GDK: 311 
Poudarki pri načrtovanju pridobivanja lesa 
Franc FIRŠT* 
Izvleček 
Firšt, F.: Poudarki pri načrtovanju pridobivanja 
lesa. Gozdarski vestnik, št . 1/1922. V slovenščini 
s povzetkom v angleščini. 
Članek obravnava vlogo načrtovanja pri dejav-
nosti pridobivanja lesa. Zelja čim ceneje pridobiti 
les iz gozda ni skladna s krepitvijo gozda in 
njegovih številnih vlog. Naloga gozdarske stroke 
je pokazati, kako pri gospodarjenju z gozdovi 
rešiti ~onflikt med širšim družbenim in ožjim 
lastniškim interesom -tudi na področju pridobiva-
nja lesa. 
Ključne besede: pridobivanje lesa, sečnospra­
vilno načrtovanje 
Gozd je pomemben dejavnik krajine, 
ki je odraz kulturne ravni naroda. 
Odnos do gozda je torej tudi odraz 
naše kulture. 
1. INTERESI PRI GOSPODARJENJU 
Z GOZDOM IN NALOGA GOZDARSKE 
STROKE 
Vsenarodni interes za pozitivni razvoj 
gozda enačim z vsenarodnim interesom 
za varstvo okolja. Zaradi globine pomena 
gozdov ni mogoče uiti roki države nad 
gospodarjenjem z gozdom in skrbi za ohra-
nitev vseh funkcij gozda. 
Lepa načela sama po sebi še ne bodo 
zagotovila dobrega odnosa do gozda, če 
ob njih ne bo deloval izgrajen sistem stro-
kovne inštitucije pravne države. 
Lastninski interes je po naravi v bistvu 
egoistično naravnan in zato sam po sebi z 
vidika gospodarjenja z gozdom ni skladen 
s širšim družbenim interesom. 
Interes za pridobivanje čim večjega do-
bička iz gozda, računan na kratek rok (ob 
• F. F., dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo 
Nazarje, 63331 Nazarje, Slovenija 
Synopsis 
Firšt, F.: Emphases in Wood Production Plann-
ing. Gozdarski vestnik, No. 1/"1992. ln Slovene 
with a summary in English. 
The article deals with the role of the planning 
in wood production. The wish to acquire timber 
out of forest as cheaply as possible is not in 
harmony with the intention to make forest as 
strong as possible and its numerous tasks. The 
task of forestry profession is to show how to solve 
the forest managing conflict between a broader 
social and narrow owners' interest - also in the 
field of wood production. 
Key words: wood production, cutting-skidding 
planning 
majhnih vlaganjih velik donos), je v nasprot-
ju z dolgQročnim ciljem krepitve sonarav-
nega gozda. Na drugi strani zasebni lastni-
ški interes spodbuja večanje produktiv-
nosti, kar poudarja potrebo po zaščiti 
gozda zaradi izvajanja cenejših, grobih po-
segov v gozd. 
Gozdarska stroka, ki se zaveda global-
nih ciljev in potrebnih ukrepov v gozdo-
vih, mora blažiti in usklajevati dvojnost 
interesov na vseh področjih dela v go-
zdovih tako, da bo gozd razvijal svoje 
proizvodne in splošnokoristne funkcije 
ob istočasno optimalnem pridobivanju 
lesa. 
Brez načrtovanega dela pri pridobivaju 
lesa zastavljenih ciljev ni mogoče doseči. 
Smotrna uskladitev širših in ožjih intere-
sov je danes mogoča samo s strokovnim 
delom in z opredelitvijo za EKOLOŠKO-
EKONOMSKO USMERJENO GOSPO-
DARJENJE Z GOZDOVI. 
2. POSEGANJE V GOZD IMA 
VEČSTRANSKE UČINKE 
Pridobivanje lesa je dejavnost, kjer pri-
haja zelo očitno do izraza odnos do gozda. 
G. V. 1/92 29 
Preventivni ukrepi na tem področju so nujni. 
Načrtovanje na področju pridobivanja, ki 
upošteva gozdnogojitvene cilje, usklajene 
z varstvom okolja in krajine, je preventivni 
in usmerjevalni ukrep za gozdu prijazno 
delo. Le celovito gledanje na gozd kot 
sestavni del krajine omogoča kritično pre-
sojo lastnega dela v biosistemu gozda, pa 
čeprav gre za tehnično delovanje. 
Vsi ukrepi v gozdu - s področja gojenja 
in s področja pridobivanja lesa morajo biti 
usklajeni. 
Govoriti ločeno o načrtovanju pridobiva-
nja lesa deluje utesnjena : pri pridobivanju 
lesa namreč prav tako ne smemo zanemar-
jati globalnih funkcij gozda kot ključnega 
dejavnika oblikovanja krajine. 
3. NAČRTOVANJE PRIDOBIVANJA 
LESA 
S smotrnim pridobivanjem lesa ukre-
parna v smeri pospeševanja proizvodnje 
gozda. Brez ukrepov sečnja tudi ni gojit-
venih ukrepov v gospodarskem gozdu. Pro-
blem je v tem, kako organizirati proizvodno 
delo, da bo prilagojeno in sprejemljivo goz-
dnemu biosistemu. 
Načrtovanje pridobivanja lesa mora za-
jemati vse ukrepe, ki (poleg večanja pro-
duktivnosti in smotrni rabi energije) zagotav-
ljajo, da se bomo izognili težko popravlji-
vim ranam v gozdu ln posledicam, ki jih 
povzroča malomarna uporaba mehani-
zacije v gozdu. Smotrno delo pri pridobiva-
nju gozdov, vključno z odpiranjem gozdov, 
mora delovati kot sistem, ki naj preide v kri, 
saj gre za odnos do gozda. Gre za spozna-
nja, ki jih mora stroka najprej sprejeti za 
svoja, nato pa jih prepričljivo prenašati na 
lastnike gozdov in izvajalce del - z načrto­
vanjem, usmerjanjem, nasveti in navodili. 
Končni cilj je vzpostavitev ravnotežja, ko 
naj bi bil interes lastnika gozda, gozdarja 
in varstvenika narave kot predstavnikov 
narodnega interesa, usklajen. 
3.1 Razpoznavanje škodljivih ukrepov 
pri pridobivanju lesa 
Predpogoj za reševanje problemov je 
temeljito poznavanje razmer, upoštevajoč 
30 G. V. 1/92 
vse vzročne povezave. Šele soočenje sta-
nja z globalnim ciljem omogoča kritično 
presojo in usmeritev za načrtovano delova-
nje. 
Delo pri pridobivanju lesa je težko, zato 
je uporaba mehanizacije razumljiva in nuj-
na. Žal pa v naših razmerah ugotavljamo 
prepogosto prizadevanje gozda z naprimer-
nimi načini dela in slabim odnosom do 
gozda, ki se kaže: 
- v ekološko neprilagojeni tehnologiji 
gradnje gozdnih prometnic; 
- v premalo načrtovani in izsiljevani 
gradnji gozdnih vlak, zlasti na občutljivejših 
terenih (predvsem v zasebnih gozdovih); 
- v uporabi ekološko neprimernih strojev 
(kar je razvojni problem); 
- v celoti opuščenem usmerjanju tehno-
logije dela v zasebnih gozdovih; 
- v nenačrtovanem vlačenju lesa s trak-
torji po brezpotju, zlasti v zasebnih gozdo-
vih (zbijanje tal, rane na rastju); 
- v poškodbah gozda pri spravilu zaradi 
opuščanja zaščitnih ukrepov; 
- v slabem odnosu do sanacije škod, 
povzročenih z delom v gozdu (rane na 
prometnicah, na drevju); 
- v nepravočasnem pospravljanju slu-
čajnih pripadkov. 
To so pretežno slabosti, ki jih je mogoče 
odpraviti takoj - seveda pa le z znanjem in 
ob zavestnem prizadevanju. Gre pa tudi za 
odnos do človeka samega, ki se kaže v 
odnosu do skrbi za varen in ergonomsko 
primeren način dela. 
3.2 Usmeritve z navodili za pridobivanje 
lesa 
Razmere na lesnem trgu, pritiski za dobi-
ček iz gozdov, potrebe po večanju produk-
tivnosti zaradi zniževanja stroškov ob draž-
je plačanem delu, bodo zahtevale kakovos-
tnejše gozdnolesne sortimente in vodile k 
posegom v gozdove, ki ne bodo skladni s 
strokovnimi usmeritvami. To so težnje, ki 
delujejo samodejno, pa tudi anarhično in 
kot grožnja ekološko naravnanemu gospo-
darjenju z gozdom. 
Ekološko-ekonomsko usmerjenemu 
gospodarjenju z gozdom ne sme biti 
alternative. 
Obziren odnos do gozda na področju 
pridobivanja lesa ne bo prišel sam po sebi 
(kot tudi drugod ne): potrebna so strokovna 
prizadevanja v smeri usmerjanja, izobraže-
vanja, spodbujanja in nadzora. Načrtovano 
delo je predpogoj in najhitrejša pot do 
smotrnega pridobivanja lesa in ohranitve 
gozda. 
Pri načrtovanju pridobivanja lesa gre 
opozoriti na nekatere prvine, ki morajo biti 
upoštevane v neposredni proizvodnji: 
- dosledno načrtovati ••ožjim« terenskim 
razmeram prilagojeno gostoto in kakovost 
gozdnih prometnic (na osnovi ovrednotenja 
prostora načrtovati optimalno gostoto tudi 
v javnem interesu); 
- na področjih žičniškega spravila po-
speš~vati načrtovanje uporabe žičnic tudi 
v zasebnih gozdovih; 
- zmanjšati gostoto vlak na območjih 
žičniškega spravila; 
- sanirati, tudi opustiti, nepravilno (ne-
načrtovano) zgrajene gozdne vlake; 
- dosledno vzdrževati prometnice; 
- preprečiti gibanja strojev (traktorjev) v 
gozdovih po brezpotju, še posebej na bolj 
občutljivih tleh; 
- preprečiti onesnaževanje okolja z last-
nim delom (odpadna mineralna olja nado-
mestiti z bio-olji); 
- v ekološko najbolj občutljivih predelih 
spodbujati animalno spravilo; 
- delavce usposabljati za delo pod mo-
tom "Ekološko usmerjeno pridobivanje le-
sa«; 
- spodbujati ekofosKo in energetsko 
sprejemljivejša tehnologijo dela; 
- zagotavljati zaščito drevja in rastja pri 
spravilu lesa; 
- usmerjati in usklajevati delo pri sečnji 
in spravilu lesa (usmerjeno podiranje, na-
menska sortimentacija, usmerjen izvlek); 
- sprotno pospravilo ••Slučajnih pripad-
kov«. 
Navedene prvine poudarjajo takšno 
delo v gozdu, ki v danih razmerah po-
vzročajo najmanjše motnje v razvoju 
gozda. 
Opustitev uveljavitve strokovnih spo-
znanj in nespoštovanje načrtovanih usmeri-
tev pomeni omalovaževanje stroke in izku-
šenj, pridobljenih z dolgotrajnim delom. 
EMPHASES IN WOOD PRODUCTION 
PLANNING 
Summary 
A broader social interest in the forest strongly 
emphasizes forest functions of general benefit yet 
a permanent wood production function is also of 
great importance. ln a narrow proprietorial interest 
in forest, the greatest possible income (profit) 
from wood sale is reflected but the functions of 
general interest are ignored as a rule. Due to 
ditferent interests in forest managing, conflicting 
relations ari se and they will have to be overcome. 
The task of forestry profession is to combine 
both interests rationally: the broader social one 
and the narrow interest of forest owners. 
A division of professional interventions in fo-
rests into silvicultural ones - as the result of the 
care for forest - and on the other side into forest 
"exploitation" interventions - as the result of 
negative measures- cannot be accepted . Each 
intervention ina forest has to be directed towards 
favourable forest development and the beneficial 
yields in wood production. 
The situation in wood market, the pressures of 
forest owners on the profit from forest, the need 
to increase productivity due to diminishing cos~ 
will require the sale of more expensive - high 
quality wood assortments and such interventions 
in forests, which will not be in line with professio-
nal guiding-principles. Such conflicting situation 
will be able to be overcome by: 
- well organized and renowned forestry profes-
sion, 
- the education of all who are active in forests 
(forest owners, forest production workers), 
- modern forestry legislation . 
The planning of all kinds of work is a precondi-
tion for appropriate wood production and the 
preserving of the forest as an important element 
of the environment. 
G. V. 1/92 31