tet ne ga oddelke.
Videči, da je veadar nekaj resnice aa ki ee je razaeela po mestu, amo
v a t i k a n
javljajo iz Rima, se je nekega dvornega! £°vor C1»
takoj odposlsli v Koper naegn naših poro-
čevalciv. A zvečer ko se ja U naš porota-
vepreiema udeležil tudi bivši državni tajnik av. Stol ce, kardiaal Ktmpolla t dvama kar diaaloma. Pri vaprsjemu so bili nsvzoči tndi zastopniki italijanske vlsde.
U s taja v Jemenu. Is Carigrada javljajo, da se je Ahmsd Felizi pfšt vsled porszs umaknil is S*aaa v O m ran, kjer da pričakuje ojačenje 8U00 mož, da napad« potem Arabce.
Novi japonski poslanik sa Ameriko Glaeom poročila »Dailv Tele-grapba« je določeno, da bo člen tajnega svsta v: kom t Aoki, imenovan japonekim poslanikom v Waehiagtoau.
Domače vesti«
Interpelacija posl. Spliih i • a prav
ntm edfcora oMiie Pale. Glede i
n;a upravnega odbora sa občino Pulo vložil je dns 16. decembra 190f> posl. Sptnč v diisvnem zboru na min-stra notranjih stvari naatopno intsrpelscijo : Vsčins občinskih ra-
vnine povrnil is Koprr, nam je povedal eiedeče:
Kesajeaci ao imeli doeedej vsaki daa uro sprehoda na dvorišču, in sicer polovica njih pred pol u d ne, n polovica popo* ludae. Ker jih je pa v kaeailn:ci vedno pmko 400, jih je bilo torej na aprehodn vsak i krat po kakih 200 ia še več. To priliko no kasajeeei porabljali sa rasee skrivae dogovora, zsmeajave itd. Da to prepreči, ja voidntvo kaznilnice odredilo, dn se bodo kaaajeaei spuščali aa sprehod le v malem številu ia večkrat, mseto samo dvakrat aa
daa. Ta odredba je bila uvedena v prakao ia aaiaoli teden, a kesajeaci ao godrnjali proti tama. Predaiaočajim ao pa načeli vpiti, dn hočejo imeti aprehod po prejšnjem obi-čaju. A včeraj v jutro, ko je šel prvi mali oddelek aa eprehod, ae ja to vpitje ponovilo in je poetnjnlo vedno huje. Ker nieo mogli čuvaji aimi pomiriti razjarjeaih kaznjencev,
i je vodetvo kaznilnice potvnlo nn pomoč vojaštvo iz Trsta.
t No, ko so vojaki priili v Koper, so ! pozaprli v disciplinarne celice kakih 30 I kaznjencev hujskače v, na kar se ja takoj pivrail mir.
Narodne priproste pesmice v tržaški okolici, se so razglasile. Kakor aavadao vaako leto, ao ee tudi letos v I. okraja naše okolics proglasile priproete slovenske peemics za to predpustno sezono, in src ar v Skednju dne 1. jsnuvnrjs, pri Sv. M. M. spodnji pn dne 6. jaauvarja.
Domačega občinstvn je bilo nn obeh krajih polno. V Skednja je bila velika, dvo-rnnn natlačena do zadnjega kotička. Ob-Činetvo je vsprejalo pesmica z velikim navdu-fteajem.
Peemica it. 1. »Himna alo venski h lju<¥~ skib pesmic« (v taktu polke) je skladba gospoda učitelja Josipa V a 1 e n t i č a. Ta je jnko mslodijosna tsr odgovarjn popolnoma nsšinv tržaškim oairoma okoličanskim raz-
let ortak o je dobro oglnabena št. 2, valček »Ne žaluj mi« (istega skladatelja).
Zmaščeno olje se plačuje po 50 kron, kar zelo nizka cen.
Potres. Iz Budimpešte javljajo, da j« bil včaraj po noči skoro po vsej sevtrni Ogrski potres. Najmočneji so bili potresu, sunki v PoŽunu. — Tudi v Zagrabu je bi potre?, vendar neznaten. Precej močan potres so čutili tudi na Dunaju.
Tudi tukaj v Trstu je bilo okolu 12, ure 6 min. čuti lahek potrss.
Okraden konj. V noči od 8. do (J. m. so neznani tatovi vlomili v hlev Ivana Regent v Barkovljah Št. 438 ter ukradli že obrabljeno konjsko oprnvo, vredno 30 K. i - Žepni tatovi. Gospa Marija Rupoik stanujoča v ulici della Barriera vecchia k 5, je prihitela včeraj popoludne okolu 5 ure na policijo ter povedala službujočemu uradniku, da jej je malo prej neznan tat oa borznem trgu, blizu takozvane Portice (prihod z borznega trga v staro me3to) ukral 7. žepa mošnjiček, v katerem je imela eno krono denarja in več loterijskih listkov.
— Gospod Fran Vc dušek, stanujoči v ulici Vinceneo Bellini št. 13, je prišel tudi včarai popoludne na* policijo ter prijavil, da
d te farna F e r 1 u g a koraČaica (št. 3.) mu< je nesnsn tat na trgu pri rudsčem »•Kjeni občutki« je jako dobro uglasbena/mostu ukral is žepa mošojiček, v katerem je Bfesadiio i* tekst jako< priprosta in umljiva. j imel 2' baakovca po 20 kron in 2 kroni Tnki tekati jako odgovarjajo takim pe-1 srebrnega denarja; skupnj 42 kron de-sm*am, Naglaiamo, da je skledat;lj tudi narja. avfator besedila.	' Vrocetervnost. Herman Friuain se je
Pesmica it. 4. »Fnnta« j» kraeen Pi- včeraj popoladne ua prehodu' s trga Goldoni žonov valfcetv in- iako lep© instranjeatiraa za v ul co Torreate prepiral » Amalijo Moa-godbe. Valentin P.žon je jako nadarjen za j tagna. Njegova vroča kri ga jb pa v prupiru take valčke. letotako sta dobro vglasbeni ' dovedla tako daleč, daje dal Amaliji Mc»-njegovi dve peemi št. 5i in 6.r »Slovo« in tagna Eaušu;ccr in jo opsoval1 z najgršimi pii-»VinsJša«. Ptemici sta jalo priprnvni sa imki. Vslsd tega, a največ radi saušaice je vsako• družbo.	A. Montsgna poklicala redarja in dala vroče-
Pesmice ee- sploh vse lepe, ena lepša od krvnega Hermana aretovati. druge. Vsa čast vsem trem' akledatetjem ki j No, Hermaaova kri je na to- le še boli so se potrudili tudi to leto* dn no vgodili savrela, in ko je prišel k njemu- redar, je želji slovenskega* občinstva !'	hot*l oklofuttti še njega. Vendar ae mu je
Bog daj da bi njih pesmice popolnoma ia- j pa redar ubranil* ia ga odvedel na polioijo. pndr n le ptuje laike pesmi; ki so se, žali- Da ee pomiri, eo ga na policiji najprej zaprli
bog, preveč vdomečile med našo eloveneko mladino !
v poseben proetoir, a par ur pozneje, ko ga ie hot«l službujoči uradnik zaslišati, ee ni
Partiture veeh teh pesmic- se bodo	bila Hermaaova kri še umirila. Herman je
dobivale v pisarni »Dfcl. podp. društva« na	tako blaanel in ra>3^jal, da ho morali poavati prodaj. Cena 1' K. I zdravnika ee sdra^niške postaje, ki je dal
Pevska 4raS*va> »Kolo« j* itnalo svoj	Hermana evezati in odveati v moatno boln Š
občni zbor dne 7. t. m. cb 2i uri popoldne,	»ico, kjer ao ga zaprli v opazovalnico za ume-
Navvoči so bili eke*o vsi pevot ib pevke in	bolne.
nekateri' podporni členi. Predsednik gosr.	Samomor čotavodje topni^arskega
Makao Cotič je otvoril »b^rovaaje s	polka. Prfdvnočnjim ee je na progi Doleaj
pozdravom in krasni« nagovorom ter iarekel	ske žaleznice ol zo Ljubljana ulegel pod vlak
mnenje, da je društvo v minolem leto sado-	22 letni Jvan Zaletel, četovodja c. in kr.
ičalo avojr teiavai- aelogi. — Pireisednikov	topničirBkega polka i z Varažlina, rodom
govor je brl vsprejet z vseobfiim odobravn-	Ljubljane, ki je prišel 1.1, m. na stalni dopust,
»jem. Tajwkovo poročilo je bilo soglaano	Vlak mu je fjlavo skoraj popolnoma odrezal.
vspreieto.	t VBtok **™m0TSi J® BMnan-
8ledrlo je poročilo blsgsjnikn. Račoni so mol9dMT ln vreme^Danes : Higm, pape/.; bili v najlepšem reda. Ia njib poenemsmo, /dravko; Krunoslava. — Jutri: Krnest, opat; Bla-da ja imelo ti Živshno društvo- minolo leto goj ; Blagojla. — Temperatura včeraj: ob 2. uri dohodkov K 3210*16, stroškov K 317149, popoludne + Oelsins. — Vreme včeraj: torej prometa K 6381'65. — Poročilo je bilo _
Društvene vesti in zabave.
5ato ee je iareklo posebno prisnsnje iz	>Trgovsko Izobraževalno draštvo« v
lastne volje odstopejočims gg. Kravosu in	Trstu uljudno vabi svoje Člene, da ae zane-
Kolbu za velike zasluge, ki sta si jih stekla	8ljiVo udeležb skupns društvene seje, ki se
s svojo marljivostjo zn društvo in narodno	bo vršila v petek dne 12. januvarija 190*i.
stvar. Prišli so aa ratgovor še razni nasveti	EVečer ob 9i uri in četrt v društvenih pro-
ia predlogi, s katerimi bi imel računati novi	8torib.
odbor.	Na dnevnem redu bo razgovor o pro-
Zatem se je predlo k volitvi novega	gramu ea predpustne društvene zabave in.
odbora. Izvoljeni so bili soglaano, ali pa z	posebno za veliki plea in tudi racgovor o-
večino glaeovt aastopai gospodje: H a k s o	drugih jako važnih društvenih stvareh. Cotič, predsednik; Josip Rože, pod pred • ^ Godtono društvo na Prošeku ee za-
sedaik ; Zvonimir Mss'e, tajnik ; Anton Turk,	hvaljuje vsem onim, ki so pripomogli, da je
blagsjaik ; Ivan dkerjanec, arhivar; Rudolf	»Silvestrov večere tako dobro izpadel. Izla
Vrč, nadzornik pevskih vaj ; Franc Malič,	Bti M zahvaljuje pevskemu društvu »Haj-
Andrej 8nksidn in Vekoslnv Volčič, odbor-	drih« na dobrovoljnom eode-'ovanju. niki. — Nnmeatniki: M. Štrušjevič, R. \ Ustopnino so preplačali: V. Cibic 2 K,
Goriup, M. Škrinjar. — Pregledovale! raču-	e. Tance 1 K 40 stot., S. C.bec 1 K 20
aov: F. Kravos, J. Kolb ia V. Pregelj.	8tot.f g. Kor^n 1 K, J. Košuta 60 stot., I.
Predsednik je saključil zborovaaje iskrs-	^jbic st., I. Reja 50 atot., J. Baohmana
nim pozivom do novih odbornikov in vseh	40 8tot., J. Štrukelj 40 stot., A Puntar 40 členov nn še večo vztrajnost in še živabneje M. Lukša ml. 30 stot., M. Cibic 20
delovaaje v proepeh društva. Po občnem	Btotiak.
štoru se je vse društvo podalo v Barkovlje, |z Sežane. Pevsko društvo »Zorislava«
kjer se je v veliki do zadnjega kotička na-	M Biav. občinstvu nsjiskrenejše zahvaljuje
tlačeni dvorani »Nerodnega doma« vnela	na mnogoštevilnem obisku na aSilveatrovi«
zabava, kakor ai je prisrčneje ae moremo	veselici.
misliti. O tam aekoliko prihodnjič.	| Veselica je izpadla najlepše, na' čemer
Dabra letina oljk na Črceu. L»i	gre vea zahvala gospedu Lahu kakor pevo-
so aa otoku Čresu prav dobro urodile	vodji, gg. Jgrslcema Čekadu in Jerini in
oljke. Is Creaa poročajo, da ae privaža v	gospici Ivanki in vsem ostalim igralcem, mesto okolo 400 kvintalov oljk, aa daa : Pesmi »Hercegovska«, »Utopljenka«,
toda lastniki so v velikih nepriliksh, ker ni	»Naša svezda« so pevci peli prav dobro, običajnih kupcev in zato je eenn oljk zelo Igro »Nemški ne znajo« so uprizorili
padla. Za hektoliter se plačuje 80 kron,	kaj spretno, da se je obč natvo izborno zs«
dočim se je navadno plačevalo po 100 kron.	bavalo.
K,
Vstopnino so preplaSali : Prsne Stolfe K 240,
Josip Š:o*fa 3	Radi toga, kar je aaie >Dramatično Madridu, ki bo na konferenci prvi saatopnik
Toni Maoarol! društvo« diletantske, pa ishaja, da bi st Nam""
<Ćeb K 2-40, Ludov. Mahorći« 2 K, Matej je rmslo napadati brez podlage ia potreb«.
Kante 2 K. AL Baje 2 K, Fabči« 1 K,1_(Pride ie).
Farlea 1 K, Mib. Škrinjar 60 et., Milena	—
Pirjerc-* 40 *toi., Žxuc L ršula 40 st., Tau« čer Anton «Merče) 30 stot. — Prisrčna
hvala jim !
Odbor.
Razne vesti.
Draginja masa aa Mastikom. Na Nem-
i skem salo primanjkuje evinjskega mesa. i Radi aekih carinskih ovir se je avinjsko v Bsrolinu in drug h nemških mestih
Nemčije.
MADRID 10. Po eklepu današnjega m> aistsrskega sveta je bil objavljen komunikč, v katerem ne izjavlja, da boče vlada neprestano obveščati novine o posvetovanjih na konferenc', dokler bo ista trajals.
Dogodki na Ruakem.
Darovi.	mmo T Barolmu in drug h nemških mestih PETROGRAD 10. (Petrogr. brr. agent.)
Za Boiltaieo podraiaice dražbe sv. jMlo podražilo. Ker je draga tudi govedina, Ministarski predssdnik Witti je med drugim Urila ia Metedija v Rojaau so darovali delajo v nemških mestih mesnice s konjskim M vspre,emu odposlanstva »Zvese od 30. glasom nabiralnih pel alede/i gg.: Cnlvi mesom dobro kupčijo.	oktobra«, ki je prosila, naj bi se odpravila
Stepančič 10 K. župmk I. Jnrizza 5 K, | Samomori v suaoriikib Zveznih državah, prepoved se zborovanja, iajavil, da je težavno
doloSiti čas, kedej nsj bi se sestala driavna duma. Mnogo je pii tem odvisno cd dolo-
Jakob Bole 5 K, F. Štrekelj, Gorup po 4 V Čocagu js ravnokar iadana stat st ka, po K Pegaa. Kerv.ca po 3 K, kapelan I. katar: je bilo v minolem letu v ameriških f i mar, A. Kvas, Ivsnka Mikelič, Ol. Par-1 Severnih državah isvišaaih 9i»82 samomorov, tot, Nepmam, Z. Kišie, M. PiiČaec, N. P» r- O J lete 1899 sem ae je itevilo eamomorov bsTC Kcgoj, Tosaiič, Gregorič, \Vretsekvar, podvoilc.
Pleb iček,! Etna blilM. Ia Rima poročajo, da
Tcmažič, Jeako. Sorman, Ko*, Kreear, Nagtigal, Rupel, I. Mialej, Kramar, Kotrič, M. Bole, T. Piimcžič, M. Voačina, Fonda, Klavira. M. Požar, A. Fuk, C. Škrnbar, I. h ime, M. Počknr, Bajt, P. Gcrhae, But nar, M. Primožič, Turk, Uršič, F. Gombač, M. Gombač, pr< f. I. Gomiliek, Aat. Žnidarfcč, in I. G. po 2 K; J- Mi-kota, F. Nsl»ergoj, Vaaček, M. Vouk. F. Jagodec, Bufoa, Mcskovič, Berginc, Pečko. Č.bej, Kržmaačič, L> Venuti, Jurjavčič, L Geržiar, Aotoačič Lenassi, Aa. Piičsnc, Begate«, l"rbaač;č, O. Lukša, M. Gorjup, P. Kerkoč, S aa»č, Goaaolj, Gombsč, Ažmaa, M D« far. S. N., I. Piičane, I. Venuti, A. Bremic, Fr. Mikalič po 1 krono.
(Pride še.) Za tnožko podrašaieo dražbe sv. Urila ia Metoda je podaril dne 13. okt. g, I vsa Kralik, Tuušea pri Pragi K 9 kar m je javiti.
poročajo j dn je jal> dm ^
naj
vanjn cemstev in mast. Kakor termin s a je predlegslo dan 28. aprila. Car je rato, da so duma dim prej akliče. Nadslje je W*tte de-j brž kiualo sestavljen nov sakoa,
vulkan Etaa na 8«liji v polni delavnosti in bi bo določal razmerje državne dume do brafaa iz sebe velike mm ž ns pepele, ki ga državnega sveta. Državni svet bo imel 176 noei veter do Kntonije.	I členov. O J teh jih bodo baja polovi-o volila
[zamstva, plemnvo, trgovci in in lustrijaloi.
PETROGRAD 10. (Petrogr. brz. agent.) Namestnik na Kazkazu gr f Voroncsv-D-š-
pomotoma pozabilo svoječasno o':
ii vaetiost.
Strogemu kritika — malo odgovora.
(Dalje).
Tudi jez prirnavaaa potrebo resae, pra-v *se kritike. Nikakor ns zahtevam, da bi se aaaproti o»a m d.lataatom moralo hval.t vee vprek. H val; aaj ae, kar je hvtle vreda*gs,-a graja aaj ar, kar ztalužuje grajo. I etika-a e hib ;a napak je e« o pripomoček do cbo'jšaa a n napredka.
Toda kritika nasproti diletantom nnj n -soli ae pozablja aa obzira, ki smo j h dolžni osebam, ki ss poleg svojega truda aa vsakdanji kruh v svojih avobolnih ure b iz same ljub«za. do umetnosti posvečajo iatej ter polagajo s tem veliko žrtsv na oltar domovine! Os gosp d, ki ga cmsnja g. Kntfl č v svojem »pnjaaniiu«, js naletsl ns hud odpor uprav radi tega. ker je kr t k prekoračil meje teu do žaih oba rov !
Naš m diletantom amo dolžni izrekati igrajo le k*dir nam dajajo poveda, kadar je to potrebao ia koristno, in posebno le kadar »o grajo zarea saalužili.
Vprašavno oč.taaje g. KiaHiča pa je po m >;• m m asa; u ne aamo brez podlage, po trebe n kor sli, ampak tudi neumestno, ksr mu je v potoi od g. krt ka samega Lva-Ijena nkolao«t, da je »Dramatičao društvo« pozivalo na pomoč g. VerovŠeks.
Tods g. K uiti č nam je dal »malo po-jasailz«. Očti naš m dilctiatom, da bd ee raržalili vs'.ed teh opazk 1% ker eebe ae po cajjo in se povzdigujejo nad evojo fakt čno vredaoet.
To ,e bo Te krivica ! N»-š diletant,e ne zahtevajo hvale, a boli jih, če se jim dele krivica.
se tudi g. KntHč huduje, ksr ne kater: cbtojsjo osi odet i vek njegovega članka, očita omejena nazore ia celo groti, da odpove svoje aadaljao eedelovaaje. Ne ame ee
ter'j čad ti, da tudi drugim ni prijetao, ako se jih je zbodlo.
Pa eaj sem povdsrjs), prsvi g. KntHč v svojem »pojasnlu«. da to, kar lsaamo danes v našem gledališkem življenju, je delo g. Št.ke!
, | Kej pomaga to priznanje, ako pa trdite, de to, ker imamo v tem obairu, je toliko kakor
nič!?
Na#e z edal s*e je res skozi in akoai di-
Gospodarsko.
Iavoa viaa Iz Poreča Tekom
decembra liK)r> je bi o v Poreču ukrcano nn kov je dne 7. t. m. brzojavil cirju Nikolaju: parnike društev atstria-Tmote« in »Ugarsko- Ker je pretrgaaa veaka zveza med Kavka-hrvatske« skupao 4880 50 hektolitrov in to «om in Rusijo in ker rsriirjsjo revolucijo-z« Tis. 2420 50 h, aa Pulo 839 70 h in zn'narji nnpačna poročiš, ssio se je revolucijo Rako 1620.40 h.	| narno gibanje ojačilo. Ustaš io „ ,
V istom času ee je lets 1904. izvozilo ž*lezn ca ter so uvedli s!užb> v svojem ia 6560:80 h in*to za Trst 3981 h, sa Pulo teresu, organi tirali ro splošne štrajka ia so 128 90 h ia an Riko 1290.90 h.	!ekuš»li pridobiti za štrajk tudi državno
Leta 1905. ae je is P »reča i z vosilo' uslužbence. Nad mestom Tiflis ia nad oiem-skupno 51712 in pol bektditrov vine, od	skozi kzt-.ro gre železn e-, eo proglasili
teh za Trst 30 973 10 h, sa Pulo 380 80 h vojno stanje. Odkr.tih je bil) mnogo s og in za Rako 11.365.60 h.	| bomb. Aretjvanih je b lo štivilno sgita'orjev.
Srednja kupna cenn je bila okolu 30 K Vo>Ski v,mki	Nad °kraji G°" 1D
po bek (o i trn. Skupni prhod od vina iansša Du4et. v kstjrib 83 ^ Pn56l° M nOV° torej okroglo svoto poldrugi milijon kron. armensko gibanje, je b io prog'aš u, vojno ^^—stenje.
V gtibern jah Jelisavetgrad trajajo dalje
Pari a. (Bkiop.) Avrtriiaka dviavsa ^zn
—.— Lombardl —nuls^Taza tavi)a vanta
avstrijska zlata	99 35 n^m^a 4*. « »
rent* 95 50, L*a4«fV 481 — tn»«*s a* 141.75 panika b«nk« 14.25, italii«nsV-> -nnslnt ikntjl —.— aVetie THti 16 78 Trdaa Lo nd os. ("SV*****	o»>i< 89.3/l#
Lombardl 5.—,	30.,;t, In-«-	91.«» i- -
Hianuka rarta 1(4'/, trij. disk >oi u >» Oaaajo —.— Stalna.
Tržna coroć 10 januvarja
»aHfmnelta. P^nio« anril K 17 2+ ' K 17.28, rž za april K 14.14 do 14.16, ves za april od K 14.48 do 14 50; koruza cm maj K 13.68 io K 13 70.
P*«'».u»: »dbe žalostne, p->»pra^ev4ni1 sredaje. tendenca vzdržana. Prodaja 20 000 meterakih ato ov nespremenjeno. Druga žita neap-emenjeno. Vrena-* : blago.
Havre. «S*lep.) Kava Santos (?ood average za tekoči mesec 463/„ za marec	Mirno.
\»t*or	Kava Ha«- «• K &
— Stalno, nespremenjeno za 5 st. vi*je. — Prodaja —.— »reč.
Ham bar g. le	11 Kt»-% toe goo'
p* m»rfle 37'/., za maj 37.a;4 za S9ptemb?r 38 *;t. *a dec. 39 '/4. Mirno. Ka»a Kv a. mi i »• 38 39, navadna rea«a» 40-42 .avadra d -"3 -45.
•.oa d oa. madkur la »apa »uro? Sl/4 o —
Mirno.
Pariz. Kl aa tekoči	K».75 t
februvar 16. — , za marec.-april 16 — mirec-jon j 16.25 ( irno) —	"
23^5, za febnvar 23 60, «a marec ap il 23.85, za marec-junij 24.05 (stalno Moaa t* t« i mesec 30 6 >, >a februvar 30.85, za marec-april 31.Oo za marec-jnnij 31.35 stalno. — H i>ić • olia < tekoči mt» ec 60.50 a« febjuvar 61.— - marec-april S-£— za maj-avgust 62.50 napeto) — t*kort me«"- 38.bO, za febr. 38.50, za marec-april 33 50 za maj-avgust >8.75 (stalno). — diadzor auro' rm* u« oot 20. V, —20.*, rairno\ be' teW mr*^ 24 S'B. za febr. 24.% ^a marec-junij 25.,/t- za , .maj-avgust 25.•/,, (mirno) rai.uir.- 56.50—57.—. polastili J v reme : dež.
Brzojavna vasti. f^ori mmd AnB€n(Si io Tatarii. strajk Poimih
Miafstorsko koaforoa Cf aa Dunaju	jB brzojavnih nalužbencev je končan. VeČina
BUDIMPEŠTA 10. aOgrski kor. biro«	jtrsjkovekih agitatorjsv je bilo tratovanib.
poroča s Dunaja: Oo 3. uri so v'minister-	Vlaki, ki odhajajo iz Ro tova, do'pevajo v atrii ss vasnje stvari pričela mini*terske
ko t" recea rsdi trgnimkih pogodeb. Rasun	MITAVA 10. V okolici obmejne vasi
ministra za vnanje stvari in ol»fh~ minister-	Polangen je opažati g banje med kmet:. Ti
ekih pr«dsedaiko/ sta aa koi i<*rence vdele-	ovirajo posestnike, da na morejo izvažati žila : avstrijski miaister notrnnj h stvari, Prtuko. Prebivelatvo eimpatizuje s
ministri z t poljedelstvo in t'giviao obeh po	i tnvskim prebivalstvom.
dni
Car U Witte. PETROGRAD 10 Witto ni bil ž j teden v Carskem eelo.
50
lovic, avstrijski fiaančai minitt^r in državni tajnik ogrskegs ti o lačnega min*s:erstva Popovi cs
DL'NAJ 10. Današsja miaistorska konferenca ee je bsvila največ s ratifikrejo trgovinske pogodbe a Nemčijo. V tem pogledu	m~mm* »er^Ua Oaa -10. jaaavarja
se je sklsnilo, dn ee ima isto izvršiti prave-	Tria*k» b*»rz-
X	KT + — ■ • .	1 « - I	»apolaopi Ki>14—19 16 rng ae^* K —
časno. Na to so mm.atri pretrseavsh položaj, do	kratek	K 240 25-240
ki ga je uetvarila takozvana cirinska unija Vranslja' K 95.70---95.80 Italija K »5C>J—
med Srbijo in Bolgarijo.	iSb^T^sJLi"biko--"	--
Ogrski Ministri aa Daaaju	svsatjska sdnotaa i*at* k 99.75 ioois og ks
pr niMPriTa ,n n k w u- knwka Katt K 95.75 9«>05 itainaa K BI DIMPEbTA 10. Ogrski kor. biro	kneam aadj«. » 676 -- 678.—
poroča z Duisjs : Ogrski ministir aa trgo- ' državne ieieanir- g 670.— - 672.— Lomb. K
w j* i • »t-- - . * J	120.— 122—, Uovdove akcije K 7o5.— /6o.—
viao Ladislaj Voroi ]• doepel danes Srečke: Tisa K"331.75-335.75, Kredit K 496-
zju raj semkaj. M n istarski pr.daednik baron do 483.—. Bodenkredit 1880 K 302. 310— Boki	- * u	j t j • i denkredit 1889 K 302.— 310.—. Turške k 146.— Fejervarv ss je tokom predpoludne dolgo J^Isl- Srbske -.- do - —
časa razgovaijal z ograkimi letortnimi mi-j	Dunajska borza ob 2. pop.
nisiri, ki ee mu iijo tukaj. Ob 1. in pol uri'
po peludne je vsprsjel ce*ar baroaa Fejer-, DržaJni * P^uu
* Avstrijska renta v zlatn
▼ kronah
Podpisani javljati sorodnik prijateljem in znancem, da je včeraj po dolgi in murni bolezni pre- j minol njuni glavar
Andrej Sussek.
Pogreb se bo vršil jutri, v četrtek dne 11. t. m. ob 3. uri po-poludne iz hiše žalosti v Lonjeru štev. 86, na pokopališče na Kati-naro.
Trst, 10. Jan. 1906.
Obitelji :
Sussek-Sancin.

- i o '' O ||QH0'»0»|QU0I
O —
lOllOllOMOl
mmr Tovarna pohištva nMi
Aleksander £evi
ulica Tesa štv. 52. R (lastna
ZALOGA: Pinzzn R0SRRI0 (šolsko poslopje).
Cene, dn ee ni bati nobene konkurence.
Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih, ^ccccccccc^
Dna trovan cenik brezplačno ln franko
var ya v posebni avdijeecf. M.nistsrski pred sednik biroa Fejervarv s« je ob 2. in pol uri od avdijenes povrnil v ogrsko m:nister-stvo ter izdavil tamkaj se aahaj*-jočim zistop-nikom novinarstva, da je poročal cesarju o političnem polcžiju na Ogrskem.
Državaozboraka dopolailaa volitev.
LJUBNO 10. Ns dnaafaji državno-z bo raki dopolnilni volitvi tukajšnje trgovinake in obrtns zbornice je bil državnim poslancem izvoljen s>kcijaki nsčalnik v pokoju Fran Liharzik.
f Bivši praski minister.
BEROLIN 10. B vii miaister dele pl. This ea je umrl.
Koavoratja tolganklk dolgov
KOLIN 10. »Kola. Zsitung« porote is Scnije: Ol dobro obveščene strani so utrjuje, da tmitra bolgarska vlada aedaaji tresotek kakor zelo ugoden, da konvertira državne dolgove i a d« ss toaadevno že po-gsjs s f aacoakimi bankami. V jamstvo ra k ncereijeko posojilo nej bi služil tobačni mosopol in kolkovne pristojbine, v potrebi
aa javno
Avatr. investicijaka renta 31/«* Ogrska renta v zlatu 4°/„ „ „ kronah 4*;o
« 3*/.
Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 l-str. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 100 ital. lir Cesarski cekini
Parižka In londonska borza. Pariz. (Sklep» — francoska nnta 94.87, halijanaka lenta 1 4.40 španski ezteneur 91.55, akcije otomanake banke 603.—. Menjice na Lc»».o. n 251.10.
včeraj	danes
100.85	IOO.SO
100-75	100.85
117.90	117.90
100.—	100.05
91.45	91.55
114.35	114.50
95.85	95.95
87.—	86.95
1631.—	1030.—
675.50	677.50
240.07 l/s 240.12Vr.	
U7.621/,	117.56
23.52	23 52
19.15	19.17
95.65	95.65
11.32	11.32
se vaakovrstaa dela pesebaik aačrtlk. =
am- JiBtma ceiit ttrapliCM il flukfl ^-^
Tovarna pohištva
= RflFflEiMTflLIfl =
Velikansko okladiftče in razstava
pohištva in tapetari]
■ T R 8 T =====
ulica Malcanton štev. 1
po selo afnkfft ceamh.
>e:«ntsko — gori do rež ser j a Stoka ia ao tudi dohodki is že obitoječih ia tudi novih
izklja&vft gledsl Iks krit ke, ae izvzemii g. Knt^ ča ia ae iztzeizš pon žno pod p ssnegs.
Toda naš d letaatte a so nikoli hoteli veljati za več, n'go diletante in tud; v dotičnih ^oeh j.h ni n kdo ;menoval umeta.ke, ali -s:r ..kovsjake.
moaopo!orf ki ae imajo uvesti.
Maroška koafere
BEROL1N 10. Drugi nemški zastopnik za konferenci v Algesir««u, grof Tatteaba<*b, odpetoje danes prsko Madrida v Algealras, kjsr ss sestane z ncmlkim poslanikom v
Mizarska zadruga v Gorici "(Solkan)
uma pohištva m strojivnia obrat
priporoča slarasma občinstva svojo
zalogo pohištva
proj ANTON ČERNI60J
in iti fietari ster. 1 (Rmni) - v Trstu - ttt certre St. Petni t kiti Itrtizl
■ajrai|a tovaraa poUHra primorsko domala.
Motalo oe molidmo, trpešmo in lično, in mieer samo Is losa* r tovarniški »»Silnici m temperaturo 60 mtopinj.

[o izMfaeoaa.	lUkam pohištva poilfs so brazplaCno,
Prodala ao tudi na mooočno obroka. TBSTU, iPUITU Ia 1LBISAIDBIJI (OBJBMT). |
Pisarja-vežbenika
sprejme takoj v svojo pisarno <lr. Matej Pretner. odvetnik v Trstu, ulica Nuova ^t i }/II. Plača po sposobnosti in delti.
„Ne kliči vraga!"
dejanju po 50 stot, po pošti 10 stot. več.
Tri i A tipki44 Burka v 2 dejanjih ,, I I IJC MUHI ■ jx) 60 stot, po pošti
10 stot. več ; v d oh iva se pri spisatelju in
založniku Jnki Stoka v Trstu (Narodni
dom 1, pri A. Gabršček v Gorici in L.
Scli\ventner v Ljubljani.
Stenski koledar
v narodnih barvah prodaja po 40 stot. tobakarnar Lov renči ć pri kavarni
Fabns.
L^prvo hrvatsko parobrodarsko društvo v Senju ^J
f	— (Društvo na delnice)	. i
Nova vozna črta med Trstom in Reko
mej njima ležečimi lukami in nazaj
z razkreavanjem na Keki za blago s policami, namenjenimi v Senj—Novi—Selce— Cirk enica—Kraljev ca — Baska— Rab— Bag— S. Juraj— Starigrad— Jablanac— Png—Podgorje; s pristajanjem na zahtevo: Kraljevica (kopelj) — Lopar—Barbat— Lukovo — Samca - Prisna in Cesarica. — Z najhitrejima in udobnejima paro-brodoma (14 milj na uro) prvega ra reda — — — — — — — — —
jfaznanilo.
I'odpisani si usoja naznaniti slavnemu oUMnstvu, tla jC prC-
vzel na svoj račun prodajal-nico jestvin ulica Piccardi vogal ulice Petronio . ter se pri:
poroča za obilen obisk ihlani
Matej Kocjan.
KwizdoVa tekočina
*
T koL'ian zm hribolmzee.
Znutkk luća
Preskusno aroniatićno zdravilo za ribati žile in milice.
Za hribolazce. kolesarje in jezdece jako pripravno za ojačenje po velikih naporih.
C6B2 »f1 slelits,lcl 1
Vdcbiva ae prlatno
v ltkaraab
Ifustrovani ceniki gratia ia franko.
Glavna zaloga
FRAN Iv. KWIZDA
c i.r. avHiro-ograki, kralj, rumunski in knez. bolgarski dvorni zalagatelj. Okrožni lekarnar
99'
Ante Starčević" in „Hrvatska".
Na razjtolago gospodom potovalcem sta dve krasni dvorani in vsa mogoča udobnost.
- Navedena parobroda sta električno razsvetljena. ——
--Za blago in p tovalce obrniti se je na prdpisano parobrodno agencijo.--
ODHODI: Iz Trsta v^iki petek ob 11. uri predp. (pristajanje v Poreču, Rovinju in Puli). - - PRIHOD na REKO v soboto ob 12. uri opoluclne.
L
Agencija za Trst:
BASILISCO & PETTORICH
Siva Pescatorl it. 12.
Podpisani priporoča slav. občinstvu, vojaškim in civilnim krogom svojo v ul. G10ACHIN0 ROSSINI št. 24 (zraven cerkve sv. Antona novega), na novo otvorjeno, z najmodernejšim blagom bogato opremljeno
krojačnico.
Bogata zaloga tu- in inozemskih tkanin, sukna in vseh v krojaško obrt spada jočih predmetov. Velika izbera najmodernejšega angleškega blaga. Delo precizno. cene zmerne. Naročbe se izvrše točno in se dostavljajo na dom.
Vnanje naročbe se sprejemajo vsak čas in se točno izvrše. — Mnogoletna skušpja, katero si je prisvojil podpisani glede kroja civilnih in vojaških oblek, jamči za ukusni kroj, kakor tudi za solidno, trpežno delo in izvrstno blago.
Z odličnim spoštovanjem	AVGUST Šl^HLAR.
KONSTANTIN^ RUBINIK ,
af
Prodajalnica mrežic, Ulica Stadion 3. prekladale lm Uiie^Je svetilk mm plim ob <«1 selitve. Neprekosljfve fUisre arefttoe. — Vatkovntni pripadki n rauvttlj avo. r
Naročbe za nnlai čiščenje stanovanj.
Dr. KOLB
bivši asistent poliklinike na Dunaju, naslednik
Dr. A. Mittak, ulica della Zonta St. 7, I.
TRST
Barvanica, pralnica in čistilnica na suho
= na parno moč =====
Albin Boegan
Trst - Ul. Far neto št. n - Trst.
Ne da bi se razdrla, se obleka barva, pere in na suho bčisti z največjo točnostjo. — Barva, pere in lika se pregrinjala, blago od pohištva, pokrivala itd. — Na par se moči suknjeno blago.
FILJALKA
c. kr. privil.
A VSI KREDITNEGA ZAVOM
za trgovino in obrt v Trstu
sprejema: denar za obrestovanje v kronali aa blagajniške nakaze ^ prinoscu
» 30
3 V
i
na naslovljena vložna pisma
proti 4 dnerfli odpovedi a V/
>	8 » » 3°
>	38 » » 3'
2» *" I u
O 1/ o
Kornenbnrg pri »majt. ■ Plombovanje zob po najboljših znanstvenih zisfemib.
Umetno zobovje z ali brez plate izvršuje z največjo dovršenostjo g. Hans Sch midt, bivši sodrug Dr. A. Mit taka odlikovan z ,,Grand Prix" in zlatimi kolajnami na rastnvab v Kimu, Berolinu in Saint-Luis.
Prvo primorsko podjetje za
prevažanje pohištva in spedicijsko podjetje
RUDOLF EXNER - TRST
Zaščitna znamka: „Sidro".
Linimenf. Capsici comp.
Nadomestek za
Pain-Expeller
(e -plo-no priznano kot ix vratno bol blatnjoće mazilo : ce*a «tot., K 140
in K 2 se dobiva v v»eh lekarnah.
Pri nakupovauju tega povsod priljubljenega doma<Vpa predbtva. naj se jemlje le originalne steklenice v -katljah 7. :ia-o za-' itno znamko ..SidroV iz Kichter-jeve lekarne. potem *e je gotovo prejel originalni pridelek. — — — — —
Richterjeva lekarna
EHzabetine ulice	>• nova
iri .„z alem len" tfRAGI
One trn a razpošiljanje
Telafomo it. 847. - Via della Stazlone itv. 7. - Telefone it. 847
Filijaike v PULI, GORICI, REKI in GRADEŽU. Prevajanje pohištva na vse kraje tu- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov.
(Pošiljanje uredmeio?. ii se jemljejo na potovanje in prevajanje blaga na vse proge.) =
Sprejema se tudi pohištvo in druge predmete v shrambo v lastna za to pripravljena suha skladišča.
Edini tržaški zavod za = „VACUM-CLEANER".
ČIŠČ ENJE In SHRANJEVANJE PREPROH
Tovna postrežba in nizke cene.
Gostilna v najem.

v zlatih napoljonih na vložna pisma proti 30 dnevni odpovedi 2" 0 n 3 ines. „ „
-> 6 „ ... Za dosedaj 5e v prometu 9e nahajajoči blagajni-k", nakazi in v kronah glaseča se vložna pisma stopi v veljavo spremenjena obrestna mera po pogojenem odpovednem roku dne 2S. oktobra odn. 1. navembra odn. 23. novembra. Baneogiro v kronah z 21a°/0 takoj v vsakem znesku.
Krone in zlati napoljonl na tekoči račun po dogovorjenih pogojih, koji se stavijo od časa <i časa in sicer po raku odpovedi. Izdaja nakaznice za Dunaj, Bozen, Bu limpeSto, Brno. Feldkin h. IJulj. Karlove vari. Reko, Lvov, Prago, Keichenberg. Opav^, kakor tudi Zagreb, Arad, Belice, Gablonz. Grade«-Hermanstadt, Inomost, Celovec, Lnibljano. Line. O' --muc, Saaz. Solnoerar1, Funfkirchen, Velikivaradr. Kašov, Kečtemet, Kroustadt, .^oprouj, Raab, .^aitatkji in Temesvar proste stroškov.
Se bavi s kupovanjem in proAajo deviz, drobiža in vrednostij. Sprejema iztirjevanje taljandov, dvignenih vrednosti, kakor tudi vseb drugih iztirjevanj.
Daja predujme na VVarranie in vrednosti po jako zmernih pogojih
Krediti na karikaeijske listine se otvorijo v Londonu, Parizu, Berlinu in drugih mestih po ugodnih cenah.
Kreditna pisma
se izdajajo v katerosikoli mesto. Hranila.
Sprejema se v pohrano vrednostne listine, zlat id arebrni denar in bančni listki. Pogoje daja blagajna zavoda. Menične nakaznice. Pri blagajni zavoda se izplačujejo menične ualca^mct „Banca d'Italia14 v italijanskih lirah ali v kronah xiooGCcooco ; oo dnevnem kurzu.
! Čudo v ceno!
500 komadov samo za gold. rs*.
Ena krasna zajamčano dobro idoča precizijsku ura ' na 36 >'rni tek s pozlačeno verižico 1 krasna špila f s ponar. biseri, kravato, 1 pozlačen prstan s ponar. ' kamnom za gospode ali dame, 1 krasna garnitura j gumbov iz 3u/0 double zlata za manšete, ovratnik in j prsa, t> platnenih žepnih rut, 1 jako lepa žepna pisalna oprava, 1 krasno žepno ogledalo v škatljiei z glavnikom, 1 lepo dišeče toaletno milo, 1 yez. be-ležnica, 12 razglednic slavnih umetnikov zadnjega stoletja, 72 angl. pisalnih peres in 3il5 raznih reči, ki so v hiši neobhodno potrebne. Vse skupaj /. ur ki je sama toliko vredna, stane 1© gold. 1'8 5 Pošilja na povzetje ali predplačilu.
j H. SPINGARN, Krakov št. 43.
I Kdor naroči 2 zavitka, v dobi v dar 1 lep žepni { nožič na dve rezili, pri več koc - zavitkih se priloži ! vsakemu po 1 tak nožič. Za kar ne ugaja se denar 1 takoj povrne.
Malo Kmet, posestvo v krni
hiše v Ajdovščini, pripravne za gostilno, trgovino ali drugo obrc ; velike kamnite vežne duri, lepo kamnito okno z železnim zapiralom. proda pod ugodnimi pogoji A. Casagrande v Ajdovščini.
V „Narodnem domu" v Ljubljani je s 1. aprilom
oddati v
najem društveno gostilno s kavarno in lepim kegljiščem. Z gostilno je združen lep, prostoren, senčnat vrt in pa arena — oboje prav pripravno za raznovrstne veselice, zabave, koncerte itd. Vsi prostori se dajo v najem pod jako ugodnimi pogoji. ^———=====5
Pojasnila daje in ponudbe sprejema
Predsedniitto „Narodnega Doma".
Dr. F. GAIGER
praktični zdravnik v LJUBLJRNI
dosegel je izvrstne vspehe z vporabo
železnateg-a vina.
G. PICCOI.IJA. dvornega založnika Nj. Svetosti in lekarja v Ljubljani.
Polliterska steklenica velja 2 kroni in se v nanj u na-= ročila točno izvrše. =
I	„r-LAVIJA" sprejema zavarovanja člo-
?	ve^tega firii^tra po nainumovr-anejiih
j	kotnbinaci ah pod tako ugodnimi jx>goji,
f	ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti
I	afodM zavarormje na doživetje in (UEirt z zmanj-u^iK imi -e vplačili.
jI	Vatk član ima. pr> preteku petih let
k	pravic j do dividende.
I a v 1 j a"
Tzcjcmsa zaiamalBa banla v Fr££i. — Rezervni {oiiđ 31.8t538ri83 K. izplačale ontoiHUis: 82.737.159 57 K.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica na£e države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
▼m pojasnila daje:
Generalni zastop v Ljubljani, ec^ar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim gtodam po najnižjih cenah, ^kode cenjuje takoj in najakutnije. N Uživa najboljši sloves, koder posluje, g
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občuok jristne ^ namene. -