Posamezna številka 6 vinarjev. Štev. 218. Izvcn Ljubljane 8 vin. y LjnDl]fln!, v H, 23. seplemDrs 1913. Leto XLI. Velja po pošti: s Za oalo lato naprti .. K M — h aa mu „ .. „ 2-20 aa Ieail)o oeloletno . „ 28'— aa oatalo Inoaeaatro . „ 39'— V LJnblJanl na dom: Sa a«lo leto aapre) . . S 24-— aa m mM«. „ . . „ i'— T apml prajamai nns«tno „ 1'70 e Sobotni, izdaja: s aa eelo lati ..... „ 7-— aa Renčijo oeloletno . „ B-— za oatalo Inoaematro „ 12'— Inserati: Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 T za dvakrat .... „ 13 „ na trikrat .... „ 10 „ za večkrat primeren popust. Poročna oznanila, zahvali.osartnlce lil: enostolpna petitvrsta po 18 vin. Poslano: -' - enostolpna petitvrsta po 30 vin. Izhaja vsak dan, lzvzemii nedelje in praznike, ob 5. ari pop. Redna letna priloga Vosni red, uar Oredalihro Je t Kopitarjevi nllol iter. 6/HL Rokopisi ae ne vračajo; neirankirana pisma ae ne eaa sprejemajo. — Uredniškega teleiona eter 74 = Političen list za slovenski narod. Upravništvo |e v Kopitarjevi oiioi št. 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, boan.-here. št. 7563. — Upravnlškega teleiona št. 188. Današnja številka obsega 6 strani Poštenim lludeml Nisem si mislil, cla bi mi bilo kdaj treba s takim člankom v javnost, ki ga danes pišem. Vrnivši se iz svoje gorske samote v Ljubljano, izvem šele točno, kako daleč se izrablja pisanje K. Tliei-mer o meni. Načelo, ki sem ga vedno proglašal, da so osebe (tostranska, stvar, da prihajajo in odhajajo vsaka s svojimi slabostmi, velja tudi zame. Treba je pa pomisliti to-le: Dela je na vseh koncih, resni časi se nam Slovencem bliža jo v vseh ozirih in tu je treba združevati delavne moči, krepko se upreti vsakemu razdiranju in zidati dalje, da bomo pripravljeni za vsak slučaj. Nezaupnost in s sumničenjem zvezan pesimizem pa gledata vse v najčrnejši luči in rodita lenobo, ki je naglavni greh tudi v javnem življenju. Morda se mi posreči x nastopnih vrstah vsaj nekoliko razkaditi meglo, ki so vlači v naši javnosti. Državnozborski tovariš pripelje nekoč glavno poslovodkinjo poljedelske državne ženske zveze gdč. Tlieimer v zbornico, da me po njeni želji seznani ž njo kot strokovnjakinjo v kmečkem gospodinjskem šolstvu in o napravah, ki se tičejo javnega blagra na, kmetih. Pripominjam, da sem prej dotičnika prosil, naj tega ne stori, ker nimam za taka znanja ne sposolmošti, ne časa. Ne tajim, da je prvi slik z omenjeno osebo vplival name. Ekscentrična claro-vitost zgovorne dame je naredila tudi na druge v prvem nastopu fascinujoč vtis. Bila bi pa zaspala vsaka zveza med nama, ko hi ne bila sama jela hoditi nadme, ko je poleti 1. 1911. prepotovala Belgijo in Nemčijo in proučevala gospodinjske šole in pripravljala svoj potopis za javnost. Za vsako stvarco se je hotela posvetovati z menoj izprva v zbornici, kesneje me je povabila na dom, češ, da se ložje in neovirano pogovarjava. Povedal sem o tem vabilu svojim tovarišem in v soglasju ž njimi sem se odzval. Izjavljam pa kategorično, da nisem nikoli šel na poset nepovabljen in da sem velikokrat rekel, cla mi pogostna vabila niso všeč, da jc dovolj, če se na mesec enkrat za, določen čas snicleva in razgovoriva, kar je treba. K. Tlieimer jc kazala živahno zanimanje za Jugoslovane in resno voljo glede na gospodinjski poduk kaj večjega storiti za nje. Niso bili brezplodni najini posveti, zlasti zato nc, ker je ona s čudovito energijo zgrabila vsako praktično misel in jo v vseh merodaj-nih krogih z vso silo razširjala in skrbela za njeno udejstvovanje. Zaresno sem bil izprva prepričan, da je mogoče ž njo in po nji znatno koristiti našemu ljudstvu in tako sc jc razvilo med menoj in mecl njo prijateljsko razmerje, ki se ga z ozirom na mojo in njeno starost po moji sodbi ne bi bilo treba nič bati. in ki so vedeli zanj vsi moji tovariši in še marsikdo drug. Ko sem pa videl, cla utegne ta reč kreniti na druga pota, sem se jel izmikati. Njena pisma so dobivala, kakor je sama priznala, Dalilin ;»tacaj. Če bi bilo treba, to izpričajo tovariši, ki so jih čitali. Tu pričenja moja krivda. Namestit da bil takoj pretrgal vsako zvezo, sem v dobri veri in z dobrim namenom poizkušal z lepo ohraniti najinemu razmerju strogo prijateljski značaj; pač pa sem redkejše odgovarjal njenim pismom, in, kar sc je dalo. se izmikal osebnemu stiku. Pisma, ki sem jih pisal, so neumljiva brez njenih. Treba jc bilo izreči besedo v tolažbo, proti obupnim tožbam, proti žuganju, da se umori, če prekinem vsak stik. Kolikokrat sem Cul, da mislim samo na .Jugoslovane, da pa njo bagate-liziram. Tako mi je padla na papir sem-tertja kaka beseda, ki sc napačno tol-mačena, iztrgana iz svoje zveze, brez ■njenih besedi, katerim sem odgovarjal, lahko napačno tolmači. Obžalujem to svojo krivdo, dasi si ne morem prikrivati čustva, da je bil Heineke Fuchs kot rimski romar poštenjak prve vrste v primeri s pohujšanimi »Narodovimi« bralci. Ko sem čul letos po Veliki noči, kaj govori o meni, cla mi celo podtika nameravano apostazijo zavoljo nje, sem naredil piko. K. Tlieimer sc sedaj bori v liberalnem taboru. Za orožje ji služijo tudi moja pisma. Uničuje me; obenem mi pa pisari neprestano, seveda ne da bi dobila. kak odgovor. V teh pismih išče osebnega stika, z menoj, zdaj z jezo, zdaj z obžalovanjem in izlepa, žugajoč in proseč, kakor ravno prioe. Pisma, ki so na razpolago v originalu, ki jih torej nc more nihče utajiti, so psihološko sila zanimiva. Notri berem, da ni nikoli mislila mene uničiti ali mi škodovati, cla jc mene napadala samo nahujska-na in nalagana (torej so laži v njenih napadih). Pravi: W i e e i n b 1 o-d c s T i er, d a s i c h b i n . b i n i c h v o n c i n c r F a. 1 1 e »tu d i c a n d e r e h i n e i n g e t o 1 k e rt — kot neti m n a živa 1, k a r s e nt, s e m i z e n e pasti v d r u g o z a š t o r k 1 j a 1 a. Odpuščanja prosi. Jaz sem molčal, obenem pa upal, da izprevidi sama svojo krivico in jo popravi. Ker od mene ni bilo ničesar dobiti, je prišla sama na Prtovč. Zvečer v dežju sem jo moral sprejeti utrujeno in zmučeno, cla je komaj sopla. Izjavil sem ji pa, cla vidim v njenem obisku samo novo past, češ da išče priložnosti,, kako bi mogla iznova kaj izrabiti proti meni. Na njeno, v solzah in vzdihih ope-tova.no vprašanje, naj povem, kaj že-j lirn, sem ji izjavil, cla prav nič nc želim ocl nje, nič nc zahtevam, še manj pa prosim. Nato mi je izročila pismeno izjavo, ki jo imam v originalu shranjeno in jc na razpolago vsakomur, kdor dvomi o nji. V izjavi stoji dobesedno: »Icli biu liieher auf eigene Veran-lafiung gekommen, ohne dafi Dr. Krek davon etvvas \vulUc. Teh erklare gleich-zeitig, dali Allcs, Mas icli tiber Dr. Krek und seine Beziehungcn zu mir gesagi und gesclirieben babe, Liigc und Verleuindung von mir vvar. Ich babe nie ein Verhaltnis mit ihm gchabt. Ich babe Alles nur aus Rachsucht getlian, weil ich in ihti verliebt war und er von mir nichts vvissen \volltc. Das ist die Wahrheit, so wahr mir ein Gott in mei-mer letzten Stundc helfen moge. Camilla Thcimer. Prtovč, den 20. Juli 1.913. Prestavljeno: »Jaz sera semkaj iz lastnega nagiba prišla, ne da bi bil dr. Krek o iem kaj vedel. Obenem Izjavljam, da je vse, kar sem o dr. Kreku in njerjoirih odnosih do mene rekla in pisala, bila laž in obrekovanje od mene. Jaz nisem nikoli razmerja imela z njim. Jaz sem vse iz ma-ščevanjaželjnosti sioriJa, ker sem bila vanj zaljubljena in on od mene ni hotel ničesar vedeti. To je resnica, tako resnična, kakor mi Bog v moji zadnji ari pomagaj. Prtovč,'dne 20. julija 1913. Gamilla Theimer. Podoben preklic jc spisala na »81. Narod« iu ga kuvertirala; spisala .jc pismo na svojega zastopnika, naj moja pisma uniči in preklic na škofa. Pismo na »Narod« in na zastopnika .je v mojih rokah; nisem ju odclal, marveč sem .jr rekel, da nisem njen poštni sel. Pismo na »Narod« priča, cla so bile te izjave od nje namenjene za javnost. Sama po svojemu zastopniku v nekem pismu na škofa izjavlja, cla izjave nc pre-klicuje; v enem pismu name piše, da mi jc dala izjave zato, da jih rabim, v drugem se pa bridko hucluje, cla se razširja laž okrog, češ da sem jo na Prtovču opijanil in .ji izsilil imenovane izjave. Moja afera jc s tem pojasnjena. Tr« pel sem vsled 'nje dovolj, ker me je zadela ravno ob času, ko me je zdelovala huda bolezen — zastrupljenje z nikotinom. A to so osebne lapalije. Preko njih na dnevni red! V Ljubljani, 23. septembra 1913. Dr. Krek. Ueroino gospodorslvo. Kar liberalci in liberalni denarni zavodi sami zagreše, to podtikajo, cla bi pozornost od se obrnili, varnim in solidnim denarnim zavodom, ki slučajno niso v njihovih rokah. S satansko zlobuostjo so se vrgli na »Ljudsko posojilnico«, ki je najvarnejši denarni zavod v celi deželi, kajti za ves pri njej naloženi denar jamči dežela kranjska z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Pri »Ljudski posojilnici« je denar varnejše naložen nego pri »Mestni hranilnici« ljubljanski. O drugih liberalnih denarnih zavodih najdvomljivejše vrednosti niti ne govorimo. Med tem kn jnmči za ves pri »Ljudski posojilnici« naloženi denar cela dežela kranjska, torej tudi mesto Ljubljana, z vso svojo davčno močjo in z vsera svojim premoženjem, jamči za vloge pri »Mestni hranilnici« j ljubljanski samo mesto Ljubljana. Že včeraj smo ovrgli grdo in ostud-j no laž, da. ima knezoškof ljubljanski pri »Ljudski posojilnici« 900.000 kron posojila, za katero ni nikakega pokritja, kajti res je, da ima knezoškof ljubljanski pri »Ljudski posojilnici samo 70.000 kron posojila, katero je povsem zavarovano in sc tudi obresti točno odrajtujojo. Tako lažejo liberalci, mecl tem ko imajo njihovi denarni zavodi v resnici posojila na osebni kredit, za katera nimajo prav nobenega pokritja. Poglejmo samo Ljubljansko kreditno banko, ki je nekaterim gospodom dala. milijonska posojila na osebni kredit, o katerih pokritju se niti govorii nc more. Dotičnc osebe zamolčimo za enkrat. Tudi smo že včera j povedali, cla. deželni glavar, ki ima pri »Ljudski posojilnici« več deležev, niti enega ni odpovedal. Vendar liberalci lažejo, da je deželni glavar svoj zadružni delež pri »Ljudski posojilnici« odpovedal, dii odvrnejo pozornost javnosti ocl dejstva, cla pri vseh liberalnih denarnih zavodih gospodje liberalci svoje zadružne deleže odpovedujejo, LISTEK. Uporniki. Poljski spisal Artur Grušecki. poslovenil d r. L e o p o 1 d L e n a r d. (Dalje.) Ko so drugi gledali z občudovanjem stoječi križ, se .je približal Mar-celek neopaženo Hanki, ki je stala pri Malinovj Maši in ji zašepetal vzdibajc: »O Hatnka, brez lebe bi moral zno-reti.« Pogledala je nanj s strogimi očmi: »Kaj počenjaš... križ stoji, pa tudi ate te vidijo.« »Mdja draga, kdaj se vidiva?« »Pojdi proč, ne maram zmerjanja in prepira— v nedeljo pojdem v katoliško cerkev k maši,«* dostavila je tiho in ljubeznivo, kakor da bi se usmilila njegove muke; obenem je stopila bližje k Malinovi Mariši. Marcelek je hotel še povedati nekaj besed, med tem se je pa Malinov glasno prekrižal, torej jc zašepetal pred odhodom: »Pojdem tudi jaz.« Na poti domov sta šli Mariš in Hanka po poljski poti, začetkoma sta molčali, dasiravno sta bili prijateljici, slednjič je pa začela Mariš: »Ali jc z Marcelkom še vedno enako?« »Kakor je bilo,« je vzdihnila. »Starši. so mu strašno nasprotni.« »Čudno, da se tako upirata, jc zmajala Mariš z rameni. »Fant je priden pri delu, ne pije, nc postopa, res, da ni bogat, toda tucli ni berač, in je naše vere.« »Tako praviš tj in drugi, starši pa svoje, vprašujejo, iz kakšnega gnezda je, kako se je imenoval njegov oče. go-clat tjajo, cla je Azijat... in razne lake reči.« »Smiliš se mi, llanuš, prav močno, kajti tvoje srce se je gotovo navezalo nanj.« »Tako močno ravno ne ... imam ga rada, ker je pogumen in skrbi za druge, kakor je bilo z našo romarsko družbo.« »Slišala sem o tem od Stanka, 110, moja draga... takegu korenjaka je premagal, zadavil ga je kot vrabca, pa nc izgledii za tacega.« ■Močan je in sirarno pogumen, ga j«' hvalila z dopadljivostjo. »In kaj, Hanuš, je izjiregovorila čez nekaj časa, »ali ni nobenega sredstva, cla bi pridobila starše?« »Nc vem ničesar,« je vzdihnila. »Ate pravijo, cla če bo Marcelek gledal za. mano, ga bodo dali v Moskalc (\ vojake) jn potem ga bo konec.« »Kako vendar?« se je razburila -Mariš. »Saj jc edinec in ima ocl vojaščine beli listek.« »Seveda ... toda ate pravijo, da bodo že naredili s pisarjem in Županom, in ate so občinski odbornik.« »Toda to bi bila krivica!« jc zaklicala Mariš tako glasno, da so se obrnili ljudje, ki so šli spredaj. »Tudi jaz tako mislim,« je zašepe-titla Ilanu.š. Spel sla molčali, potem reče Mariš: »Ali 011 kaj ve?« »Pravi, cla se groženj 110 boji. in ako bi tudi moral od vo.jako\ zbežati, vendar bo v Tesni.« »Hm... pojguni ima za velike reči in gotovo ne bo vzdržal. »Tako strašno je vroče krvi. .. pravi, cla ali življenje ali smrt.« »Gotovo dostavlja: s tabo, se je nasmejala Mariš veselo. »E. mlad je, takim ni verjeli.« Kaj pa li, Hanuš?« »Kakor je; včasih tako. včasih nc. kakor pride ... K njima jc pristopila Mihaelova Sekirska in vprašala: »'Kaj se pa uo«rovariuta?v »Kar tako, vse in nič,« je Mariš odvrnila, izogibu.jp se. Bog ve, kaj poreko stražniki?« »Sovo kaj,« se je nasmejala Mariš, »maščevali se boclo in grozili... tocla pop. ta bo morda zbolel.« »O, lo je srdit človek, utegne nad nas pripeljali maščevanje.« »Nič nam ne more.« je zaklicala Mariš. »Kdo ve? ... A na prvi ogenj vi, ker stoji križ na vaši zemlji.« »To je čiisl za nas, a trpeti za vero je sladko.« »Burja jtrihaja!« jc zaklicala Hanuš in pokazala na oblake, ki so se kopičili na vzhodu in v katerih so švigali bliski. »Našega križa ne podere,« je pristavila Mihaelova, ko je poslušala veter, ki sc je lomil ob gozd. »Tudi nam Me stori ničesar, kajti hiše so že blizu,« se jc nasmehnila Mariš, pospešivsi korak. Gozd je zaječal pod udarcem vetra, zaškripale so korenine zraščenih dreves, lomeč se druga od druge, a vrhun-1 cj visokodeblastcga drevja so se pripo-gibali z bojazljivim škripanjem, kakor pod udarci nevihte. Pri tleh je bil gozd tih, samo od časa do časa se je zgubljal ;um viharja med debla in se razbijal in ,Sinil brez sledov. I11 bil je trenotek, ka- ker liberalnemu gospodarstvu v denarnih zavodih več ne zaupajo. Liberalci so se tudi ostudno zagnali v domače podjetje tvrdke Pollak. Liberalce bode v oči in njih strašno peče, da je to domače podjetje, ki daje stotinam družin poštenega zaslužka, v krščanskih rokah, da to domače podjetje od dne do dne lepše napreduje in procvita, cla to domače podjetje ni samo na Kranjskem, temveč tudi v celi Avstriji in celo na svetovnem trgu poznano kot najsolidnejše podjetje. Koncem boli pa liberalce in njihove denarne zavode najbolj dejstvo, da je sorazmerno majhni kredit tvrdke Pollak pri »Ljudski posojilnici« že zemljiškoknjižno povsem sigurno zavarovan, s celim tvrdkinim premoženjem pa večkrat krit, med tem ko imajo liberalni denarni zavodi naložene milijone svojega denarja v različnih podjetjih, za kateri denar nimajo kritja in omenjamo mimogrede Ljubljansko kreditno banko, ki ima več milijonov brez pokritja naloženih v Bosni in Dalmaciji. Koliko izgubi Ljubljanska kreditna banka pri Predovičevili posestvih? Tudi »Mestna hranilnica« ljubljanska, ki se imenuje pupilarnovarni zavod, ima brezplodno naložene stotisoče pri Narodnem Domu in v hotelu »Tivoli«, za katere ni samo nobenega kritja, ampak se tudi ne plačujejo obresti. Vprašati si usojamo »Mestno hranilnico« ljubljansko, kaj je z onimi milijoni, ki jih je vtaknila v Ljubljansko kreditno banko, ki jih pa dvigniti ne more? Za danes toliko, pikantne j še stvari iz liberalnega gospodarstva slede. Izjava naCelsiva »Ljudske posojilnice" v Ljubljani. Načelstvo »Ljudske posojilnice« se je pečalo v svoji redni ponedeljkovi seji dne 22. septembra z ostudno in satansko zlobno gonjo »Slovenskega Naroda« proti »Ljudski posojilnici«. Konstatiralo je z ozirom na nesramne laži in ostudna obrekovanja od strani liberalnega časopisja sledeče ugotovitve. Posojilo ljubljanskega knezoškofa pri »Ljudski posojilnici« znaša samo 70.000 K in je povsem varno pokrito. Obresti se točno plačujejo. Zlagano je, da bi se g. kanoniku Šiški odpisovale kake obresti. Pač pa stoji, da so bile iste vse točno in o pravem času poravnane. Tvrdka Pollak, ki daje stotinam domačih družin pošten zaslužek in ni samo v Avstriji, ampak tudi na svetovnem trgu znana kot ena največjih in najsolidnejših tvrdk, ima sorazmerno majhno posojilo pri Ljudski posojilnici«, ki je zemljeknjižno povsem varno krito s celim tvrdkinim premoženjem pa celo večkrat zavarovano. Tudi posojilo domače tvrdke Zabret je povsem varno pokrito. Zlagana je tudi trditev, da bi deželni glavar odstopil od članstva zavoda ali da bi prodal svoje deleže pri »Ljudski posojilnici«. Res pa je ,da ima deželni glavar dr, šusteršič pri »Ljudski posojilnici« več deležev in da je in ostane po lastni izjavi zvest član »Ljudske posojilnice«. kor da bi se gozd pripravljal na sprejem sovražnika. Iz globine gozda je prihajalo ječanje, tožbe, bolestno vzdihovanje, klici strahu. V tem so zašumele veje, zatrepetalo je grmovje in z oglušujočim šumom je padla na suho podlago toča storžev, žvižgaje so letele suhe veje in trhle vejice in drevje kolikor ponosnejše in višje, a toliko nižje je pripogibalo svojo glavo pred gospodom, ki je lomastil, trgal, poniževal, tolkel, bičal, pasel se nad njimi in nad celim gozdom in širil naokrog strah uničevanja in zmagoslavja, s krikom: »Jaz sem samovladni gospod, trosite se!« Toda v nižini, kjer je gozd imel svojo silo in izvir, kjer je koreninila njegova moč in slava, je komaj trepe-tanje listov, lomljenje dreves, znamenja previdnosti, pričalo, da mecl vrhunci divja in gospoduje vzhodnji vihar. In debla so stala mirno, trdo na lastni zemlji. Po bliskih in gromih, ki naj bi prestrašili celi gozd, jc udaril tresk! V začetku glasni se jc razbil na tiho vzdihovanje. In vlili so se potoki dežja. In glej! Izza rožnih oblakov je pogledalo solnce. Gozd jc stal tih, šepetajoč, skrivnosten. V vzhodnji nevihti se pričali samo pokrivljeni vrhunci, izruvane korenine, toda v nižini sc ni nič izpremenilo iu debla so stala mirna, trdo na svoji zemlji. (Dalje.) Konečno se je ugotovilo, da so vsa posojila »Ljudske posojilnice« sigurna in dobro zavarovana. Ljubljana, dne 22. septembra 1913, Franc P o v š e, načelnik. XXX - Pozor našim somišljenikom! Tudi z dežele se nam poroča, da so začeli liberalci z naskokom na domače posojilnice. Poživljamo somišljenike, naj natančno pazijo na liberalne agitatorje, za vsak slučaj takoj zabeležijo priče in brez pardona liberalnega agitatorja izroče v roke pravice. Liberalci so si ravno dobo dežel-nozborskega zasedanja izbrali za to lopov-stvo. Odmev obračuna, ki ga bodo doživeli v deželnem zboru, pa naj gre pa celi deželi kakor vihar, ki bo končno enkrat pomedel to družbo s po^rišča. Balkanski dogodki, BULGARSKO - TURŠKA MIROVNA POGAJANJA. Frankobrod ob Meni, 22. septembra. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Carigrada: Mirovna pogodba se danes popoldne še ni definitivno podpisala, kakor so splošno pričakovali. General Savov je izjavil, da morata biti poleg današnje še najmanje dve seji. DEMENTIRANA TURŠKO-BULGARSKA ALIANCA. Carigrad, 22, septembra. »Taswir i Efkiar« dementira poročila, da se je sklenila turško-bulgarska ententa ali alianca. VELESILE NAPRAVIJO MIR V ALBANIJI? Dunaj, 22. septembra. »Reichspost« poroča iz Londona: Velesile so odredile skupne odredbe, da se vzdrži v Albaniji mir, da bi Srbi ne zasedli krajev, ki pripadajo Albaniji. IZJAVA BIVŠEGA BULGARSKEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA GEŠOVA O POLITIKI BULGARIJE. Soiija, 22. septembra. Kdo je zakrivil bratomorno vojno med Bulgari in Srbi, to je vprašanje, ki se razpravlja sedaj na Bulgarskem. Pristaši vlade, ki je sedaj na krmilu v Bulgariji, skušajo sedaj vso krivdo za to zvaliti med drugim tudi na bivšega ministrskega predsednika Ivana G e š o v a, o katerem je znano, da se je trudil z naravnost nadčloveškimi močmi, da prepreči vojno, ter mu podtikajo, da je on sestavil besedilo znane brzojavke carju Ferdinandu na ruskega carja, s katerim je Bulgarska odklonila razsodišče carja Nikolaja o bul-garsko-srbskem sporu. Nato očitanje odgovarja sedaj bivši ministrski predsednik Ivan Gešov v sofijskem »Miru«. Gešov piše med drugim: »Povsem neutemeljeno je očitanje, da sem jaz nagovoru carja Ferdinanda, naj odpošlje na telegram ruskega carja znani brzojavni odgovor, odgovor, ki je bil enako žaljiv kakor usodepoln. Predvsem konštatiram, da sem jaz že dne 3. aprila v zgodovinski seji ministrskega sveta, ki se je vršila v Odrinu pod predsedstvom carja Ferdinanda in v navzočnosti generala Savova, z vso odločnostjo predlagal mirno rešitev vseh sporov s Srbijo in Grki, opozarjajoč na to, da imamo proti sebi tudi Rumune in Turke, ako krenemo na drugo pot. Temu svojemu prepričanju sem ostal tudi zvest in sem žrtvoval raje mesto ministrskega predsednika, kakor da bi se izneveril temu svojemu geslu. Ako bi bil moj trud, da sc vsi spori s Srbi in Grki rešijo potom razsodišča, uspešen, bi se bila v kali preprečila srbsko-grška zveza, srbske zahteve bi bile manjše in naša politika bi bila venčana. s popolnim uspehom. Moj trud je bil žal zaman in sedaj se mi srce krči nad našo veliko nesrečo.« NASLEDNIK KONZULA SCHLIEBENA V BELGRADU. Berolin, 2,2. septembra. Danes je došel z Reke v Belgrad novi nemški konzul baron von Ostmann, da prevzame posle od konzula Schliebena in da začasno upravlja nemški konzulat, Belgrad, 22. septembra. Dr. Schlieben zapusti državno službo in ustanovi tu veliko agenturo. Zagotavljajo mu vsetransko podporo. PARLAMENTARNE ZADEVE. Dunaj, 22. septembra. Slovanska korespondenca« izvaja, da že te dni prične vlada varnostne odredbe, da se neovirano reši v poslaniški zbornici mali finančni načrt, in sicer že v jesenskem zasedanju, ker vlada želi, cla se mali finančni načrt že 1. januarja 1914 uveljavi in ž njim aktivira tudi uradniška pragmatika ter da sc tudi deželam prispevki nakažejo. Vlada hoče vse storiti, da odstrani odpor, na katerega je načrt v poletnem zasedanju zadel. VOJAŠKE ZAHTEVE. Dunaj, 22. septembra. Danes popoldne ie voini minister Krobatin v navzočnosti ministra deželne brambe Georgija konferiral več ur z ministrskim predsednikom grofom Stiirgkhom o povišanju mirovnega stanja in o nabavi novih topov, KRIZA V BOSENSKEM-HERCEGOV-SKEM SABORU. Sarajevo, 22. septembra. Tistih 12 srbskih poslancev, katerih glasilo je list »Srbska RijeČ«, je izjavilo, da odlože svoje po-slaniške mandate. Današnja »Srbska Riječ« izda danes tozadeven oficielen komunike. Saborjev podpredsednik je prišel danes k deželnemu načelniku fcm. Potioreku in mu izročil svojo demisijo. Sarajevo, 22. septembra. Pogajanja o delazmožnosti saborja in o ustanovitvi delovne večine so se razbila, ker so stavili Srbi zahteve, ki so po mnenju vlade nesprejemljive. Voditelja Srbov Jeftanoviča niso mogli pregovoriti, da vstopi v delovno večino, vsled česar tudi ostali poslanci, ki pripadajo skupini »Srbska Riječ«, niso hoteli vstopiti v delovno večino in so sklenili, da odstopijo. Srbski poslanci, 13 jih je, so izdali oklic, v katerem izjavljajo, da de-Jovni večini ne morejo pristopit, ker jih je speljal deželni načelnik fcm. Potiorek na led in ker ni držal obljub, ki jim jih je dal, vsled česar kot poslanci odstopijo. Akcija, da se omogoči saborjeva delazmožnost, se je s tem izjalovila. Jeftanovič je akceptiral pred 14 dnevi skupen deloven program, ki so ga v poletnih počitnicah skupno izdelali srbsko-hrvaški in mohamedanski voditelji. Ko so se zdaj o tem programu posvetovali Ln ko bi bili morali izvoliti za pogajanja s hrvaškimi in mohamedanskimi delegati srbske delegate, je Jeftanovič delo oviral in trdil, da vlada Srbe preganja. Predvsem je napadal nadškofa Stadlerja, češ, da ne more sodelovati s stranko, katere član je nadškof. Odstop zmernih Srbov povzroča vladi veliko zadrego, ker ni v saboru večine in je zato vsako delo nemogoče. Vlada se mora odločiti, da razpiše nadomestne volitve ali pa da sabor razpusti. Potiorek odpotuje danes zvečer na Dunaj, da Bilin-skemu o položaju poroča. ŽUPANSKA VOLITEV V TRIDENTU. Inomost, 22. septembra. Ob volitvi župana je bil izvoljen za župana dosedanji podžupan Viktor Zippel z 20 glasovi. Oddanih je bilo 29 glasovnic. Začetkom seje so liberalci in socialisti protestirali, ker ni bil potrjen prej izvoljeni Manci. Podžupa-novo volitev so odgodili. Dnevne novice. -f Dnevni red XIV, seje deželnega zbora kranjskega dne 24. septembra 1913 ob 11. uri dopoldne. Izmed točk in poročil, ki so postavljena na dnevni red jutrišnje seje deželnega zbora, so važna sledeča: Obljuba petih novoizvoljenih deželnih poslancev. — Volitev deželnega odbornika iz kurije mest, trgov in trgovske zbornice. — Namestna volitev enega člana iz skupine mest, trgov in trgovske zbornice: a) v imunitetni odsek: b) v verifikacijski odsek. — Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga deželni proračun za leto 1913. — Poročilo deželnega odbohra o razdružitvi krajevne občine Cerknica in o ustanovitvi samostojne občine Begunje. — Poročilo deželnega odbora o uravnavi deželne ceste Črnomelj—Vinica v črnomeljskem cestnem skladnem okraju, s predložitvijo dotičnega zakonskega načrta. — Poročilo deželnega odbora z načrtom zakona o pobiranju kanalske pristojbine v deželnem stolnem mestu Ljubljana. • Naš narod roma. Od 1. aprila clo zadnjega avgusta je bilo v Ljubljani pri izseljevalnih agenturali podanih 5800 kart v Ameriko. To je najvišje število kranjskih izseljencev v primeri z drugimi leti ter presega običajno število v tej dobi najmanj za polovico. + Kako avstrijska vlada naroča kmetijske stroje — Albancem. Od popolnoma poučene, nad vsak dvom vzvišene strani se nam poroča: Pred kratkim je dospelo v Albanijo veliko število najrazličnejših strojev za poljedelstvo in to najnovejšega tipa. Strojev pa seveda niso naročili Albanci ali pa njihova vlada, ampak je vse stroje naročilo na svoje stroške brez povračila deloma a v s t r i j s k o, deloma pa ogrsko poljedelsko ministrstvo. Res čudno postopanje avstrijskih ministrstev! Doma gre kmetija za kmetijo na boben in nikogar ni, ki bi se spomnil avstrijskega kmeta-trpina, ki dere vsak dan bolj v Ameriko, naše poljedelsko ministrstvo pa za denar naših davkoplačevalcev pošilja v Albanijo najmodernejše stroje za poljedelstvo, ki jih Albanci niso rabili in jih nc bodo. Če se to nc pravi norčevati se iz lastnih državljanov, potom sploh več no vemo, kako naj bi se tako početje označevalo. Čc doma pobijc kmetu toča do zadnjega grižljcja, se morajo poslanci pehati in letati od ministrstva do ministrstva, da se zganejo in uspeh je nazadnje ta. dn sodri prizadetim par kronlc; stroje si morajo naši kmetic seveda sami nabnvliati. t Frančišek Sal. Dolinar. Ribniško dolino je zadela bridka žalost. Včeraj popoldan je umrl nje dušni pastir, dekan, častni kanonik Frančišek Sal. Dolinar. — Rodil se je 23. avgusta leta 8613. v Poljanah nad Škofjo Loko. Tri leta je bil kaplan v Laščah. Nato je celih 11 let služil v Hor-julju kot kaplan in 18 let kot župnik modro in goreče vodil horjuljsko faro. Leta 1896. je postal ribniški dekan in župnik. Kaj vse je v teh sedemnajstih letih napravil gospod, vedo podrobno Ribničanje. Bil je goreč pridigar, neutrudljiv izpovednik, priznan katehet. Odlikovala ga je Cerkev in država. — Z druge strani se nam poroča: Umrl je, kakor se jc že včeraj med brzojavkami poročalo, preč. g. častni kanonik in dekan v Ribnici Franc Dolinar. Pokojnik je bil rojen 24. januarja 1841 v Poljanah nad Škofjo Loko in v mašnika posvečen 1. avgusta 1863. Bil je kaplan v Dragatušu, v Velikih Laščah in Horjulju- kot župnik pa v Horjulju 18 let in v Ribnici od leta 1896. Bil je na glasu kot goreč pridigar, neutrudljiv spovednik in ljubezniv predstojnik. — Pogreb bo jutri, v sredo, ob pol 11. uri dopoldne. Svetila mu večna luč! — Premovanje goveje živine. De-: želni odbor kranjski priredi letos meseca oktobra premovanje goveje živine v sledečih krajih: Dne 8. oktobra v Šmartnem pri Litiji, dne 9. oktobra v Lukovici, dne 10. oktobra v Šmartnem pri Kranju, dne 13. oktobra v Senožečah na Krasu, dne 14. oktobra v Horjulu, dno 15. oktobra v Lescah, dne 16. oktobra v Kostanjevici, dne 18. oktobra v Velikih Laščah, dne 20. oktobra v Žužemberku. Premovanje se prično vsakokrat ob 10. uri dopoldne. Premo-vali se bodo biki, krave s teleti in brez telet ter lepe telice. Za vsako goved, ki se pripelje k premovanju, je imeti seboj živinski potni list. Koder sc vodijo rodovniki in zapisniki poizkušne molže, je prinesti seboj tucli izpiske iz rodovnika in zapisnika o poizkušni molži. K premovanju prignana živina mora biti točno ob določeni uri na premo-valnem prostoru, ker bi se sicer na prepozno prignane živali ne moglo ozi-< ra jemati. Živina mora biti dobro osna-žena ter krave zjutraj pomolzene, ker bi se sicer od premovanja izključile« Premovanja se lahko udeleži vsak živinorejec iz občin bližnjeokolice, kateri je lastnik najmanj pol leta k premovanju pripeljane živine. Prednost pri premovanju ima pašna živina, ki ima se^ boj izpiske iz rodovnika ter zapisnika o poizkušni molži. Vsak živinorejec more dobiti le po eno premijo za vsako vrsto razstavljenih živali. Poleg premij se bodo delile tudi diplome onim živinorejcem, ki razstavijo v posameznih vrstah po več lepih Živali. — Vel. Lašče. Pri volitvah v cestnV odbor je bil z 19 glasovi izvoljen gosp. Ivan Jaklič, župan in veleposestnik na Kolpi, vrl mož S. L. S. G. župan velko-laški J. Virant, »velmož« laškega liberalizma, ki je v potu svojega obraza priboril zaso 8 glasov, pa se čuti vsled tega silno užaljenega in kaže svojo liberalno domišljavost s tem, da predrzno napada volilce S. L. S. z očitanjem, zakaj niso volili njega, ko jc vendar tako zaslužen mož. Možje S. L. S. pa so mnenja, da pristašem liberalizma nič kaj ne pristoja cestarska čast in oblast, zato ga tolažijo z mnenjem, cla se utegne še dež. odbor spomniti njegovih zaslug in ga imenovati v cestni odbor. — Dne 18. t. m. se je obesil v Vel. Laščah — najbrže v stanju duševne zmedenosti — posestnik in živinski trgovec Fr. Hočevar, p. d. Stopar. — Begunje pri Lescah. Tukajšnji obč. odbor jc v svoji seji dne 14. t. m. sklenil soglasno zaupnicu gosp. dež. glavarju dr. Ivanu šusteršiču ter obsodil nesramno pisanje nasprotnega časo- • pisja. — V isti seji se je sklenilo, da se prepove potujočim trgovcem prodajati ob cerkvenih shodih med službo božjo, ker se s tem odvrača mladina od službe božje ter da naj bodo ob nedeljah in praznikih gostilne v vasi Begunje med dopoldanskima službama božjima zaprte. — Slovensko lovsko društvo v Ljubljani prosi vse one, ki si žele nabaviti sliko o zadnji tekmi frmačev, da bi se mu takoj javili. Slika je izdelana v velikosti 30X40 in stane 4 krone. — Oekološka raziskovanja v Po* siojnski jami. Dočim raziskovalcem niso bili znani natančni življenjski pogoji, razmerje za razvitek, množitev itd. po jamah živeče faune, je ta nedostatek v jamoslovju sedaj docela odpravljen. Biolog dr. Franc Megušar je opazoval letos vse to skoraj 12 mesecev v Postojnski jami. Po dognanih fizikaličnih (določitev zračnega tlaka, vlage in temperature) in kemičnih (množina ogljen-čeve kisline v zraku itd.) pogojih, kakor tudi svetlobo v jami v različnih letnih časih, se je zamoglo življenje jamskih živali natanftio določiti. Raziskovanja, ki so dobro trajala in sc jc moralo po- staviti mnogo samoregistrajočih aparatov v jami in zunaj iste, so bila združena z velikimi stroški in so se mogla izvršiti le z izdatno podporo od strani c. kr. znanstvene akademije na Dunaju. — Dezerter. 22 letni Franc Bon iz Podturna pri Reki se je naveličal vojaške suknje in zato je pobegnil od pešcev iz Karlovca. Delal je nekaj dni pri železnici, a vsak dan na drugem kraju, slednjič pa v Suborju. Obleka se mu je že bolj razcapala. Pripovedoval je sam sodelavcem, da je begun, ker pri vojakih ni za živeti. Za to je zvedelo orož-ništvo in ga je aretovalo ter odvedlo v Novo mesto, da ga od tam odda garni-zijskemu sodišču. Bc».i pa, kakor jc videti, ni popolnoma normalen. — škrlatinka. Ta otročja morilka še vedno razsaja. V Novem mestu se je zopet pojavila in to na najbolj obljudenem, od otrok obiskajočem kraju, Sv. Katarine trgu. Letos je vsled te epidemije umrlo 21 otrok. — Upravna komisija c. in kr. gar-Uizijske bolnice št. 8 v Ljubljani jc poslala trgovinski in obrtniški zbornici v Ljubljani razglas glede zagotovitve brane v vojaški bolnici v Ljubljani za čas od 1. januarja do 31. decembra 1914, ob ugodnih ponudbah eventualno tudi za tri leta, to je do 31. decembra 1916. Tozadevna ponudbena razprava se bo vršila v vojaški bolnici v Ljubljani dne 15. oktobra 1913 ob 10. uri dopoldne (v pisarni upravne komisije na Zaloški cesti št. 29). Sprejemajo se le pismene ponudbe, ki jih je najkasneje do 10. ure dopoldne gori navedenega dne poslati zapečateno v vojaško bolnico štev. 8 v Ljubljani. Razglas z natančnejšimi pogoji in podatki je v pisarni trgovske lin obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. — Nasledki prepira. Anton Zupančič, '24letni fant, in Janez Fabjan, posestnik iz Spodnjega Brezovega, občina Police pri Višnji Gori, sta se med seboj sprla. V prepiru jc sunil Fabjan Zupančiča s tako silo, da mu jc trebuh preparal. Ranjenca so prepeljali v deželno bolnišnico v Ljubljani, kjer bo operiran. — Učiteljski žepni zapisnik jc izdala tudi letos »Slomškova zveza« s popolnim šematizmom kranjskega ljudskega š ol st v a. To sc naznanja zaradi tega, ker se od neke strani bega učiteljstvo i. dr., češ, da v tej knjižici ni imenika učiteljstva. — Naroča se v »Katoliški Bukvami« po 1 K 40 vin. — najlažje s šolskimi tiskovinami. — P. n. člani in prijatelji »Slomškove zveze«, sezite po knjižici hitro, dokler jc šc v zalogi. Šolska vodstva in krajne šolske svete pa opozarjamo, da je naroče vsem učiteljem in katebclom, pa tudi drugim svojim članom. — Novi semenj v Tržišču se vrši v ponedeljek po sv. Frančišku, to jc dne 6. oktobra t. 1. Ker nudi proga Trebnje—Št. Janž ugodne zveze, jc bil ta semenj lani prav dobro obiskan in je bila kupčija kaj živahna. Pričakuje se tudi letos obilc udeležbe. — Skupil jo je. Na sejmu v Škocijanu dne 19. t. m. sta barantala Teropšič in Pleskovič za svoja dva konja. Prvi jc pohabljen, muzikant iz Herinjcvasi in pretkan človek. Svoje dni je bil dober posestnik, delal pa je dolgove. Ko so ga oškodovanci tožili, jc šel k notarju in dal posestvo svoji ženi. Tako sedaj nič nima. Po ženilovanjih in gostilnah hodi, muzicira in si na tak način pridobi več denarja. Ko je to nekoč neki oškodovanec izvedel, dal ga je pri neki taki priliki rubiti — izvršila sc je žepna rubež. Ocl tega časa naprej pa mož dela drugače. On muzicira in muzicira, pobira pa njegov sin, in tako jc zasiguran, da se mu ne zgodi zopet kaj enakega. Tako jc imel sedaj na sejmu tudi tega mladega fanta s seboj. Pleskovič je doma iz Ponikev. Ta dva sta barantala — menjala sta. konja. Ženi Teropšiča pa ta barantija ni bila všeč in zato jc jel Teropšič Pleskovičevega konja poditi in ga tako utrudil, da je padel. Sedaj pa se je pričelo pričkanje in klofu-lanje. Ljudje so vpili, da s Teropšičcm ni barantati: »On nima nič, žena hlače nosi.« To pa je tega razkačilo in začel jc metali dcnarnico iz rok v roke in kazati bankovce, Pleskoviča pa izzivati, da ga jc ogoljufal. Pleskovič je v jezi snel vago od voza in udaril Teropšiča po levi roki tako, da mu je levo podlehtnico zdrobil in je težko upati, da bo še kdaj godel. — Napad na orožnika. Pred nekaj časa so na Viru pri Zatični napadli fantje Alojzij in Edvard Hrast ter drugi patruljo-čega orožnika Klemenca ter ga hudo pre-Icpli. Vzeli so mu puško in razrezali suknjo. Dolgo časa so molčali, slednjič pa so jih izdala njih dejstva. Orožnik je moral v bolnišnico, kjer se je zdravil nad štiri tedne — zlomili so mu tudi roko. Fante niso zaprli, zato so se pa že porazgubili po svetu in v Ameriko. En sam Hrast pa jc šc doma in čaka usodcpolnega dneva. — Naklo. Minuli četrtek, dne 18. septembru t. 1. okoli polnoči je nenadoma umrl Anton Voglar, priljubljen in spoštovan posestnik v Malem Naklem. Zadela ga jc srčna kap. Ranjki je bil naročnik »Slovenca« in drugih katoliških časopisov. Na zadnji poti ga je spremljala velika množica ljudi, zlasti tudi veliko Orlov z Gorenjskega; rajni je bil namreč prvi predsednik Orla v Naklem. — Spakovanje. Pristen kranjski Slovenec je pisal nekemu župnijskemu uradu sledeče nemško (I ?) pismo: »An Hernn Šiipnni Urett Leczde Poszt N. N. Ober-krainn. Biede cher Pparchr cher tcchand siend so freimd lich und Schikfln mihr den zweiden Kapllirr schein biedc ich chabb im feloren biede cherr Pparer schikB mir den zweidenn wiell icch im brauchch jezdd und chabb biede cher techand schikBen mir wie moglich ist dringend zu schiken. biede zu schiken wiB moglich Biede cherr techandd Pparer schiksen sie mir ein deihczenn Koplirr nicht ein Slowenischenn ein Deihczen will ich cham chir inn un-garnn chir konenn nicht Slowelnisch leBenn in ungarnn Biedc einen Deihczen mir zu schikenn dringend. Biede cherr ttechandd wiB moglich und endschulldi-gung meine Schreibung.« — Primaruha, ta je pa nobel! Mari bi zapisal par slovenskih besedi, ki jih je čul od matere! — Vajenci ponarejali denar. Štirje 10-do 15letni vajenci ključavničarja Benca v Krasici v Istri bi bili radi kadili, pa niso imeli denarja. Tedaj jim je padlo v glavo, da bi ponarejali denar. V to svrho so porabili neki dan, ko gospodarja ni bilo doma, in si napravili kalupe za vlivanje kron in desetvinarskih novcev. Napravili so vsega vkup za 4 K ponarejenih novcev. Takoj so šli po tobak in srečno oddali ponarejeno krono, A veselje je bilo kratko, ker je tobakarnar kasneje krono spoznal. Stvar je prišla na nos orožnikom in fantje so sedaj v velikem strahu, kaj bo na sodniji. Zaprli jih niso, — Prepustitev eraričnih tovornih avtomobilov v zasebno vporabo. C, in kr. vojno ministrstvo namerava, najbrž s 1. oktobrom 1913, nekaj eraričnih motornih tovornih vlakov pod gotovimi pogoji in proti plačevanju vporabne odškodnine v obrokih prepustili v zasebno uporabo. Po preteku — vobče — osem let preide voz v iaslnino zasebnega uporabljalca. Podrobni pogoji se morejo vpogledati pri c. in kr. in-tendanci 3. kora v Gradcu. En izstis je interesentom na vpogled tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. — Dobava brzojavnih drogov. Generalno ravnateljstvo bulgarske državne železnice naznanja interesentom, da se bo prvotno za dan 9. septembra t. 1. razpisana razprava za dobavo brzojavnih drogov vršila zopet dne 29. septembra t. 1. ob 3. uri popoldne pri okrožni finančni prefekturi v Sofiji. Pri prvi razpravi se dobava ni bila oddala. Približna vrednost dobave znaša 41.300 frankov; varščine je založiti 2065 frankov. Natančnejši dobavni pogoji, sc-znamek št. 507 B. itd. so vsak delavnik v materialnem oddelku ravnateljstva državne železnicc in pri bulgarskih trgovskih zbornicah na vpogled. Dar. Gospod Mihael Zupan, vpo-kojeni župnik v Sostrem, je daroval pet dragocenih novih plaščev z vsemi pri-tiklinami podružni cerkvi sv. Klemena v Rodinah. Za ta velikodušni dar se podpisano pred stoj niš tvo pra v t oplo zahvaljuje z željo, naj clobri Bog plemenitemu dobrotniku stotero poplača. — Josip Lavrič, župnik; Janez Grom, Lo-renc Legat, ključarja. — Zahvala. Vseclijaška podporni-ška akcija potom nabiralnih pot v Idriji je donesla 243 Iv 14 vin. Za ta lepi uspeh zahvaljujemo se vsem požrtvovalnim liabiralkam gospodičnam: Edki in Zdenki Bloudek, Olgi Burnik, Albin in Davorinki Dežela, Min ki Gruden, Anici in Leopoldinki Kos, Mici in Lqai Lapaj-nc, Mileni Novak, Pepci Pišlar in Mici Šinkovec. Iskrena hvala tucli vsem na-rovalcem. — idrijski krajevni odbor O. V. P. O. LiunijonsKe novice. lj Pobiranje mestnih občinskih doklad se ustavi?! Zoper ljubljanski mestni proračun sta se pritožila na deželni odbor gospoda Štefe in Kregar in sla zahtevala, kakor se naši citate! ji spominjajo, pojasnila v razne nejasne račune ljubljanskega mesta, zlasti o tem, kako so se porabila posojila, ki jih jo dovolil v gotove določene namene deželni zbor. Da bi bilo mogoče deželnemu odboru kontrolirati upravičenost pritožbe, je zahteval od mostnega magistrata, cla predloži vse. spise in račune, ki so nanašajo na pritožbo. Na mestnem magistratu se pa bojo pokazali, kakšno je njihovo gospodarstvo, in zato kljub poteku dolgega časa deželnemu odboru zahtevanih spisov in računov niso predložili. Izvedeli smo, da jo danes ud deželnega odbora na mostni magistrat izšel dopis sledeče vsebine: »Mestni magistrat se pozivlje, da najkasneje do 28. septembra t. 1. zadosti iuuradnemu ukazu z dno 30. julija 1913, št. 11.853 v zadevi proračunu mestne ob- čine ljubljanske za loto 1913, sicer bo deželni odbor prisiljen, obrniti se do finančnega oblastva z naprosbo, da ustavi pobiranje nedovoljenih občinskih priklad. Od deželnega odbora kranjskega, v Ljubljani, dne 23. septembra 1913.« Iz tega dopisa se razvidi, cla so pri deželnem odboru napeli prav odločno struno, in če ne bodo hoteli gospodje na magistratu biti brez denarja, se bodo morali pokoriti. Tako so bodo navadili na eni strani ubogati, na drugi str ani bo pa dobil deželni odbor jasen vpogled v mestno gospodarstvo. lj Prvotni imenik ljubljanskih porotnikov je bil ocl 11. do vštetega 18. t. ni. v mestoem popisovalnem uradu javna razgrnjen. Proti njegovi sestavi nI bilo nobenega ugovora. Imenik šteje 547 porotnikov. lj Predrzna tatvina. K tozadevni notici se nam poroča, da kolo ni bilo ukradeno iz magistrat ne vežo, ampak si ga je bil nekdo le izposodil brez vednosti drugih in ga je pripeljal nazaj. lj Ogenj. Včeraj popoldne so opazili, da se iz kleti hiše »Glasbeno Matice« v Vegovi ulici močno kadi. Ker se jc na neznan način v kleti vnel papir, zaboji in drijgo ter jo,bila nevarnost, cla se ogenj ne razširi, so poklicali oddelek ognjegasnega društva, ki jo prišel na lice mesta in ogenj pogasii. lj Izgubil se je v potek dopoldne ob pol 11. uri na glavni pošt i bankovec za 10 K. Ker je najditelj znan. so tem potom poživlja, cla ga takoj odda pri pogrebnem zavodu Jos. Turk. ij Ušel je lep velik pes čuvaj, ki sliši na ime »tiger« in ima prikrajšan rep. Kdor izve kaj o njem, naj sporoči preti primerni nagradi na upravo »Slovenca«. Zadaje vesli. ODSTOP ŠEFA GENERALNEGA ŠTABA. Dunaj, 23. septembra. Vesti o odstopu šefa generalnega štaba barona pl. Hotzen-dorfa niso aktuclnc, četudi sc njegov odstop v kratkem pričakuje. AVSTRIJA IN RUMUNIJA. Dunaj, 23. septembra. Vesti iz Bukarešta, da je sklenila Avstrija z Bulgarijo skrivno konvencijo proti Rumuniji, sc na Dunaju odločno demontirajo. KONFISKACIJA V BOSNI. Dunaj, 23. septembra. Tukajšnji listi pišejo; «Hrvatski Dnevnik«, ki jc glede konverzije neke Srbkinjc pisal, da katoličani v stvareh dogme in morale ne morejo ubogali državne postave, ako ta nasprotuje božji in cerkveni, je bil zaraditega kon-fisciran in proti odgovornemu uredniku naperjeno subjektivno postopanje. TIROLSKI DEŽELNI ZBOR. Inomcst, 23. septembra. Danes sc jc tu otvoril tirolski deželni zbor. NIŽJEAVSTRIJSKI DEŽELNI ZBOR. Dunaj, 23. septembra. V današnji seii deželnega zbora sc jc namesto umrlega Schneiderja izvolil v deželni odbor poslanec Kunschak. XXX B!TKE MED SRBI IN ALBANCI. Belgrad, 23. septembra. Albanske vojne čete marširajo proti srbski meji v kolonah po 3—4 tisoč mož. V ljutih bojih operirajo Albanci z modernimi puškami in metalci bomb. Artiljerije nimajo. Albanci in Srbi so zapleteni v boje na petih krajih na srbsko-albanski meji. Največja praska se jc razvila pri Dibri, kjer so vpadli Albanci pocl poveljstvom Isa Boljelinca, močni 5000 mož. Upadli so ponoči. Albance so vrgli Srbi nazaj s topovi in strelnimi puškami. Na strani Srbov je padel cn podčastnik, nekaj vojakov pa je bilo ranjenih. Drug napad Arnavtov se je končal s paničnim begom istih. Sicer pa albanskim vpadom ni pripisovati prevelike važnosti, ker razpolaga Srbija na meji s številnimi četami, da resnejše poizkuse Arnavtov korenito uduši. VELESILE BODO GLEDE ALBANIJE INTERVENIRALE ? London, 23. septembra. Opozoritev srbske vlade na albansko nevarnost je napravila v angleških krogih in sploh v krogih tripelentente velik vtis. Med velesilami sc vrši živahna izmenjava misli ^Icde načrta, da naj se poda obmejna mednarodna komisija že takoj prihodnje dni v severo-albansko ozemlje, da preišče, v koiiko pade krivda na Albance. Če bi sc izkazalo, da so albanske vstaje v resnici organizirane, bodo dale velesile Srbiji polnomoč, cla podvzame najenergičnejše korake proti Albancem. DEMENTI. Belgrad, 23. septembra. Vest, da se namerava kralj Peter proglasiti za carja vseh Srbov., jc izmišljotina. Naslov car* v srbski zgodovini sploh nc eksistira. BULGARIJA NI SKLENILA ALIANCE S TURČIJO.« Bukarešt, 23. septembra. Tukajšnji bulgarski poslanik Radev demontira, da bi sc bila sklenila bulgarsko - turška alianca in poudarja, da hoče Bulgarija živeti v sporazumu s svojimi sosedami. BULGARSKA REVOLUCIONARNA PROPAGANDA. Soiija, 23. septembra. Makedonski Bulgari so na seji v Sofiji sklenili začeti z energično vstaško akcijo v srbski in grški Makedoniji. Vest, da Bulgarija zopet mo bilizuje, pa jc neresnična. GRKI SE SKLICUJEJO NA NARODNO PRAVIČNOST. Solun, 23. septembra. Srbi so v Bitolju prepovedali otvoritev grških šol. Grške kroge to zelo razburja, ker srbsko postopanje proti narodni pravičnosti ne služi v pomirjenje Makedonije. GRČIJA IN ITALIJA. Rim, 23. septembra. Obisk grškega kralja Konstantina sc je odložil. GRŠKA MORNARICA. Atene, 23. septembra. Semkaj jc dospela grška mornariška komisija. SAZONOV V PARIZU. Pariz, 23. septembra. Semkaj jc došel ruski zunanji minister Sazonov in dolgo kenferiral s svojim kolegom Pichonom. Štajerske novice. š »Mi smo izvedeli. Vedno nepoučeni. Celjski liberalci vedo o usodi štajerskega deželnega zbora največ pisati, čeprav najmanj vedo o tem predmetu, kajti nihče sc ne zanima za njih mnenje. V sobotnem »Narodu« jc nek celjski liberalec zagrešil zopet dolgovezen članek, ki bazira na trditvi, da sc je predsedstvo Slovenskega kluba« že dne 18. t. m. v Gradcu pogajalo in pogodilo s Nemci in da sc jc žc dosegel sporazum. (!) Celjski dopisnik samozavestno podpre svojo trditev v. besedami: Mi smo izvedeli.« Toda pravilno bi bilo: Mi smo se zopet zlagali. Kajti iz poročil o pogajanjih, ki jiii prinašamo na drugem mestu, je razvidno, da celjski liberalci o pogajanjih radi delazmožnosti le ugibajo in lažejo. Z lažjo sc dela liberalna politika. š Na snubitvi. Politika vendar ni tako dolgočasna, kakor marsikdo ?odi. Jc v njej mnogo humorističnih momentov, ki spravijo najbolj resnega človeka v smeh. Tudi na Spodnjem Štajerskem doživimo, hvala Bogu, lake momente. Le poglejte v sobotno »Marburger Zeitung . Tam je vstal Jahn ter čisto resno zasnubil celjskega Veslava Kukovca. Jahn vzdihuje: »Waren die Slovenischliberalen c-ine kullurcllc Forlschriitpartei, dann halten sie Anschlufi an uns Dcutschc gesueht und dadurcli ihrem cigenen Volkc eine Wohl'tat ervvic-sen und ihrer Parlei n c u c , g r o B c Ent-vvickelungsmoglichkeitcn crschlossen. < Če pa liberalci nočejo zveze, potem »hat der de utschfreundlichc štajercbaucr keinc Ur-sache, dem zusammenbrechenden Pseudo-liberalismus zu Hilfc zu konimen-. Poča-kajmo, kaj bo Kukovec odgovoril. .s Iz pošte Imenovani so: Računski podčastnik Kari Neuman za poštnega adjunkta v Celju; oficiantinja Marija Ivane v Ljutomeru za pristavico na Dobcrni; za poštne oficiante: Ivo Steinkogler za Unzmarkt; Pavla Sehon v Ljutomeru; Štefanija Jcršc /a Eisenerz; Aurelija Seigerschmied za Mautern; Ana Brka! za Voitsbcrg in Jerica Grisold za Sevnico. š Na vinoreiskt šoli v Mariboru sc je pričel včeraj 21, t. m, redni pouk. V L letnik jc vstopilo nanovo 10 učencev, v II. jih je 22 in v III. 14. š Kje smo vse zborovali pretečeno ne« deljo? Dr. Korošec jc imel dva shoda, dopoldne v Mariboru, popoldne v Gradcu. Ker jc graška policija prepovedala občni zbor J. S. Z., vršil sc je v »Kresu« dobro obiskan sestanek graških nepolitičnih organizacij. — Dr. Hohnjec je govoril na mladinske m taboru v Ormožu, kjer je nastopila tudi cela vrsta drugih govornikov. — V Ribnici na Pohorju sla sc ustanovili Mla-deniška in Dekliška zveza. Na ustanovnem shodu jc govoril nadrevizor VI. Pušenjak. — Pri Sv. Magdaleni v Mariboru jc bilo zborovanje ^Slov. Straže«. Č. g. Žlogar jc govoril o važnosti časopisje. — V Zibiki v šmarskem okraju jc imel lep shod deželnega glavarja namestnik dr. Jankovič. š lz šole. Na ljudski šoli pri Sv. Miklavžu ori Ormožu jc razpisana služba de-finitivnega učitelja ali učiteljice. Prošnje do 15. oktobra na krajni šolski svet. Primorske vesli. p Izpremembe v goriški deželni hiši. Dr. P c 11 a r i n, deželni odbornik in obenem deželni uradnik, nekdaj desna roka dr. Pajerja, gre' v pokoj in odloži baje cclo svoj deželnozborski mandat. Baje stopi v pokoj tudi deželni tajnik dr. Grusovin. p Radi žaljenja veličanstva je bil v Gorici aretovan 58 let stari Henrik Filak, ki je dosedaj še nekaznovan. V zvezi z njim so zaprli tucli 16 let starega ronjikola Justa Fogarja in dvajsetletnega Lovrenca Beana iz C.ervinjana. Italijani vedo povedati, cla so vsi t rile strašno nedolžni. Bukarešt y ruh-dharr ejurgjevgf _ v o Roscuk tomjbtanh* Tirnovo SOFIJA* 'mtoli r\KftShnctif oJL*~Xef?rewseto11 lil s*. Vr\I| \o Kres na PIOVDIV Jr>iada IM"*trk. HS//,s