Leto XXm., št. 138 Ljubljana, torek 22. junija 1943'XX1 Cena cent. SO Onavoiitvoi L|ooi|aoa, Ptacanijers aHca 5» Telefoo h. 31-22. 51-23. 91-24 lOMntm oddelekt Ljubljana. Puccmiievs ali> Oi i — Telefoo b. »1-23. i 1-26 Podružnica Nov« mesto: Ljubljanska cesta 42 Bačooir a Ljnbltamkc pokrajine po poStno-čekovnem zavoda h. 17.749. a ostale kraje Italije Servizio Contt. Con. Post. No 11-311S IZKLJUČNO ZA&1 OPSTVO a ORlaae & Ki. Italije in inozemstva ima Unione PnbbliatS iraHam S. A. MILANO tihiji vsak dao euco poocdcljki Naročalo« mafa m e * e c a o Lit 18.—, n jnoifTostvo vključac croro« Lii •PooelMMdm 36.50. Utedotitioi Ljubljana. Puccmijevi alia brv. v telefoo feev. 31-22. 31-23. 31-24. _Rokopisi »e oe »učijo. CONOESSIONAR1A ESCLUSIVA per la pob- blioti di ptoveoiena ital iam ad esrera: Unione Pubbliciti Italiana S. A. MILANO Ford attacchi contro le nav! nemiche Ihte piroscaSi sicuramente a£fondati, un terzo colpito — ESficace attacco contro il naviglio alla fonda nei porto di Biserta — 26 velivoli nemici distrutti Ul Quartiere Generale delle Forze Armate comunica in data di 21 giugno 1943-XXI il seguente bo'lettino di guerra No 1122: Nei corso di attacchi contro un convoglio fertemente seortato un n ostro som-meirgibile al comando del tenente di va-scello Arcangelo Giliberti da Napol! cola-va a picco nei Mediterraneo occidentale un piroscafo e ne colpiva un secondo. Un al-tro di media tcnne'laggio e da ritenersi sicuramente affondato in vicinanza delle coste tunisine ad opera di un nostro aero-silurante. Velivoli dell'asse hanno attaccato con favorevole esito naviglio alla fonda nei porto di Biserta. L'aviazione nem->a ha compiuto incur-•Icni sui dintorni di Napo'i. su Foggia, Spinazzola (Bari), Reggio Calabria, Villa San Giovanni, Castelvetrano, Porto Empedocle, Licata, Siracusa. Kisultano com- plessivamente abbattuti 26 velivoli avver-sari: 10 dalla caccia italo-germanica e 16 dalle artiglierie contraeree di cui 4 a Napoli, 2 a Reggio Calabria, 8 a Castelvetrano, 1 a Miliccheddu (Enna), 1 a Porto Empedocle. Nell'azicne di aerosiluramento di cui da notizia il Bollettino odierno si sono distin-ti i seguenti piloti; Tenente Fragola Giuseppe da Torino e Sergente Tassinari Qui-rino da Bergamo. A seguito delle incursioni citate dal bollettino odierno sono state finora accertate fra la popolazione civile le seguenti per-dite: Reggio Calabria 12 morti 56 feriti, a Siracusa 5 morti, 22 feriti. In provincia Napoli e centri della Sicilia complessiva-mente 2 morti e 23 feriti. Močni napadi na sovražne ladje Dva uarrclisa zanesljivo potopljena, nek tretji pa zadet Napad rea ladjevje, zasidrano v pristanišču Bisertt — 2b sovražnih letal uničenih Glavni sten italijanskih ob°roženih sil je objavil 21. junija naslednje 1122. vojno poročilo: Med napadi na močno spremljan konvoj je naša podmornica ped poveljstvom ladijskega poročnika Arcangela Gilibertlja iz Neaplja potopila v vzhodnem Sredozemlju neki parnik in zadela še druge. Tretji trgovski parnik srednje tonaže se more smatrati kot zanesljivo potopljen v bližini tu-niške obale pa zaslugi našega torpednega letala. Letala Osi so z ugodnim izidom napadla v pristanišču Bizerti zasidrano ladjevje. Sovražno letalstvo je izvršilo napade na okolico Neaplja, Foggijo, Spinazzolo (Bari), Reggio Calabrijo, Villo S. Giovanni, Castelvetrano, Porto Empedocle, Licato in Siraeuso. Skupno je bilo sestreljenih 26 sovražnih letal. 10 so jih sestrelili italijansko- nemški lovci, 16 pa protiletalsko topništvo in sicer 4 v Neapolju, dve v Reggiu CaJabriji, 8 v Castelvetrano, eno v Miliccheddu (Enna) in eno v Portu Empedocle. * V aikciji letalskega, torpediranja, o kateri poroča današnje uradno poročilo, so se odlikovali piloti: poročnik Fragola Giuseppe iz Turina in narednik Tassinari Quirino iz Bergama. Zaradi letalskih napadov, ki so navedeni v današjem vojnem poročilu, so bile doslej ugotovljene med civilnim prebivalstvom naslednje izgube: v Reggiu Calialbriji 12 mrtvih, 56 ranjenih, v Siracusi 5 mrtvih in 22 ranjenih, v pokrajini Neapelj in središčih Sicilije pa skupno 2 mrtva in 23 ranjenih. Slovesna izročitev zastav polkom albanskih lovcev Tirana, 20. jun. s. Davi je z resnobnim vojaškim obredom Kraljevi namestnik svečano izročil vojne zastave prvim štirim polkom albanskih lovcev. Namestnika so sprejeli z vojaškimi častmi, nakar se je podal na oder, kjer so bili zbrani najvišji zastopniki civilnih in vojaških oblasti. Na ostalih tribunah so zavzeli svoja mesta člani vlade, diplomatski zbor, rministri, senatorji, generali in visoki funkeijomarji. Čete so bile razvrščene v velikem štirikotu na obširnem trgu pred palačo »Littoria«. Pred Kraljevo palačo so bili štirje polkovniki lovskih polkov z zastavonošami m častnim spremstvom. Ko so čete prezentirale orožje, so bile zastave razvite in Kraljev namestnik je izgovoril besedilo prisege, na katerega so albanski vojaki odgovarjali. Namestnik Kralja je izročil zastave polkovnikom, ki so jih nato izročili zastavonošem. Kraljevi namestnik je nato odšel, nove zastave, spremljane z italijanskimi prapori in s četami, pa so ponesli pred mestno občino, odkoder jiih bodo poslali na sedeže štirih polkov. Romunija ostane neomajno na braniku svojih pravic in evropske kulture Bukarešta, 19. jun. s. V današnji oddaji bukareštanskega radija za rumunske in nemške oborožene sile je govoril general Pantaaij ob drugi obletnici vojne na vzhodni fronti. Minister za narodno obrambo je predvsem poudaril pomen te vojne za Ru-munijo, rekoč: Ta vojna proti Sovjetski Rusiji, katero bo rumunska zgodovina zabeležila kot najbolj junaški trenutek v narodnem življenju, ni iznajdba politika ali rezultat mora nja, temveč je tvairna stvarnost naroda in nastop ohranitvenega nagona Rumunov spričo smrtne nevarnosti. Vsi vemo, da imperialistični sovjetski načrti predstavljajo uničenje rumunskega nacionalizma. Na robu slovanskega oceana osamljena Rumunija je bila obsojena na pogin, da ne bi zavirala izrazite ekspanzije ruskega boljševizma. General Pan-taeij je prikazal junaško borbo rumunskih čet, Iti so se po osvoboditvi dveh pokrajin, kateren je s silo odvzel boljševizem, Besa-rabije in Bukovine, nadaljevale borbo ob nemških tovariših za rešitev vse evropske celine. Toplo tovarištvo je vedno poživljalo nemške in rumunske vojaike v skupni borbi tn najvišji zgled tega tovarištva, je bilo plemenito pobratinstvo v smrti junaških nemških in rumunskih vojakov na ruševinah Staiingrada — ganljivega spomenika te vojne, ki spominja na najsvetlejša dejanja šp«,rt&nske hrabrosti. Volja do borbe Rumunov je zaključil general, je nena-četa, kajti Rumuni so prepričani, da s to vojno služijo domovini, Evropi in vsemu omikanemu svetu. Vojna je dosegla zdaj najbolj akutno fazo. Naše oborožene sile so prešinjene z isto odločnostjo in vero, ka-kar ob pričetku bitke. Po obisku maršala Antonesca na vzhodni fronti Bukarešta. 20 jun. s. Rumunsko uradno poročilo javlja, da se je maršal Antonescu na svojem potovanju od 5. do 16. junija povsod prepričal o zglednem delu romunskih oblasti na zasedenem ozemlju. Ta ugotovitev velja tako za Krim kakor za področje ob Azovskem morju in preko Dnjepra ter za Besarabijo. V poro* čilu so po imenu navedene edinice vojske ter oddelkov v zaledju, kakor tndi upravni organi ter razna državna in zasebna podjetja, ki so si še posebej zaslužili pohvalo z najvišjega mesta. Romunski dijaki v civilni službi Bukarešta, 20. jun s. Po naredbi notranjega ministra so bifi vsi dijaki rumunskih vseuči- lišč mobilizirani za civilno službo za vso dobo počitnic. Dijaki bodo porabljeni v službi pri državni in krajevni upravi v okoliših, kjer stanujejo in kjer posečajo predavanja. Počastitev padlih mornarjev MOdema, 21 jun. s. O priliki pomorskega tedna je bil na pobudo modenske sekcije pomorske lige v spominskem svetišču obred v spomin na pokojne mornarje. Udeležile so se ga vse oblasti, hierarhije in zastopstva bojevniških in vojaških združenj s prapori. Posvetitev novega škofa v Modeni Modena, 21. jim. s. V stolnici je bil posvečen novi škof iz Fidenze mons. Francesco Gilberti. Svečanosti so se udeležili nadškof iz Modene in Perugije. civilne in verske oblasti iz Fidenze, župan Modene Vandelli in velika množica občinstva. Sauckel nemškim delavcem Berlin, 19. jun. s. Generalni komisar za delo Sauckel je govoril delavstvu v nekem velikem vojnem podjetju južnezapadne Nemčije. Govornik je poudaril načela, ki so bila že večkrat izražena da Nemčija nima ničesar skupnega z Viljemovo Nemčijo in da zaradi tega ne bo nikoli kapitulirala, kajti laži, s katerimi jc sovražnikom leta 1918 uspelo oslabiti in raz-družiti Nemce, so napravile nemški narod imun za sleherne napade v tem smislu. Govornik je nato podčrtal, da razpotaga Nemčija z vsemi pogoji za zmago in da se bo sovražnik ob času znašel pred neprijetnimi presenečenji, katerih pomena menda niti ne sluti. Omenil je-da je živčna vojna silovito orožje za zmago. Nemški narod ima brez dvoma najbolj prekaljene živce, kar je odločilne važnosti za končni izid. Ob zaključku je Sauckel pozval delavce, naj tudi v bodoče prispevajo s svojim delom z neomajno vero v zmago. Rusnunski odnosi s Turčijo in Bolgarijo Bukarešta, 19. jun. s. Komentirajoč Saradzo-glujeve izjave, poudarja list »Ordine«, da pri= bijajo trdno voljo Turčije, ostati izven vojne. Enaka razmišljanja objavlja list »Porunca Vre-mi«. List »Htinea« piše, da pametna politika Turčije lahko samo razveseljuje Romune, ki so odkriti prijatelji Turkov. Glede na izjave turškega poslanika v Bukarešti zatrjuje »Diata«. da je romunsko-turško prijateljstvo trdna stvarnost. Oba naroda se poznata in se medsebojno cenita ter tvorita dva bistvena činitelja miru na Balkanu. Tudi bolgarsko-romunski odnosi so predmet komentarjev. »Timpul« se bavi s toplim spre* jemom romunske komisije, ki se mudi zdaj v Bolgariji, kar priča obojestransko voljo po sodelovanju. »Cuventul« poudarja, da je bolgarski kmet konzervativen in proti tujim ideologijam in da bo modrost kralja Borisa 9 pomočjo modrosti kmetov preprečila sleherni poizkus pustolovstva. »Timpul« »matra, da je obisk zelo primeren za ojačenje prijateljskih odno= sov med Rumuni in Bolgari. »Universul« piše o duhovni sorodnosti, ki je nastala v preteklih stoletjih med Romuni in Slovaki, ko piše o ratifikaciji kulturne pogodbe z Romunijo v slovaškem parlamentu. Slo* vaški in romunski narod sta oba živela pod istim zatiralnim režimom. Odposlanstvo rumunskih novinarjev na Dunaju Bukarešta, 20. junija, s. Na Dunaj je odpotovalo zastopstvo rumunskih novinarjev pod vodstvom ministrskega svetnika Avrelija Cosse. Odposlanstvo se bo udeležilo drugega kongresa evropskega tiska. čiščenje v Bolgariji Sofija, 20. jun. s. V pokrajinah notranje Bolgarije se neprestano nadaljuje lov za prevratnimi elementi. »Utro« poroča- da je bilo v spopadih s policijo na raznih krajih ustreljeno troje prevratnikov. * Posledice podmorniške vojne v Angliji Rim, 20. jfun. s. Evropska javnost se gotovo še spominja silovite opozicije, na kakršno je naletel stari Lloyd George v Angliji, ko je L 1930. zahteval, naj se tudi v Veliki Britaniji uporabijo polja za pridelovanje potrebnih živil. Lordom in bogatim veleposestnikom se je zdela naravnost zločinska ta zahteva, ker niso hoteli niti slišati o tem, da bi se njihova ogromna fevdalna posestva uporabila v koristne svrhe, dočim so doslej služila samo za lovišča in športna igrišča. Neki stari lord je pri tem obupano vzkliknil: »Kje bomo pa potem prirejali lov na lisice?« Angleškemu plemstvu se je zdelo naravnost nekaj nespodobnega, ako ba se bila zemlja res uporabila v poljedelske svrhe, posihmal pa se je tudi v Angliji marsikaj izpremenilo. Osne podmornice so zelo skrčile uvoz živil in so s tem zelo omajale fevdalno pojmovanje veleposestnikov. Sedaj se zdi vsakomur, da je gospod Bog ustvaril zemljo za pridelovanje žita, povrtnine in sadežev, ne pa za lov in šport. Churchill, ki običajno ne posluša nasvetov Lloyda Georga, se je kljub temu kot eden izmed prvih izpreobrnil k novemu nazoru. Tudi nekoliko lordov je takoj dovolilo, da se na njihovih zemljiščih goji poljedelstvo, vendar pa se boje, da bi izgubili denar, vložen v poljedelstvo, ko se bodo po vojni vrnile stare razmere. O teh skrbeh je pred kratkim govoril v londonski zbornici lord Perry, ki je v imenu države zahteval vladno izjavo o bodoči poljedelski politiki in zlasti posebno jamstvo, da se tudi po vojni obdrže in zagotove poljedelcem iste cene. V imenu vlade mu je odgovoril lord Selboorn, minister za gospodarstvo, da vlada ne more dati nikakršne izjave, dokler ne bo proučila nujnejših problemov in dokler se ne bodo pokazali toč-nejši obrisi vseh povojnih vprašanj. Vlada sama je pripravila štiriletni načrt za pridelovanje žita, ki se bo začel izvajati s prvo prihodnjo žetvijo. Angleški oblastniki so se menda prepričali, da se Velika Britanija ne bo mogla vrniti k starim dobrim časom, pa naj se že spopad neha tako ali drugače. Časi, ko je Anglijo hranil ves svet, so minili za vekomaj in angleško pre- bivalstvo se bo moralo poslej preživljati od donosa .svoje zemlje. Živahno delovanje letalstva Berlin^ 20. jun. s. Angleško letalstvo je danes ponoči, kakor obveščajo pooblaščeni krogi, izvedlo samo posamezne nadlegoval-ne polete nad nemškim ozemljem, ne da bi odvrglo bombe. Nemška bojna letala pa so odvrgla svoje tovore bomb na vojaške objekte v južnovzhodni Angliji. Skupine nemških bojnih letal so silovito napadle prometna, pota in oskrbovalni sovjetski promet, zlasti v severnem odseku. Navzlic silovitemu ognju sovražnega protiletalskega topništva je nemškim letalom uspelo zadeti določene objekte in hudo poškodovati nekaj mostov čez reko Volhov, med njimi železniški most. Nemški lovci, ki so spremljali skupine bombnikov, so sestrelili 20 sovjetskih lovcev. V delti Volge so druge nemške eskadre včeraj potopile eno trgovinsko ladjo velike tonaže in poškodovale hudo tri nadal;nje ladje. V noči na 19. junij je nemško letalstvo, kakor se doznava iz vojaškega vira, nadaljevalo svojo akcijo obstreljevanja s strojnicami važnih industrijskih objektov v sovjetskem zaledju. Kakor so ugotovili piloti, ko so zapuščali akcijsko področje, je škoda cgromna. Rumunske vojne in letalske skupine so zopet zadale boljševikom hude izgube, zadevajoč v strmoglavem poletu zbirališča čet in sklad'šča municije, streliva, zlasti v odseku Krupinskaje. S finskega bojišča Helsinki, 21. jun. s. Finsko vojno poročilo pravi: V zadnih 24 urah je na bojišču ob Karelijski ožini finska patrola popolnoma uničila sličen sovjetski oddelek, ki je bil številčno močnejši. Na bojiščih ob ožini Aunus in Maasejkaje so bili prestreženi napadalni poskusi majhnih sovjetskih udarnih oddelkov. Na drugih bojiščih in odsekih je bilo delovanje topništva na obeh straneh. INSERIRAJTE V „JUTSU"! Napadi na sovjetsko zaledje se nadaljujejo Obstreljevanje Jejska ob Azovskem morju — Napad na sovražni konvoj ob alžirski obali - Uspešno v črni gori Iz Hitlerjevega glavnega stana, 21. jun. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Na vzhodni fronti je potekel dan mirno. Nemške lahke pomorske oborožene sile so obstreljevale v noči na 20. junija mesto in luko Jejsk ob Azovskem morju. Letalstvo je napadalo tudi oborožitvene tovarne v sovražnikovem zaledju. Nh Kaspiškem morju sta bili zažgani dve veliki trgovski ladji. Pred alžirsko obalo so bili v noči na 20. junija v nekem sovražnem konvoju en tor-pedni čoln in 8 velikih prevoznih parnikov tako težko poškodovani med letalskim napadom, da se mora računati z uničenjem več teh ladij. V pretekli noči so bile vržene bombe težkega kalibra na pristanišče v Bizerti. Angleški bombniki so leteli preko zasedenega zapadnega ozemlja v južnozapadno Nemčijo in metali bombe na stanovanjske predele nekaterih krajev. Prebivalstvo je imelo izgube. Druga letala so izvedla vzne-mirjevalne polete nad severno Nemčijo ln odvrgla nekaj bomb, ki pa niso povzročile omembe vredne škode. Nad zasedenim za-padnim in nad državnim ozemljem so bila sestreljena štiri sovražna letala. V gorah Cme gore so nemške, Italijanske, bolgarske in hrvatske čete v večteden-skih bojih obkolile in uničile močne tolpe. Visokogorski značaj pokrajine in neugodne vremenske razmere, kakor tudi obupni odpor tolp so zahtevali od vseh uporabljenih čet veliko borbenost in mnogo odpovedi. Letalstvo, ki je v neutrudljivih akcijah posegalo v te borbe, Ima, znaten delež pri teh uspešnih operacijah. Krvave iz/gube banditov so zelo velike. Zaplenjene so bile velike množine orožja, vozil in oskrbovalnih sredstev. Pregled položaja na vzhodnem kjišču Berlin, 21. junija. V nasprotju s prvo obletnico bojev na vzhodnem bojišču je ob drugi obletnici to bojišče kakor oka-menelo v skoro popolnem zastoju bojev. Ta peložaj je nekoliko nenavaden in do neke mere celo paradoksen, dopušča pa, da si kot v panorami ogledamo najpomembnejše dogodke v teh 730 dneh, ki nas sedaj ločijo od zore 22. junija 1941. Ta pogled nazaj ni odveč, kajti pomaga nam opozoriti na celo vrsto dejanj, ki nam v svoji celoti lahko nudijo dragocene oznake za bodočnost. Na drugi strani lahko ugotovimo, kako realistično in brez predsodkov gledajo nemški vojaški in politični krogi na degodke vojne proti boljševikom. 2e v tej objektivnosti je neko jamstvo za bodočnost, kajti modrost ni samo v tem, da ne storiš napak — kdo jih ne dela? —, kolikor v tem, da jih ne ponoviš. V vojni proti Rusiji razlikujejo Nemci štiri faze: 1. prehod preko prvotno 2000 km dolge meje in obkolitvene bitke pri Bjalistoku—Minsku, Smolensku, Umanu, Kijevu in pri Brjansku—Vjazmi, ko je bilo ujetih 3,600.000 sovjetskih vojakov in zasedeno ogromno ozemlje; 2. prva zimska sovjetska ofenziva; 3. bitke za osvojitev Kerča in Sevastopolja ter lanska velika poletna ofenziva, ki je dovedla, čeprav le za kratek čas, nemške čete do bregov reke Volge in na kavkaško področje pri Ordžo-nikidzu; 4. druga sovjetska zimska ofenziva, ki se je končala z ustavitveno bitko pri Harkovu. V tej vojni so boljševiki izgubili ozemlje, kl je štirikrat tako veliko kakor britansko otočje in ki razpolaga s poljedelsko površino, ki lahko redi Nemčijo, Italijo in vse zaveznike, poleg tega pa razpolaga še z močnim industrijskim m rudniškim področjem. Izgube sovjetske vojske pa znašajo po nemških podatkih: 5 milijonov in pol ujetnikov, najmanj 36.000 tankov, okoli 50.000 topov in nad 40.000 letal. Ako upoštevamo še mrtve in ranjence, znašajo celokupne izgube sovjetske vojske blizu 20 milijonov mož. Naj v tej zvezi pripomnimo, da je angleški novinar Winterton v nekem poročilu iz Moskve ocenil približne sovjetske izgube ljudi, sposobnih za orožje, na 30 milijonov. Astronomska višina teh številk pa ne vpliva na Nemce, niti jih ne zapeljuje v napačno domnevo, da je rdeča vojska tako rekoč likvidirana. Nasprotno, odkrito celo priznavajo, da je Nemčija, kakor v ostalem tudi vse druge države, spočetka podcenjevala ruski vojni potencial, šele pozimi 1941-42 je morda jasno spoznala njegov ogromni obseg ln ugotovila, da sredstva, s katerimi razpolaga, niso zadostna, da bi bila temu potencialu kos. Zato je izvršila prvo mobilizacijo notranje fronte preteklo zimo in pripravlja sedaj drugo, totalitarno. Prav zaradi preteklih izkušenj odklanjajo tu sleherna napovedovanja o sedanjih silah Rusov in njihevih možnostih. Pri tem raje precenjujejo kakor podcenjujejo te sile in smatrajo, da so boljševiki še vedno sposobni angažirati svojo vojsko do kraja. Uralsko industrijsko področje, kl je povsem zavarovano pred letalskimi napadi, predstavlja nedvomno temelj ruske vojne moči. Ahilove pete ne vidijo v Berlinu v vojnem potencialu Sovjetske zveze, temveč v prehrani. Kaj je v tem pogledu pomenila izguba Ukrajine, je prav dobro znano. Krizo pa sta še povečala počasnost in nezadostnost prevoznih sredstev, kakor tudi pomanjkanje delovnih sil. Splošno je razširjeno mnenje, da bo ruski položaj, če Ze-dinjene države ne bodo mogle zadovoljiti zahtev sovjetskih delegatov, predloženih na prehranbeni konferenci v Hot Springsu, v pogledu prehrane postal kritičen proti koncu poletja. Sicer pa je že sedaj dnevni obrok hrane sovjetskega vojaka neprimerno manjši kakor pred dvema letoma. To je tem bolj značilno, ker je znano, da je hil kremeljski sistem od nekdaj ta, da dobe boreče se čete kar najboljšo hrano, dočim je prebivalstvo prejemalo le, kar je nujno potrebovalo, vendar pa moramo upoštevati izredno zadovoljivost ruskih množie in rjih stoletno utrjevanje, da vse znoslji-vo prenesejo, tudi lakoto. Kaj pa Nemčija? Nobenega, dvoma ni, da je morala tako ona kakor njene zaveznice prenašati najhujSe žrtve, da je lahko zaprla evropske meje pred boljševiki. V Berlinu pa so prepričani, da je protibolj-ševiški blok — navzlic izgubam ln obrabi ljudi in sredstev vojnega potenciala — bolj močen in trden kakor pred dvem leti, ob izbruhu sovražnosti proti Sovjetski zvezi. Spričo polne mobilizacije, ki je bila razširjena na vse nemško ozemlje, spričo dotoka delovnih sil z vseh delov evrovske celine in glede na ustanovitev vojske prostovoljnih protiboljševiških ruskih borcev, katerih število se ceni že na 200.000 mož, daleč prekašajo sedanji efekti vi Nemčije na vzhodnem bojišču one, ki jih je imela na začetku te vojne. K temu je treba dodati tudi še povečano proizvodnjo vojnega gradiva. Po tukajšnjem zatrjevanju pa je tudi sedanji odmor pripomogel in še vedno prispeva k temu, da se je nemški položaj nasproti ruskemu ustalil. — Zastoj operacij je dopustil nemškemu poveljnlštvu, da je pospešilo upravno in poljedelsko reorganizacijo vzhodnih zasedenih dežel, da je v znatni meri očistilo ozemlje partizanov, ki so motili v zaledju, da je razširilo prometno mrežo in da je zbralo nove falange delavcev, ki jih je premestilo v rajh in vključilo v proizvodnji proces. Letalstvo pa, ki mu ni treba več posegati v boje na kopnem, je izkoristilo odmor tako, da je izvršilo nekaj hudih poletov na največja industrijska središča evropske Rusije. Ako torej vse to upoštevamo, imajo T nemških vojaških krogih prav, ko mislijo, da je vzhodne bojišče, ne glede na razvoj dogodkov na drugih bojiščih te vojne, dovolj močno, da bo predstavljajo za boljše-vike skoro neprehoden zid. (Corriere della Sera.) Boji na vzhodni fronti Berlin, 20. junija, s. Novi sovjetski poizkusi za vdor z izvidniškimi in napadalnimi patruljami v prve nemške črte na kubanskem predmostju so se zopet izjalovili. Na mnogih točkah te fronte, tako na lagunskem področju, kakor na področju Novorosijska, so bili boljše viški napadi odbiti s hudimi izgubami. Nasprotnik je moral končno opustiti svoje namere, ko so skupine nemških strmoglavcev in nemški topovi stopili v akcijo. V odseku Harkova je bilo z nenadnim napadom nemških tankov tipa »Tiger« uničenih 34 kazamet in sovjetskih odporniških gnezd. Tako sever-novzhodno od šumija kakor južnozapadno od Belova so bili odbiti z znatnimi izgutm-mi sovražni napadalni oddelki, ki so Wn sestavljeni iz bataljanov. Kakor objavlja vojno poročilo, je težko topništvo nemške vojske v severnem odseku vzhodne fronte močno bombardiralo važne tovarne Kirov v Petrogradu. Veliki požari, ki so izbruhnili v napravah tvornice že po prvi salvi, kažejo učinkovitost akcije. Tudi v noči na 20. t. m. je nemško in zavezniško letalstvo z uspehom bombardiralo sovražna prometna pota v srednjem in v južnem odseku fronte. Važen most čez Doneč, 25 km severno od Voro-šilovgrada, je bil porušen. Zelo huda škoda je bila prizadejana železniškim napravam na kolodvoru v Jeležu. Na vsej vzhodni fronti je bilo 19. junija v celoti uničenih 16 sovražnih letal, 4 nemška letala se pa niso vrnila na svoja oporišča. Divizija „Feldherrnhale" Berlin, 21. jim. s. Nemški maršal Herman Gbring je poslal naslednje pismo višjemu skupinskemu vodji Juttnerju: Zahvalim se vam za sporočilo, da je bilo 60. pehotni diviziji v priznanje zaslug SA-oddelkov v borbi za veliko Nemčijo dano ime »Divizija oklopnih grenadirjev v Fe'.dherrnhalle«. Kot prvi poveljnik SA-oddelkov in šef skupine »Ferldherrnhalle« me je navdalo s posebnim ponosom dejstvo. da je Fiihrer tako nagradil brezpogojne odlike in zglednega borbenega duha vseh SA-oddelkov. ki se borijo v vrstah oboroženih sil Velike Nemčije v sedanji etični borbi. V prepričanju, da se bodo možje SA-oddelkov še naprej borili za bodočnost velike Nemčije s skrajnim borbenim duhom in z zgledno zvestobo Fuhrerju in Nemčiji, pozdravljam danes divizijo oklopnih grenadirjev »Feldherrn-halle«. Bolgarsko priznanje Buenos Atres, 20. jun. s. Poverjenik poslov bolgarskega poslaništva v Buenos Airesu je sporočil, da je Bolgarija priznala novo vlado generala Ramireza. Indija v borbi za svobodo in neodvisnost Izjave indijskega rodoljuba Boseja zastopnikom japonskega tiska Tokio, 19. jun. s. Indijski rodoljub Sub-has Čandra Bose, ki se mudi sedaj v Tokiu, je podal zastopnikom tiska nekatere i::jave, v katerih je med drugim potrdil, da si želi pretežna večina indijskega ljudstva zmage osnih sil in da mora indijsko ljudstvo aktivno sodelovati v borbi proti skupnemu sovražniku. Civilna neposlušnost se mora spremeniti v odkrit boj. Bore je nato izrazil svoje absolutno prepričanje v zmago osnih sil, čeprav bi vojna že dolgo trajala. Indijski voditelji, je nadaljeval, so pred 20 leti prisegli, da se ne bodo nikoli več pustili prevarati od angleških politikov kakor v prejšnji evropski vojni. Ze nad 20 let se je moje pokolenje borilo za neodvisnost in sedaj vzhaja zarja svobode. Vemo dobro, da se takšna priložnost ne bo ponudila celih sto let. In znto sem odločen, da jo izkoristim do konca. Bose je hudo napadel imperialistično politiko, ki jo je Anglija vedno vodila gle-omočjo civilne neposlušnosti in oboroženo borbo. Zatrdil je, da bodo Indijci prosili na sodelovanje drugih narcdov, če se bo sovražnik ojačil. Na vprašanje. ali jm-a Indlija stvaren načrt za vo-evanje, je Bose odločno izjavil: »Seveda obstoja načrt in načrti se izdelujejo.« Odgovarjajoč na vprašanje, ali naj inozemstvo da neodvisnost Indiji, je Bose izjavil: »Neodvisne ustave ne more nihče dati, temveč jo morajo Indijci sami doseči s svojo borbo in svojim; žrtvami. Komentirajoč položaj Eirme in Filipinov, katerima je bila zagotovi j e:oa neodvisnost še v tem letu, je Bose dejal, da bo neodvisnost Birme globoko učinkovala na Indijo in da bo uč nkovit odgovor na sovražno propagando. Povprašan o razlog'h prihoda na Japonsko, je odgovoril: »Gibanje indijskega naroda izven Indije bo seveda vplivalo na gibanje v notranjosti Indije. Indijci vsega sveta jn zlasti oni v Evropi, delajo, kakor morejo, čeprav jih je malo, zadržanje Duceja in Hitlerja pa jim je bilo v veliko pomoč.« Glede na nedavni razgovor z japonskim ministrskim predsednikom je Bose poudaril, da sledi Tojo z globokim zanimanje indijskemu gibanju in ga tudi podpira v mejah svoje oblasti. Bose je dodal: »Močna Angl'33 sprejema pomoč od Amerike in v ta namen se Churchili sklanja pred Rooscveltom. če Anlija dobiva pomoč od drugih sil, zakaj ne bi mogli Indijci dobivati pomoč ;z inozemstva.« Na vprašanje, ali se bc Indijo uč:nkovito in samovoljno dvignila za dosego neodvisnosti, je Boso odvrnil: »Zelo sem optimističen glede borbe in smatram, da se bo indijski narod dvignil, brž ko se bo nudila primerna prilika.« Na vprašanje, ali so zmage Japonske ojačile indijsko stremljenje po neodvisnosti, je Bose odgovoril: »Za indijsko necdvisnostno gibanje so bili vojn-i dogodki, ki so dosegli vrhunec z odličnimi japonskimi zmagami na Malaji, v Singapuru in v Birmi, v ve-Tko pomoč.« Komentirajoč namere Amerike glede Indije, je Bose izjavil: »Kar se dogaja v Indiji, se zrcali v vseh dogodkih r-a svetu, z drugimi besedami. Amerika se g Rooseveltom skuša polastiti gospodarskih dobrin in ozemlja angleškega imperija in to r.e je pripetilo na vseh delih sveta ter se dogaja polagoma tudi v Indiji. Pred vojno jo bilo javno mnenje v Ameriki naklonjeno Indiji, toda, odkar so Američani v vojni, so proglasili, da je to stoletje ameriško' stoletje in da mora Amerika vladati svetu. Zaradi tega so moji rojaki še bolj nezaupni do ameriških in angleških namer.« M^nakovo, 20. jun. s. »Abendzeitung« komentira prihod Gandra Boseja na Japonsko ;n trdj, da so Angleži sprejeli vest o tem kakor strelo z jasnega neba. Pr.šla je v trenutku, ko je bil maršal Wavell imenovan za podkralja Indije. Bivanje edinega še svobodnega šefa kongresne stranke na skrajnem vzhodu, piše list, bo oživelo indijsko narodno gibanje in pripravilo Angležem ne majhne zadrege. V svojem ogromnem naporu bo Bese podpiran z učinkovito pomočjo s;l trojnega pakta. Madrid, 20. jun. s. Poročilo o potovanju Čandra Boseja v Tokio objavljajo vsi listi z velikim poudarkom in podčrtavajo, da je za Boseja prišel trenutek, ko je treba ojačiti kampanjo' za osvoboditev Indije. »Informationes« piše. da se osvofcod:lno gibanje Azije ob podpori narodne Kitajske vedno bclj širi. Neodvisna Indija, Kitajska in Japonska so soglasne glede novih možnosti razvoja svoje akcije. Nova organizacija Azije bo deležna evropskega kulturnega vpliva. Zadržanje Čandra Boseja, Japonske in narodne Kitajske so poroštvo za lojalno sodelovanje z zapadom. Rim, Berlin in Tokio soglasno priznavajo, da je življenjski prestar Velike Azije potreben za pomirjenje tega dela sveta. Po vojni bodo nastale nove možnosti za kulturni in gospodarski razvoj Evrope in Azije. Wave!i zadnji podkralj Indije šonan, 20. junija, s. Komentirajoč imenovanje maršala Wavella za podkralja Indije, je zastopnik glavnega stana lige za indijsko neodvisnost izjavil: »Gre za enega izmed hazardnih udarcev, zaradi katerih je Churchill znan. On misli, da bo rešil indijsko vprašanje z enim samim udarcem, postavljajoč maršala za podkralja, dejansko pa kaže, v kakšnem obupnem položaju se nahaja. Angleški ministrski predsednik je lahko gotov, da bo Wavell prišel v zgodovino kot zadnji podkralj Indije, kakor je gotovo, da se bodo zanamci spominjali Churchilla kot človeka, kl je na-čeloval likvidaciji angleškega imperija. Zdravstvena avtomobilska Anglosasi pred nerešljivimi ugankami Ugodnega strateškega položaja sil Osi ni več mogoče omajati Berlin. 21. jun. Na predvečer odločilnega poletja se opaža na vseh bojiščih na kopnem popoln vojaški zastoj. Koliko časa bo še trajal ta odmor? Po mnenju berlinskih opazovalcev se ta odmoT lahko nenadoma konča, lahko pa se tudi zavleče do jeseni in še dalje. O velikih pobudah govore predvsem na sovražni strani, kjer je potreba bolj nujna, prav malo pa govore v državah Osi. kjer pobuda ni bila nikdar rezultat neke prisiljenosti, temveč samo vpra= sanje izbire ugodnega trenutka. Revija »Berlin - Rim -Tokio« objavlja uvodnik, v katerem prikazuje razne činitelje sedanjega položaja. Kot bistven činitelj označuje revija ugodne postojanke, ki si jih je Os pridobila v Evropi v teh štirih letih. Japonska pa v Aziji. Kot posled:ca teh uspehov se je nasproti sovražnikom pojavila »razdalja«, ki je oni ne bodo mogli premagati. Dve tretjini jam-vtev za zmago sta se tako znašli v rokah sil trojnega pakta, katerih prednosti stalno na= raščajo. Evropa je trdno v rokah Os4, otoška Azija pa v rokah Japoncev. Med silami trojnega pakta na eni ter Angleži in Američani na drugi strani je ogromen prostor, morje. Ako bi hoteli Anglosasi zadati odločilen udarec silam Osi, bi se morali ustaliti na kopnem Države Osi lahko premagajo samo na bojiščih Rus;je, Japonsko pa samo na Kitajskem. Anglosasi hočejo vod:ti vojno preko celinskih bojišč svojih zaveznikov. Zanje je ta pot najbolj ndobna in najbolj logična, toda preveč je čini-teljev, ki izključujejo ta uspeh. Ogromne razbije. ki ločijo Rusijo in Kitajsko od Anglije fci Amerike, in nezadostne prometne zveze, da /liti ne govorimo o tem. da niti Rus:ja niti Ki= ^jska ne kažeta nobene volje, da bi podredili rtvoje interese interesom Anglosasov Angleži to Američani se moTajo zato boriti sami, ka-kor da bi Rusije in Kitajske sploh ne bilo. £ato morajo poskusiti zmagati sami, in sicer wej kakor Sovjetska zveza, kajti oni prav do-w?o vedo, da Moskva ni pripravljena deliti z p/hni sadov zmage. Ameriški listi so pravilno označil: washing-fensko konferenco kot najresnejšo konferenco X tej vojni. Ameriškim voditeljem je dala jasno razumeti, da morajo voditi vojno sami, Vrez Sovjetske zveze in brez Čangkajška. Qd= hod Davieaa v Moskvo je bil poslednji poskus proti tej logični nujnosti. Ako so pri tem upali, da se bo Sovjetska zveza naprtila tvega nja vojne z Japonsko s tem, da bo ameriškemu letalstvu odstopila oporišča na Kamčatki. lahko rečemo, da je ta misija propadla Logična posledica Stalinove odklonitve je bil sklep wash:ngtonske konference, da se posku šajo tako imenovane amfibijske operacije-vdoT. Ni potrebno še posebej opozarjati, da podjetja te vrste nimajo primerov v zgodovmi Zgodovina ne pozna primerov da b- neki po-morsk' sili uspel vdor v celinsko d'žavo. ako je ta država iahko postavila proti n^imečnej--šemu eksped*'cijskemu zboru vsaj enakovredne sile. in s:cer brez posebne težave Ekspedicije te vrste so bile mogoče le tedaj, kadar je stal nasproti skorai no vsem nemočen brmilec Ne moremo si predstavljati da b; se tak"na mož nost mogla sn'oh kdai pojaviti bodisi v Evrop-ali glede japonskega cesarstva Najtežavnejši problem na konferenci v VVa shingtonu pa je bil tisti, v katerem so si stal' nasproti zagovornik- ofenzive v Evropi in zagovorniki napada na Janonsko Deistvo da se je o tem vprašanju snlnh razpravljalo, dokazuje. da je stratešk' položaj nenavadno ugoden za sile trojnega pakta, katerih sodelovanje kaže najrazličnejše možnosti razpolaga z raznimi viri in je zelo učinkov:to. Zedinjene države Severne Amerike 'n Veli* ka Britanija so preveč šibke, da bi mogle istočasno izvršiti napad na Evropo iT, japonski imperij: prešibke so tudi v primeru istočasne velike sovjetske ofenzive Istočasni napad v Aziji in Evropi bi bil mergoč le če b: Rusija posegla v borbo proti Japonski na strani zaveznikov. toda to možnost moramo 'zključiti, kajti boljševiki nočejo o njej ničesar slišati, in čeprav bi jo hoteli, si je ne morejo dovoliti. Angleži in Američani so torej prisiljeni osredotočiti svoje napore samo proti enemu ali dru* gemu izmed nasprotnikov. Ako dajo prednost Evropi, nudijo s tem japonskemu :mperiju možnost, da se še bolj zavaruje pred napadi, obenem pa lahko postane akutna nevarnost zloma Čangkajškove Kitajske. V nasprotnem primeru pa bi Os še bolj utrdila svoje postojanke v Evropi in bi se ie še povečala nevarnost zloma Rusije. Anglosasi to dilemo tembolj občutijo, ker bi zmaga v Aziji še ne pomenila zmage v Evropi, kakor tudi ne narobe Bližnja bodočnost bo pokazala, za katerega izmed obeh bojišč se bodo nasprotniki od* Visoki komisar sporoča, da bo zdravstvena avtomobilska kolona Polivalente brezplačno na razpolago z nasveti in specializirano pomočjo pri zavodu Lichtenturn v Ljubljani na Ambroževem trgu v dneh 22.. 23., 25., 26., 28. in 30. t. m od 8. do 12. in od 16. do 18.30. Zaplemba Imovine opornika Valeta Maksa Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je glede na svoje naredbe z dne 6. novembra 1942-XXI št. 201, z dre 7. januarja 1943-XXI št. 2 tn z dne 19. maja 1943-XXI št. 53 o zaplembi imovine upornikov, glede na zaplembeni predlog okrajnega civilnega kom''sarja v Novem mestu, upoštevajoč, da je po preiskavi, opravljeni po členu 6 naredbe z dne 6. novembra 1942-XI št. 201, šteti Valeta Maksa iz št. Jerneja za upornika po členu 2., št. 2, te naredbe in da je torej njegova imovina zaplenjiva, kakor je zaplenjiva tudi imovina njegove matere Vale Josipine roj. Bon po deležu, določenem z naredbo z dne 19. maja 1943-XXI št. 53, odločU: Zaplenja se vsa premična in nepremična imovina, brez izjeme, lastnjr.a upornika Valeta Maksa pok. Maksa in živ. Josipine roj. Bon, roj. dne 1. aprila 1912 v št. Jerneju in tam bivajočega, ter ena četrtina vse premične in nepremične imovine, brez izjeme, lastnina njegove matere Vale Josipine roj. Bon, roj. dne 15. junija 1877, bivajoče v št. Jerneju, v prid Zavoda za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini. Pozivajo se po členu 7. in v izoglb kazenskih odredb po členu 8. naredbe z dne 6. novembra 1942-XXI št. 201 vsi morebitni imetniki premičnin po katerem koli naslovu in dolžniki Valeta Maksa in Vale Josipine roj. Bon, naj prijavijo v 30 dneh od dne objave te odločbe Zavodu za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini, Napoleonov trg 7/II, stvari, ki jih imajo in dolgove, katere jima dolgujejo, 9 prepovedjo vrniti njima ali drugim stvari ali dolgovanj znesek tudi le deloma plačati. Ta odločba je takoj izvršna Ln se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, 12. junija 1943-XXI. Visoki komisar Emilio Grazioli Iz Hrvatske Nove znamke. Hrvatska poštna uprava je začela z izdajo novih zramk, ki bodo zamenjale dosedanje in bodo .mele sliko Po-glavn ka. Prva izdana vrednota je bila znamka za 3.50 kune, nasledn e vrednote pridejo v promet, ko bodo porabljene sedaj veljavne znamke. Zidje in »jugos'ovanska vlada«. »Hrvatski narod« z dne 11. t. m. poroča iz Londona: »Kraljeva jugoslovanska vlada je sklenila razveljaviti vse protižidovske ukrepe, uvedene v Jugoslaviji pred 27. marcem 1941. Do te odločitve je prišlo Po posvetovanju med jugoslovanskim ministrskim predsednikom in ministrom zunanjih zadev dr. Jovanovičem ter predstavniki svetovnega židovskega kongresa. V pismu, naslovljenem na svetovni židovski kongres, pravi dr. Jovanovič, da je jugoslovanska vlada soglasno sklenila, da ne prizna nikakih protižidovskih naredb, ukazov ali zakonov, ki so bili prog'ašeni v Jugoslaviji pred pričetkom vojne. Takšni ukrepi, piše dr. Jovanovič. so protislovni z jugoslovansko ustavo in s svobodoljubnimi tradicijami naše dežele.« V svojem komentarju pravi »Hrvatski narod« da so bile vse te protižidovske naredbe v bivši Jugoslaviji edino numerus clausus za židovske vseučiliščnike, kar pa se sploh ni izvajalo. Izšel f© junijski roman DK ALBA DE CESPEDES: »NAZAJ NI POTI" Knjiga .ie od začetka do konc<* pisana z osvajajočo, lahkotno, svežo virtuoznn-stjo, z ostroumnim psihološkim onazovn njrm In z jasnim efčnim občutjem Roman nam odkriva ne le zan'iri'v pisateljski temperament. to«"več t»«dl tisto, knr bralci zmerni Instinkfvno 'S*e;o: slikovit svet in skupino ljudi v vrtfnou živijo, nja in usode. V podrobni prodali se dobi romati »Naza i nI poti« v kniignrnah In npravl na iih listov broširani Izvod velja 13 lir. vezani o-? 2S lir. ločili, toda pokazala bo obenern da bo izbira zmotna v vsakem primeru Položaj ie trenutno tak da bodo nasprotniki Osi pa naj izberejo katero koli 7neti pobud, v vsakem nrimeru bolj koristi'5 si'am Os; in trojnega pakta ka kor samim 6ebi. Poskusi vdora v Evropo ali Azijo bodo samo podaljšal- vojno In čim dalje bo voina traHa tem bolj zanesljiv je zlom anglosa"k:h sil Res ie. da je odločMni in posledni' spopad z boljševizmom še pred rami in tudi se ni mogeče določiti datuma tega spopada toda jasno je. da bo do njega prišlo Scer pa vse to nima nobenega pomena za borbo med Evropo in Anglosasi. kajti dvoboj med celinsko strategijo Ost in pomorsko strategijo Anglo* sasov je že odločen v korist prve. Hegemomja obeh pomorskih velesil nad Evropo in Aziio je že za vselej odpravljena kajti uničena je bila že v prvih dveh letih vojne Poskus, da b' si jo zopet pridobili z invazij-skimi operacijami, pa je že v nanre: obsojer v neuspeh, ker je tehnično neizvedljiv V tei voini je bil že v naprej določen za zmagovalca tisti, ki bo lahko razvil in uveljavil svojo tehnično premoč v orožju Čeprav bi kdaj kasneje Angleži in Američani v tem pogledu dosegli premoč na tem področju, bi bilo zanje že pre» pozno, kajti ta bi ne mocla več uničiti strateške stvarnosti, ki so jo uresničile sile trojnega pakta v prvih letih te vojne. Ako torej nepristransko gled?^io na položaj, moramo priti do sklona, da je bila vojna že davno zaključena v našo korist Gospodarstvo Prenos carinskih poslov v pristojnost ravnateljstva pokrajinske carinske družbe Smatrajoč za nujno potrebno, določiti pristojnost v carinskih zadevah glede na sedanjo ureditev pokrajinskih finaočnih uradov, je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na svoji naredb; z dne 15. septembra 1942-XX štev. 175 in z dne SI. januarja 1943-XXI. štev. 14, izdal naslednjo naredbo, lci je objavljena v »Službenem listu« 19 t. m. in s katero se razveljavljajo vse druge, njej nasprotujoče in z njo nezdružljive določbe. Posli carinskega področja, spadajoči po finančnih zakonih in pravinikih splošnega ali posebnega značaja ali odkazani z ministrskimi odločbami bivše jugoslovanske vlade v pristojnost finančnega ravnateljstva, vštevši posle, kj se nanašajo na osebje v službi pri carinskih uradih, se prenašajo na ravnateljstvo pokrajinske carinske službe. Letina v jugovzhodni Evropi O izgledih za letošnjo letino v jugovzhodni Evropi prinaša »Kolnische Zeitung« deJjše poročilo, iz katerega posnemamo našle J nje .- Tudi v Jugovzhodni Evropi se je letos zgodaj pričela pomlad in je ugodno vreme omogočilo popolno obdelavo polj, navzlic pomanjkanju delovnih moči in živine. V splošnem so se posevki v vsej Jugovzhodni Evropi dobro razvijali, čeprav je ponekod suša v pozni pomladi ovirtia raizvoj. Medtem je padlo dovolj dežja in če bo vreme tudi v prihodnjih tednih ostalo ugodno, bo imela Jugovzhodna Evropa prav dobro letino. Rumunski kmetijski minister Pana je te dni povdaril, da so se kmetijska dela pravočasno in v celoti izvršila in da je letos obdelano v Rumuniji 8 milijonov hektarjev. Država je dala kmetom na razpolago 4.700 vagonov semen. Tudi v Tramsnistriji se je obdelana površina znatno povečala* V Rumuniji računajo tudi z dobro letino sadja in sočivja. Na Madžarskem so posevki zaradi suhega vremena nekoliko trpeli, medtem pa se je stanje znatno izboljšalo, ker je v maju padlo dovolj dežja. Nov sistem oddaje presežkov kmetijske proizvodnje sili kmeta, da pridela več in tako je letos na Madžarskem resnično obdelana vsa zemlja, ki se da obdelati. Tudi na Hrvatskem sodijo, da bo pridelek bistveno večji, kakor je bil lani. Zlasti ugodno je stanje posevkov v Slavoniji, kjer se prideluje predvsem žito. Površina ozimnih posevkov je v nekaterih področjih za 20 do 30 °/« večja nego je biia lani. Kmetje so letos uporabili mnogo selekcioniranih semen, ki jih je v veliki količini dobavila Nemčija. Hrvatska pa je uvozila semena tudj iz Madžarske in Rumunije, piedvsem seme paprike, semensko čebulo in sončnično seme. Pravi preokret je zabeležiti v • kmetijstvu Srbije, kjer se letos prvi krati izvaja obdelovalni načrt in vlada skrbi, da se ta načrt strogo upošteva. Povečano je pridelovanje sočivja, oljaric in sončnic ter raznih krmil. K intenziviranju kmetijske proizvodnje je posebno pripomogla Lastna proizvodnja p ugov. ki je omogočila, da so v letošnji sezoni nadomestili 3000 lesenih plugov z železnimi. Gospodarske vesti = Iz italijanskega gospodarstva. Občni zbor velike milanske industrijske družbe Ernesto Breda je te dni sklenil povišanje glavnice od 200 na 250 mil jonov lir. Letno poročilo družbe navaja nadaljnje povečanje prozvodnje in izpopolnitev raprav. Proizvodja za civilne potrebe ni bila zanemarjena. Tudi si je poc!:etje prizadevalo vzdrževati trgovinske odnošaje z inozemstvom. Čisti dobiček se je povečal na 50 3 mil jena lir (prejšnje leto 44.1) in bo družba spet plačala 15% dividendo. — Družba za financira"je italijanske težke industrije »Finsider«, ki ima 1800 milijonov l*r glavnice, bo plačala za pretekio leto č sto dividendo 5.2%. Za rudarska izsledovalna dela je bil dodeljen poseben znesek 3 milijone lir — Družba Societg IncJustria.e San G'orgio v Genovi je lani v polni meri korist la svoje naprave in dosegla povečanje čistega dobička na 16.5 milijone lir (15.9) ter bo na glavnico 100 milijonov Ur izplačala 8.4'7C kosmate dividende. = Gojitev soje v Italiji. Glede na ugodne vremenske razmere spomladi, ki bodo omogočile zgodnjo letino, bodo v mnogih krajih Italije sadili kot drugi pridelek še sojo, s čemer se bo znatno zboljšaJa oskrba prebivalstva z maščobami. Oblastva so poskrbela. da bo na razpolago dovolj semenarn Zamenjava starih obrtnih listov. Po naredbi Visokega komisarja z dne 19. msja t 1. mora vsaklo, ki izvršuje trgovinsko, industrijsko ali rokodelsko obrt po §§ 3, 23., 32. in 60. obrtnega zakona v šestih mesecih vložiti pri pristojnem občnem upravnem obiastvu nekolkovano prošnjo za zamenjavo starega obrtnega lista z novim. Združenje trgovcev Ljubljanske trgovine je že založilo obrazec prošnje za zamenjavo obrtnega lista in so ti obrazci na razpolago v pisarni združenja. — Iz zadružnega registra. Pri Hranilnici in posojilnici v Metliki je bil izbrisan član upravnega odbora Franc Tome, vpisan pa Mat'ja Rus, posestnik, Dobravica. — Pri Hranilnici in posojilnici na Robu je bjl izbrisan dosedanji član upravnega odbora Anton Lenič, vpisan pa Janez Cim-perman. už tkar v Krvavi peči. = Zavarovalništvo na Hrvatskem. Da je poslovanje zavarovalnic tesno povezano z gospodarskim stanjem, dokazuje razvoj zavarovalniških poslov na Hrvatskem. Ko so po zaključku balkanske vojne nemiri Dovzročilj škodo gospodarstvu in je prišlo do porušenja ali požiga raznih naselbin in industrijskih naprav, je bila zavarovalnicam prijavljena škoda v višini okog 500 milijonov kun. Takrat je precej mirovalo sklepanje novih zavarovalnih pogodb. Ko pa se je stanje normaliziralo, so zavarovalni posli znova oživeli. V razmerju z gospodarsko strukturo Hrvatske je število zavarovalnic razmeroma znatno Poleg štirih zavarovalnic s čisto hrvatskim kapitalom, in sicer »Croatia«. Zagreb. »Domovina«. Zagreb (ki kot nova zavarovalnica pripada državnemu koncer- Napredkova zadruga. Sarajevo, obstojata še dve domači zavarovalnici, pri katerih pa je pretežno udeležen inozemski kapital; to sta zavarovalnica »Dunav«, ki pripada nemškemu kapitalu, in zavarovalnica »Sava«, ki spada v interesno sfero italijanskega zavarovalniškega kapitala. Pet italijanskih zavarovalnic vzdržuje na Hrvatskem svoje podružnice, in sicer Assicu-razioni Generali, Trieste. Riunione Adria-atica di Sicurta, Trieste. Istituto Nazionale Assicurazioni (ki je nedavno ustanovil* podružnico za Hrvatsko), in končno »Slavi ja«. Ljubljana, ter »Vzajemna zavarovalnica. Ljubljana. Tudi pet nemških zavarovalnic ima na Hrvatskem svoje podružnice; to so Splošna elementarna zavarovalnica d. d. na Dunaju, Dunajska vzajemna mestna zavarovalnica. Evropska zavarovalnica ja zavarovanje tovorov in prtljage iz Berlina. Anker z Dunaja in Mednarodna zavarovalniška družba za nezgode in škodo. Poleg tega poslujeta dve podružnici švicarskih zavarovalnic in ena podružnica francoske zavarovalnice. Ker je število zavarovalnic več nego zadostno, je hrvatska vlada odredila zaporo za ustanovitev novih zavarovalnic ali podružnic. = Nove podružnice Albanske narodne banke. Albanska narodna banka je lani dosegla povečanje čistega dobička na 481.000 albanskih frankov (prejšnje leto 466.000) pri delniški glavnici, ki znaša 12.5 mil;jona albanskih frankov. Letno poročilo zavoda, je bil ustanovljen leta 1925. kot novčanična banka Albanije s sedežem v Rimu in generalno direkcijo v Tirani, navaja, da je kreditna politika zavoda v prvi vrsti usmerjena k stabilizaciji obtoka bankovcev. V bivšem jugoslovanskem področju, ki je bilo priključeno Albaniji, je Alban-salc narodna banka ustanovila štiri j>odruž-nice, ki poslujejo že aktivno. Maksimalni cenik Maksimalni cenik štev. 9, Ki velja po naredbi Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino od 10. aprila t. 1. naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje cene na drobno (z všteto trošarino): 1. Kruh iz enotne moke v kosih do 400 g 2.30 lire, v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 2.30 lire, v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 lire; testenine iz enotne moke 3.90 lire za kg; enotna pšenična moka 2.70 lire; enotna koruzna moka 2.20 lire; riž Qavadnj 2.70 lire; fižol 6 lir za kg. 2. -Jedilno olje (olivno) 14.70 lire za liter; surovo maslo 28.40 lire za kg; slanina so-tjena 19 lir za kg; mast 17 lir za kg. 3. Kis, 4% vinski 6.35 lire za liter 4. Mleko 2.50 lire za liter; kondenzirano mleko v dozah po 880 g 15.90 lire za dozo, v dozah po 385 g 7.55 lire za dozo. 5. Sladkor: sladkorna sipa 8.25 lire za kg, v kockah 8.35 lire. 6. »lehka drva, razžagana, franko skladišče trgovca v Ljubljani 33.60 lire za stot; mehki roblancl (žamanje), približno 1 m dolgi, franko mestno skladišče 40 tir za stot; trda razžagana drva 40 iir za stot; enotno mil«, ki vsebuje 23—27% kisline, 4.10 lire za kg. GLEDALIŠČE DRAMA Torek. 22. junija, ob 18.: jorijeva hčL Red Torek. Sreda, 23. junija, ob 18.30: Skupno življenje. Red Sreda. Četrtek, 24. junija, ob 18.30: Stari in mladi. Red četrtek. Petek, 25. junija: zaprto. Sobota, 26. junija, ob 18.: Jorijeva hči. Red B. * /-aradi bUžnjega zaključka gtedMornice potopile sredi maja na južnem Pfcifiku dve ameriški trgovski j >. r Ing. Francč Urbas: Naša rodbinska in hišna imena Rešetar je pri nas tako znana oseba, da bi potrebovali novega Jurčiča in njegovega šega-vega peresa za dostojno poveličanje te naše značajne .osebnosti. Škoda je vsake moje besede, ker še od daleč ne bi zmogel tega. Imamo pa hvala Bogu le še nekaj rešetarjev, poctujajočih svoje blago za dober kup. Križem-svet krošnjarijo in rešetarjo s svojim blagom. Z vikom in krikom ga ponujajo kakor bi bila sama žegnana voda. Rešetajo in prerešetujejo vse mogoče in nemogoče: literaturo in literate, umetnost in umetnke, pa politiko in politike, kulturne de= lavce in kulturo. Še najspodobnejši med vsemi so rešetarji naše besede in jezika. Bogu dopadljivo delo bi opravil, kdor bi kdaj obdelal vse napisane bedastoče takšnih naših rešetarjev — kritikov. Kaj vse so pisali na primer o Levstiku, Gregorčiču, Cankarju-Groharju, da množice drugih sploh ne omenim. In to ljudje, ki v vsem svojem življenju niso napisali dveh lastnih čedno zvenečih stavkov. Pisali SO' o barvah in slikarstvu, pa so nosili na očeh debele naočnike in ni jim kanila v glavo pametna misel, da bi stopili k prvemu okulistu, ki bi jim pregledal njihove oči in po* vedal, kako ne razločijo celih skupin barv, ker so enostavno slep' za te barve. Bog pomagaj, da je tako. Narava je marsikomu nataknila kakor šketljivim konjem svoj prikrov: temu na uha m oči. drugemu na duha in vest — le na jezik v ustih je čisto pozabila pritrditi pošteno zaporo. Mogoče vas bo zanimalo, da je imel star fcenečanski novec, ki je bil pri nas v prometu-mecl našim narodom lepo naše ime rešetar. Rožič je majhen rog. Rožiče stavijo po ko* pel:h tistim, ki imajo preveč krvi al previsok Krvni pritisk. Več rožičev ima jelenovo al: srnjakovo rogovje Na naših zaklepcih = žepnih nožih in pri drugih takšnih rezilih imamo rožič, kadar je noževa platnica iz roga ali rcgo-vine. Pa otroci kaj radi grudijo sladek rožič in tudi naše gospodinje pečejo rade rožičeve potice in kolače. In kadar bodo zopet pričeli naši peki peči maslene kržiče, pa si bomo takrat sope t lahko privoščili tudi krhkih mlečnih ro* žičev. Rožič je oropkani koruzni storž, pa smrekov, jelcv storž ima tudi nekod to ime. Morda je dobil naš Rožič ime po kakšnem značilnem izrastku, malem rožiču kje na glavi. Po rogu imajo imena še Rogar, Rogina, ki pomeni predvsem rogato žival. Semkaj spada tudi ime Rogač, ki pomeni v živalstvu isto kakor rogina. Pa imamo rogačev še poln pekel in tudi na zemlji ne manjka tega blaga pri obeh spolih. Dolgemu spahovniku za dva moža (zweimanniseher Fiigehobel) pravimo lepo in značilno po slovensko: rogač. Manjšemu dvo-rogemu nakovalu pravijo rogač, kar je tudi zelo lepo in dobro povedano. Ravnik je b'I rovokop, pa se mi čisto dozdeva, kakor bi nekje slišal ta izraz za brinov« ko. kopačo ali ravnico, ki je podobna kram-povemu sekalu brez nasprotnostranske osti. Razboršek ima gotovo svoje ime od raz-bora, ki pomeni razbar ali razor med lehami njive. Pa imajo takšen razbor tudi nekateri na glavi po sredi las. da tvorijo lepo naravno prečo. Naš Razboršek ie najbrže od tod dobil ime. Nekod pravijo razbor tudi vozni sori, »vori, (raz-svori). Pa tudi Razvora je naše ime, ki pomeni svcro ali soro pri vozovih. Rajniš so nekdaj dejali srebrnemu nemškemu tolarju ali goldinarju. Značilna je ime Razpotnik, ki označuje sta* novalca na razpotju ali razkrižju. Pa so menda radi odlagali na razpotju nekdaj najdenčke. ker razpotnik pomeni v našem je ziku naj-denčka. Ravšelj je znana mreža, ki služi zlasti rakar-jem za lov rakov. Pa tudi v rastlinstvu je znan ta izraz. Raženj menda vsak pozna, najbolj ljubek pa je kadar ni prazen. Repar pravijo tistemu delavcu, ki je na repu delavske vrste, na primer zadnjemu koscu, kopaču v vrsti. Nikakor ne mislite, da mora biti to tudi najslabši delavec. Previden gospodar včasih nalašč dene kakšnega boljšega in ročnejšega delavca na rep. ker mu poganja celo vrsto pred seboj k pridnemu delu. Reparji so seveda tudi prodajalci repe, pa še prav posebno repnega semena. Repar je bil nekdaj nove« solnograških škafov, ki je veljal šest soldi>v in dobil svoje ime po repi v Škofom skem grbu na novcu. Ribnikar je bil ribarski nadzornik ali upravnik ribnikov. Harmoniko klavirsko ln hromatično, prvovrsten nemški izdelek, kakor tudi kitaro prodam. Cesta Kralja Viktorja Emanuela 21. 10411/26 V topli poletni noči Kos je odžvižgal svojo večerno pesem in tihota je legla na zemljo. Pod gosto smreko sedim za leskovimi vejami, ki sem jih zataknil okrog sebe v peščeno zemljo. Za menoj se položno vzpne bukov gozd, pomešan z gabrom, brezo in borovcem. Podraščajo ga šibasta krhlika, goste borovničje in drobnolista resa, na redkejših predelih pa se bohotita kopinje in mahalasta praprot. Levo in desno od mene zapirajo gozd velel;stna leska, kosteličevje, brogovita in cevocvetni ko-vačnik, vmes pa se belijo gostccvetni lati kresničevja in šipkovi cveti silijo iz zelenja. Pred menoj se vleče v bregu ozek pas pisanega travnika doli do kolovoza, ki se za njim vrste bogate njive preko ravnice, zagrajene z gostim sadnim drevjem. Siv oblaček dima, ki se vzdiga izza drevja, izdaja skriti dom, kjer se od podnevnega dela utrujena družina pripravlja na zasluženi odpcčitek. Tam, kjer zavija kolovoz v klancu med gozdno drevje, odseva kopast oblak v mla-kužastem kalu, ki ga obdaja temncsivi pas močvirske site, pomešane z belimi čopki široko listnega nrunca. Obsekana beka straši ob njem in rogovilasti habat ji dela temno družbo. Tu pa tam zavalovi v lahnih kolobarjih rjava voda v kalu, ko zaspani urh pomoli črno glavo nad gladino, da se razgleda in nasope. še enkrat se zdi, da se je posvetilo čez plan kakor od daljnjega bl ska, potem pa se polagoma zabrišejo oddaljenejši predmeti, kakor bi ostro risbo razmazal s poog-ljenim prstom. Mrači se. Glasovi zvonov iz daljine nekje so se polegli. Tedaj zaškrblje pod grmom v suhem listju, črn hrošč Jsrzec se izmota iz svojega skrivališča in z dolgimi nogami hiti v travnik za hrano. Po travnih bilkah zatrepetajo belkaste sovke. Trudoma si pomagajo v vrh, potem pa se kakor sproščene teže dvignejo z lahkim poletom visoko v zrak. Dva netopirja plahutata ob gozdu; v velikih lokih se zaganjata za žuželkami, ki jih je prav tako zdramil mrak kakor hrošča brzca in sovke, nežne ponočne metuljčke. Hrošči gov-njači brenče po zraku in ozkckrili večer-niki švigajo od cveta do cveta. Njihove cvetlice so se v mraku odprle in zaduh-tele v tihi večer. Po kolovozu se pomika majhna, črna senca: krt je, ki si upa iz svojega temnega bivališča v mračni svet, da si prebere nekoliko svojo enolično podzemeljsko hrano. Pa ob poti se zamaje rastlinstvo. — Kratek skok na kolovoz in preko njega v žitno njivo: dihur je odnesel krta da si uteši svoj glad. Za mojim hrbtom je zaščebetala taščica. Zbudil jo je iz spanja srnjak, ki oprezno, a vendar sl:šno stopa po suhem listju v gozdno obrobje. Dolgo ga ni na izpregled: skrit v grmu preizkuša, če je vse varno na pasišču. Stopinje ježa ob gozdnem rctm pozna, prav tako ga ne motijo pretrgani šumi gozdne miške, cepetkanje podlesRov in mlaskanje ,jx>lhov na gabru. Vseh teh se ne boji, zato stopi v travnik. Cvetne glavice, še v popju, smuka, kakor bi vedel, da je v njih največ redilnih snovi Po klancu pridrsa zajec iz gozda. Na ovinku ob kalu preskoči kolovoz in se poganja naravnost k njivi, porastu z deteljo. Malo se ozre na desno in levo, nato pa se pritisne k gosti rasti, da ga je komaj še ločiti od rastlinja. Pase se in hiti, da si v varnem napolni prazni želodec. Nevarnost za življenje mu preti noč in dan. Lej, tam izpod habata se je zasvetilo kakor dvoje velikih kresnic. Lisica je na lovu. Prav pri tleh se tišči in oprezuje. Ubogi zajček, če te dobi zalezovalka v nos... Zdaj potegne komaj čuten vetrič preko mene. »Bav, bav,« zaboka srnjak na levi, da se skoraj prestrašim. Dva, tri skoke naredi, pa je v gošči. Ko obrnem pogled nazaj v desno, ni videti več zajčka; odnesel je nemara pravočasno odlačene pete. Tudi lisice ni videti, šele čez čas se potegne izpod vej, kamor se j« skrila ot> srnjakovem svarilu. Počasi stopa po razoru v krompirjevo njivo, da si nadomesti zajčka z mišmi ali zaleze družino jerebic, ki noči tamkaj za osipi. Morebiti se sreCa tam s tekmecem stricem jazbecem, ki tudi zajtrkuje zvečer in kosi o polnoči. Ni tudi izključeno, da ji previje pot strupeni gad ali modras, ki tudi stikata ponoči za mišmi, podnevi pa raje zvita v svitek lenarita na soncu. Na beki ob kalu zauka sova, od sadnega drevja tam preko njiv se oglasi skovik in iz gozda se čuje ropotanje legena. V mlaki zakvakajo žabe in prav cd daleč nekje prihaja v presledkih votlo grgranje bot>-narice. Tudi noč ima svoje muzikante. Priroda ne pozna nočnega počitka. Kakor v veliki tovarni se menjavajo delavci v podnevnem in pcnočnem delu, dokler je zanj čas in prilika, dokler je dovolj toplote, goriva za življenjski stroj. Tudi rastlinstvo izrablja poletno sonce za svoje življenje: podnevi njegrvo svetlobo za prill-kovanje, ponoči toploto za rast. Ves can sestavlja rastlina iz vode in ogljika, ki ga cepi iz ogljikovega dvokisa v zraku, organske spoj ne. Za to delo potrebuje svetlobo. Ko pa se skrije sonce za obzorje, izgine svetloba, ostane pa še toplota: izžareva jo vse, kar se je čez dan ogrelo. To toploto izrablja rastlina za rart svojih vršičkov in drugih rastnih delov, kamor ponoči pošilja podnevni izdelek. Tajinstvena je poletna noč. Njeno življenje, zavito v temo. je različno cd p~d-nevnega. V enem pogledu pa ni razločka-, tudi v mirni noči ne preneha boj za obstanek, ki ga bije vse, kar je ž vega na zemlji. S. B. Frane šeittrm f šele dobrega pol leta je od tega, kar smo se v »Jutru« obširneje spomnili upokojenega poštnega tajnika g. Franca šemrov. Lani 24. novembra je namreč praznoval 70 letnico. Bil je že takrat slaboten in bo-lehen, vendar smo ga še pogosto srečavali na ljubljanskih ulicah in redno se je tudi udeleževal sestankov svojih redkih tovarišev iz gimnazijskih let, ki so maturirali leta 1893., torej natanko pred pol stoletjem, še v soboto zvečer smo ga srečali na ulici, v nedeljo zvečer pa je izdihnil. G. Franc šemrov je bil iz skromne ljubljanske družine, zato se je takoj po maturi odločil za poštno službo. Po strokovnem šolarju v Triestu je bil imenovan sa asistenta na ljubljanski glavni pošti, kjer je ostal do konca prve svetovne vojne. Nato je bil premeščen k novoustanovljenemu poštnemu ravnateljstvu na Sv. Jakoba trgu. Leta 1926. je izdal za 30 letnico ljubljanske poštne palače brošuro »Ljubljanska pošta«, ki je služila za predavanja v poštnih tečajih. Po polni službeni dobi js leta 1932. stopil v pokoj. Neumoren je nudil svoje zmožnosti tudi drugod. Bil je sc-likvidator Prvega uradniškega gospodarskega društva. Ko je to prenehalo, je stopil kot uradniški sotruanik v upravo »Jutra« in »Domovine« in je to službo opravljal do konca 1941 pohrh dvajset let v zadovoljstvo svojih gospodarjev. Izčrpan od bolezni bo danes, v torek, nastopil svojo pot k večnemu pev ;tku. Franu šemrovu bomo kot značajnemu poštenjaku, kakršnih si želimo kar največ, ohranili časten spomin, žalujočim pa izrekamo cdkr tosrčno sožalje! Pogreb g. Frana Šemrova bo danes, v torek, ob pol 17. iz kapelice sv. Jakoba na Žalah. Romane »Dobre knjige« dobite po znatno znižani ceni, ako se na nje naročite. Naročnike sprejemajo v Ljubljani uprava naših listov v Narodni tiskarni in njeni inkasanti, v Novem mestu pa tamkajšnja podružnica naših listov. Iz drugih krajev se lahko naročniki prijavijo po pošti. Roma: la MaesfA del Re Imperator« consegna le decorazioni »alla memoria« ln oeca-skrae della Glornata della Marina — Iz Rima: Veličanstvo Kralj in Cesar podeljuje odlikovanja »v spomin« na Dan Mornarice Spomin na dan sv. Ahacija 1595 Današnji godovnlk sv. Ahacij — ali kratko Ahčc je v kranjski zgodovini znamenit patron. Podrobneje smo o tem spregovorili preteklo soboto, ko smo se spomnili zgodovinske bitke pred 350 leti pri Sisku. Od tiste slavne zmage dalje, ki je za vse čase odbila turško nevarnost od zapadnih dežel, praznujemo vsako leto na nedeljo po Kresu proščenje na znameniti gori nad Turjakom. Kajti na dan sv. Ahacija 1593 ob 7. zjutraj so prinesli slovenski vejaki Andreju Turjaškemu truplo Hasana paše, ki je utonil v Kolpi, in dragoceni temno-rdeči svilnati Hasanov plašč z zlato in srebrno vezenino, Iti je zdaj shranjen v ljubljanskem muzeju. V sedanjem vojnem času seveda ne kaže prirejati kakšne večje proslave, katere bi b'la 350 letnica sicer gotovo deležna. In tako bo tudi letošnje proščenje rad Turjakom skromnejše kakor v mirn h časih. Prijazna cerkvica sv. Ahacija stoji na gričku nad Turjakom, med zelenimi smrekami in se nam ob lepem vremenu prijazno smehljš. do Ljubljane. To je ne samo priljubljena izletna točka, marveč majhen zaklad zgodovine. Na lev' strani je turški grb, v zidu je plošča z lat nskimi napisi, ki nam priča, da je pod cerkvico turška grobnica. Zgodovinsko bandero ima sliko zmage pr; Sisku. Badjura nam pravi o tem vabljivem hr bcu: Ahčc (749 m) sc prav lepo vidi iz Ljubljane z mosta pri Sv. Jakobu. Po tipčni obliki kosmatega stožca jugoiztočno nad Barjem ga takoj spoznamo. Z raJcst"o sc pomudč oči Ljubljanča-nef na tej gori danes, ne tako nekJaj. S skrbjo so "se ozirali naši pradedje ra ta holm. kajti slaba znamenja je dajal, kadar jc na njem švigal ognjen' zubolj, plame-neče turško nevarnost oznanjajoče grmade. Na vrhu stoji gotska cerkvica sv. Ahca. nič podobna običajnim božjim hr3mcm. Poleg cerkve ie samostojen, nizek stolp. Spodaj pod cerkvijo sta dve 1 pi, krog in krog vrha Pa gozd. ki rekoliko ovira razgled Na severozapadu vidimo želmlje, nad njim Golo s cerkvijo sv. Marjete, dalje Klim, Barje, Ljubljano, Karavanke, Grintovce, skozi vejevje severovzhodno je pogled na Grosuplje, južnovzhodno pa na Dobrepo-Ije. Cerkvico sv. Afcca so zgradili Turjaški po zmagi pri S sku. Carkev ima dve ladji s tremi mogočnim' stebri po sredi. Po stenah so grbi Turjiiških jn nekaj starih slik. Okna r,o gotska; en lep gotski portal je zazidan. še o proslavi zmage pri Sisku pred 50 leti v Ljubl:;a"i: Kakor pripoveduje g. Alojzi Potočnik v nedeljskem »Jutru«, smo v prvi vrsti mi šolska mladina proslavljali leta 1893. tristoletnico zmage nad Turki pri Sisku. Dne 22. junija smo se zbrali drobnjad na Kongresnem trgu, odkoder smo jo udaril: skozi mesto na travn k pod Cekinovim gradom. Saj tako važni dogodki se vtisnejo ko vosek mehki duši neizbrisno v spomin. Ni mogoče pozabiti, kako smo med petjem koračnice ene najstarejših narodn;h pesmi vriskali in vihral' z zastavami. Kc-ačnica pa se je glasila ne', ako tako: Prišli so. prišli, trije rumeni vc-jaki so bili. Puške dol postavijo, meni tako pravijo: Kaj se !x>š umikal, saj se ti bo š kal vojaški stan. Vem, melodijo pozna marsikdo, ne vem pa, če je besedilo, vsaj začetno, pravilno, ker nimam pesmarice pri rokah. Opozoriti sem hotel na to staro vojaško pesem, ker nas spom"'nia časov, ko so vabili ter najemali vojake po vaseh. Ker je bil mnogokrat učinek najemanja za sold hudo malenkosten, so uvedli prisilno novačenje ali krvni davek. Da novaki njso pobegnili, so jim porezali gumbe na hlačnicah ali pa eo jih uklepal\ Pa ni bil samo ta namon, da seni se oglasil, še mnogo bolj se mi je cbudil spomin na nekega starega gospoda'v Ribnici, k; je nadlegevan in milo naprošen, slednjič le zapel že omenjeno pesem, toda v drugačnih okoliščinah. Gospod Rizzoli, že pred več ko tridesetimi leti skoraj osem-desetletnk je tedaj ukazal svoji nečakinji Pavli, naj mu prinese dve kuhalnici in škaf. Prav dobro "e spommjam da je zapel s tresočim se glasom: »Puške dol postavijo...« Trbom, trbom! je zabobnal po .škafu. Pa še prej, pri »Vojaki so bili,... trbem, trbom ... Poslednje tri je zagodel na kratko, potem pa spet: Trbom, bom... Ena navzočih dam je bila vedno že prej izbrana za gardedamo, ki je sedela na častnem mestu ... morda je predstavljala načelnika najemajoče vojske? Po končani pesm' smo se sprijeli za roke ter se sukali sem in tja v nekakšnem kolu, ki ga je vodil stari Rizzoli. Na ritem in gibe tega starega narodnega plesa se ne spominjam več, morda bi vedel o njem kaj več povedati g. špende Torč. ki je tiste lepe čase tam doli tudi plesal ir. pel in bil vedno vesel. — mič. navdsss3X2322 *ssvca »Zadnjič enkrat pred šestdesetimi leti«, kakor sam pravi, ali 19. junija 1883, kakor stoji v njegovem krstnem listu, se je v Ljubljani rodil sedanji upokojeni mestni uslužbenec gosp. Lojze P i p p. Tako dobro nosi svojih šest križev. da bi mu jih nihče ne verjel, pa jih le res ima. Vse življenje je bil navdušen in po« žrtvovalen pevec, dsleč naokrog znan basist. »Zadnjič enkrat pred štiridesetimi leti« (leta 1905) je bil eden glavnih ustanoviteljev pevskega društva »Ljubljanski Zvon«; danes je od njih živ samo še on in je častni član društva. Polnih 15 let je prepeval pri popularnem ljubljanskem kvartetu, v katerem sc bili razen njega še Franc Rus ter že umrla .Jaka Lumbar ;n Gust] Šiamcar. Skoraj polno četrtletje je bil član na"cga opernega zbora. Tudi po svoji upokojitvi gaji in živi za petje; njegov bas je št vedno zvočen m poln, krkor takrat »zad* njič enkrat pred štiridesetimi leti«. Naš skromni jubilant je kot zanimiv in duhovit pripovedovalec, kot pevec in kot srčno dober človek priljubljen pri vseh svojih znancih. h katerim spada domala polovica Ljubljančanov. Vsi ti mu k njegovi 601etnici prav od srca čestitajo in mu želijo še mnogo zdravja in petja. T. M. Novi roman DK: »NAZAJ NI POTI" JE IZŠEL! tve po najkrajši poti, v interjerjih občutiš prostornino in pristnost toplo občutenih intimnih doživetij. S posebno vnemo se Godec zadnje čase posveča pokrajinam. Dolga vrsta ljubljanskih pejsažev opozarja nase s svojim vedrim koloritom in kon-turalno izpeljavo. Naša publika, ki po večini še zmerom ne kupuje slik zaradi kvalitete, temveč zaradi motiva ali vsebine, daje prednost različnim planinskim motivom, jezerom, potočkom in podobnim ša-blonskim pejsažem dostikrat dvomljive umetniške cene. Le na videz dolgočasne mestne hiše in mestni motivi sploh niso KULTURNI PREGLED Obisk pri slikarju Francetu Godcu Skoraj brez premora odprta vrata umetniških hramov in galerij izpričujejo razveseljivo dejstvo, da vojna vihra nikakor ni prizadela niti omejila tvornosti naših upodabljajočih umetnikov. Menda ni treba še posebnih besedi priznanja našim likovnim ustvarjalcem, ki tako neomajno nadaljujejo svoje poslanstvo in s pridnim, vztrajnim delom iščejo svežih dognanj in oplemenitev ter tako dvigajo našo kulturno raven na dostojno višino. Z deli Franceta Godca se je naša javnost že dodobra seznanila na njegovih dveh razstavah v letih 1940 in 1941. Uspeli sta, kajti mladi slikar je v drznem zamahu in na širokem tehničnem polju vtisnil svojim krajinam, tempe ram, gvašem in portretom pečat umetniškega navdiha. Njegove podobe so osvojile s svojo neposrednostjo in prepričljivostjo. Individualni razvoj, ki ga je Godec nakazal že od svojega početka mimo raznih »izmov« in uzakonjenih manir. ne pozna nazadovanja, niti zastoja. Slikar išče novih oblikovnih poti. bogate ga izkušnje ter nova gledanja in dognanja v izbiri in vsebini motivov, v barvi in liniji, v poglobitvi in čistosti notranjega izraza. Tako si v resnici prijetno presenečen, ko prestopiš prag Godčeve delavnice _ pod Gradom. Slikar neumorno dela, vrsti se platno za platnom, da mu skoraj zavidaš to elementarno hotenje po izoblikovanju in nenehnem prizadevanju priti lepoti in resnici do dna. V teh slikah je toliko iskrenega občutje, toliko plastike, figuralne polnosti in zraven obilo zraka ter živih. svežih barv. V temperah in gvaših zna Godec najti bistvo psihološke osvetli- * Slikar Franc Godec toliko priljubljeni in se jih slikarji raje izogibljejo. Ko bomo v bližnji bodočnosti gledali Godčeve ljubljanske podobe na razstavi, nas bo nedvomno dirnila lepota, ki jo zna spretna umetnikova roka vtisniti motivom, kj so nemara v naravi, na pogled čisto brezpomembni ali nezanimivi. Lep je šentjakobski stolp v jutranjem somraku. zanimiv je Grad v zarji sonca zjutraj in zvečer in ob vsaki uri, ožarjen z zmerom novo in drugačno svetlobo in barvitostjo. Tako je na slikah iz šišenskega gozda, tako je ob pogledu na Trančo in na trimostje. pa spet ob železniškem prelazu in na Rebri, kjer cvete pod Gradom prava idilična pomlad. Na takšnem izprehodu, ki ga opravljajo oči skozi Godčeve krajine, figure in portrete, razvija slikar na vprašanja svoje zanimive misli in opombe: »V glavnem stremim za ponazoritvijo snovnosti, da ima gledalec v resnici vtis resničnosti. Posnemanje narave pa seveda ne sme biti samo sebi namen, samo posnemanje še ni umetnost. Nad posnemanjem snovnosti mora prevladovati ideja, misel (in to osebna, ne literarna), ki daje vsemu pravi pomen in smisel. Vendar so se vse velike umetnosti skušale približati naravi, da jih ne naštevam od Egipčanov pa do danes. Vztrajno oddaljevanje od na-ture je vselej zavedlo v manirizem, v dekoracijo in neživljenjskost. Seveda v umetnosti včasi poenostavljena (če treba stilizirana) oblika mnogo intenzivneje po-nazorjuje življenje in izraža misel kot še tako tehnično dovršeno posnemanje natu-ralista. Tu ima pač besedo umetnikova .ustvarjalno izrazna sila. To, kar bi se pri šibkem umetniku izpridilo v mrtev orna-ment. bi pri močnem ustvarjalcu zazvene-lo v pravi življenjski smfoniji. Genialni ustvarjalci so si prikrojili izrazna sredstva in ustvarili stil. ki pri njihovih posnemal- cih dostikrat zvodeni resnično v »stil«, ki je brez življenjske prepričevalnosti in marsikdaj še neokusen. O portretiranju in tretji dimenziji: »S portretiranjem je velik križ, če namreč hoče slikar podati pravi, resnični portret z vsemi psihološkimi odtenki in ne dekorativne slike po želji. Najtežji je trenutek, ko z modelom pripravljaš pozo in moment, ko rečeš; končano je. Model, ko seda. skuša zavzeti čim lepši stav, pozo cdličnjaka. V hipu prekrije njegovo telo koprena, nič več ni tisto bitje, ki je bilo, ko sem ga opazoval ne da bi on za to vedel. Najraje bi slikal ljudi tako. da bi tega ne opazili, skozi ključavnico, ker le tedaj bj bili resnični. Zmerom sem si želel, da bi imeli ljudje v ateljeju takšen obraz, kot ga imajo na cesti. Nikoli se ni zgodilo da bi človek ne izpremenil svojega obraza v tistem hipu, ko ve, da je opazovan, kaj šele risan ali slikan. Ce bi sto slikarjev slikalo istega človeka bi nastalo sto različnih slik in vendar bi bilo vseh sto slik podobnih slikani osebi. Vsaka po svoje. Vsaka slika bi bila različna od modela v toliko, v kolikor bi bila podobna tudi slikarju, ki jo je ustvaril. Umetniško ceno sliki daje pa ravno pečat osebnosti, ki jo je slikala. Cankar je to lepo izrazil: »Umetniški portret je v prvi vrsti podoba umetnika in šele potlej podoba modela«. Če bosta slikala isto osebo melanholik in veseljak, bo prvi portret melanholičen, drugi pa lahkotno vesel. Stvar je sedaj takšna, da imajo ljudje rajši (na splošno) vesele, ljubke, lahkotne slike, kakor pa temačne, pesimistične in melanholične podobe. V vsakem človeku se skrpva drama, večja ali manjša, bolj ali manj zanimiva. Da se to izrazi, ne zadostuje zmerom dvodimenzionalno slikarstvo. Poglejmo samo Velasquezove »Los borachos«; Ezopa. Ko- vače, Filipa; Goyo, Rembrandta, Gericaul-ta. Rjepina. Močna in dramatično prepričevalna ni dvodimenzionalna umetnost, ki hoče izrabiti samo višino in širino platna (Matisse), temveč ona, ki seže tudi v globino. v tretjo dimenzijo. Oni Picasso, ki slika površinske dvodimenzionalne in or-namentalne geometrske kompozicije, še daleč ni tako sugestiven, kakor tedaj, ko naslika človeške figure postavljene v neskončno ravnino z močnim poudarkom na tretji dimenziji, na globinski prostornini. Da pa dvodimenzionalnemu slikarstvu ne bom krivičen, moram takoj povedati, kar je rekel Matisse, najvišja afirmacije te struje: »Slika naj bo kakor udoben fotelj«. Vsaka pristna in velika umetnost je naravna — a ni nujno, da bi bila posnemanje narave. Naraven je Leiblov bavarski »Lovec« prav kakor Munchova »Bolnica«. Prvi je strogo realističen, drugi pa skoro stiliziran. Bistvo tega vprašanja in njegova rešitev je v sili doživetja, neposrednosti izraza. Umetnost, ki se ji pozna, da je premišljena in skonstruirana, ne more biti dobra, ker umetnost je življenje, življenje pa je neposredno. — — —« Ki-. Produkcija Glasbene Matice V nedeljo dopoldne je bila v malone oolni veliki filharmonični dvorani enajsta javna produkcija Glasbene Matice. Najprej so zapeli združeni mladinski zbori dve Tomčevi narodni in Poličevo »Prišla je miška«. Zbore je vodil ravnatelj Mirko Polič, ki poučuje v šoli Glasbene Matice zborovsko petje. Vse tri pesmi, zlasti pa »Prišla je miška«, so pokazale, da je priprava naraščaja za naše pevske zbore v veščih in skrbnih rokah. Mladi pevci, med katerimi so tudi najnižji letniki, ki sploh prihajajo v poštev, so izpričali disciplino nastopa in petja. Glasovi so bili v glavnem lepo izenačeni in pesmi maštudi- Kronika » Minister Blggini v Budimpešti. V Bu dimpešti bodo prihodnje dni otvorili nove prostore sedeža za italijansko kulturo. Ob tej priliki bo obiskal malžarsko prestolnico minister za narodno vzgojo Biggini. * Italijani se vračajo v domovino. Iz So fije poroča »Tagespost«; da se je mnogo Italijanov, članov italijanske kolonije v Sofiji, odpeljalo v Italijo, da stopijo Kot prostovoljci v vojsko. Dne 16. junja je sko-zj bolgarsko prestolnico potovala velika skupina italijanskih državljanov iz Turčije, ki so se jav.li Kot prostovoljci. * Prebivalstvo Italije. Po najnovejših podatkih statističnega urada v Rimu je štelo prebivalstvo Italije na dna 30. junija t. 1. 45,786.000 oseb. V tem številu niso vštete zasedene pokrajine. * Mednarodni zavod za algoicgijo. Na otočiču Crevan pri Benetkah so otvorili mednarodni zavod za algoiogijo. Pobudo za ustanovitev zavoda je dal že pred leti znanstvenik prof. Giovanni de Toni. Novi zavod se je osnoval s pomočjo tehničnega oddelka beneške občine ter je njegovo vodstvo poverjeno inž. Vittoriu Maraffiju. Za-vol ima svoj laboratorij, muzej in knjižnico. * Počitniške šolske oddaje po radiu. Italijanski listi poročajo, da bodo od 2. julija do 15. septembra oddaje po radiu, tako da bo učencem omogočeno ponavljanje snovi, ki so jo predelali v minulem letu. Zjutraj oi 8.15 do 9. ure bodo oddaje za ijiu isko-šolske učence, ob ponedeljkih in sredah za srednješolce ob petkih pa za ueita-je. * Najdaljše bivanje v hotelih sme trajati 15 dni. Iz Rima poročajo, da smejo osebe, ki jim ni bilo treba izseliti se zaradi sovražnih napadov iz zraka, bivati v hotelu največ 15 dni. Po preteku tega časa mora vsak hotelski gost prepustiti svojo sobo drugemu gostu. * Najvišje cene za zvezke. Ministrstvo za korporacije je izialo 9. junija odlok o cenah za zvezke. Tudi šolski zvezki bodo v najkrajšem času tipziraini ter so za njih določene naslednje cene; Tipiziran zvezek z osmimi listi papirja stane 70 cent., zvezek s 16 Isti 1.25, zvezek z 20 listi 1.55, zvezek s 30 listi pa 2.55 lire. Zvezki, ki ne odgovarjajo tem vrstam, se smejo prodajati v trgovini še do 31. avgusta letošnjega leta. * Obroki kruha za Gillovske koloniste. Poljedelsko ministrstvo v Rimu je določilo obroke kruha za otroke, goste Gillovih počitniških kolonij. Člani takšnih kolonij imajo pravico do 300 gramov kruha na dan * Koliko žita smejo zadržati pridelovalci. V Rimu je izšel dekret, ki določa, koliko žita lastnega pridelka smejo obdržati pridelovalci za lastno uporabo. Dekret določa po poldrugi stot žita letno za osebo, ki sama opravlja poljska dela, ter po 1.1 stota žita za družinske člane in druge osebe skupnega gospodinjstva, ki niso zaposlene pri poljskih delih. Prav tako imajo uradniki kmetijskih zadrug in sličnih podjetij pravico do poldrugega stota žita. » Bombe so poškodovale Garibaldijev grob. Iz Rima poročajo, da so sovražne bombe dne 10. aprila in 24. maja poškodovale tudi grob narodnega jimaCka Garibal-lija. Bombe so padle v neposredno bližino, kjer so izkopale več lukenj. Ena izmed bomb je padla 60 m od Garibaldijevega groba*, druga v bližini 40 m, tretja pa v oddaljenosti 20 m. * Obnovljena cerkev. V Neaplju so te dni na novo blagoslovili cerkev v ulici Medina, ki je bila poško.lovana pri nekem bombnem napadu v letošnjem aprilu. Bombe so porušile dve tretjini cerkvene ladje ter uničile dragocene freske cerkvene podobe in razne druge predmete. S pomočjo vojaških in civilnih oblasti je bila cerkev sedaj obnovljena ter preslikana in izročena svojemu namenu. * škoda zaradi letalskih napadov v Neaplju. Agencija Europapress javlja iz Rima podatke o škodi, ki so jo povzročili britan-sko-ameiiški teroristični napadi na Nea-pelj. Po teh podatkih je bilo porušenih ali hudo zadetih 21 cerkva, en muzej, 10 šol, 1 športni stadion, ženska jetnjšnica, 7 otročkih vrtcev, 1 otroško zavetišče, državni arhiv iz časa Bourboncev, 16 zgodovinskih palač in 2 parka. Oblastva so storila vse, kar so mogla, da so kolikor mogoče umetnin spravila na varno. Doslej je bilo od-peljanih 12.000 umetnin, nad pol milijona knjig in rokopisov, nadalje 3 miljone dokumentov iz arhivov, med njimi dragocene pa.peške bule in listine iz starih časov. Neapelj je imel od začetka vojne 183 letalskih alarmov, 71 krat je sovražnik metal bombe, vseh alarmnih ur pa je bilo 1100. * Neprijetne posledice sončne kopeli. Iz Valenze ob Padu poročajo o dogodivščini dveh sester, 161etne in 181etne mladenke, ki sta prišli tjakaj iz Turina na letovišče. Sestri sta napravili izlet ter se hoteli nekoliko sončiti. Odložili sta obleko v grmovje ter se oddaljili. Med tem ko sta uživali toploto sončnih žarkov, se je približal grmovju nek pes ter odnesel obleko kos za kosom v bližnjo hišo. Ko sta se mladenki nasončili, sta se hoteli obleči, toda na svoje veliko začudenje nista naišli ne obleke, ne obuvala. Pozneje se je izkazalo, da je tatvino izvršil pes, ki so ga lastniki zlre-sirali za takšne reči. * Ovce so požrle bankovec za 1000 lir. Pastir Edoardo Nardini iz Rovigna je gnal ovce na pašo. Tam si je slekel jopič in zaspal. Ko se je zbudil ter segel v žep, je ugotovil, da mu je med spanjem zmanjkal iz žepa bankovec za 1000 lir. Nobenega dvoma ni, da so bankovec potegnile iz žepa ovce ter ga požrle. * V Stični na Dolenjskem, v svojem rojstnem kraju, je obhajal v nedeljo pol stoletja svojega življenja znani prevaljski ve-letrgovec g. Alozij Peče. S podjetnostjo, prilnostjo in solidnostjo si je iz nič ustvaril ugleden položaj, s svojim poštenim in odkritim značajem pa si je dobil velik krog prijateljev po vseh naših krajih. Se na mnoga leta! »DOLOREX« tablete proti glavobolu. — V lekarnah Lir 2.50. IZ LJUBLJANE u— Sončno vreme traja daTje. Po lepem nedeljskem dopoldnevu so sicer oblaki za več ur prepregli nebo, toda potem se je spet zjasnilo in tudi v ponedeljek je že navsezgodaj sijalo sonce. Nedelja je bi'.a izredno živahna. Čeprav je bilo v kopališčih že dopoldne vse polno ljudi, ki so se hoteli naužiti sonca, je bilo tudi po ulicah v mestu precej živahno. Največ ljudi je bilo seveda na promenadi, zlasti v poznih popoldanskih urah in proti večeru, ko je vojaška godba pod Tivolijem igrala priljubljene glasbene točke. Živahnost ni ponehala vse do policijske ure, saj So že v nedeljo godovali mnogi, ki imajo za pa-trona sv. Alojzija, čigar god je bil včeraj. Vreme nam je še vedno naklonjeno, čeprav je zračni tlak v nedeljo počasi popuščal. Tudi ozračje se je času primerno ogrelo. Najvišja toplota v nedeljo je znašala 25.4° C, minimalna temperatura v ponedeljek zjutraj pa je bila 14" C. u— Poročila sta se v nedeljo v cerkvi sv. Jakoba g. dr. Emil Teger in gdčna. Maca Ahačičeva iz ugledne ljubljanske rodbine. Želimo jima mnogo sreče na novi življenjski poti. u— Tretja sklepna produkcija Glasbene akademije bo v petek 25. t. m. ob 19. v veliki Unionski dvorani. Samostojen večer priredita učenki naših priznanih glasbenih pedagogov rektorja J. Betetta in J. šlaisa Stritar Nada, mnogo obetajoča koloraturka in sopraniskta (I. 1. GA), in občinstvu že dobro znana violinistka Stanič Jelka (II. 1. GA). Prodaja sporedov v knjigami Glasbene Matice (3 L, za dijake 1 L). u— Občni zbor Muzejskega društva za Slovenijo bo v torek 22. junija ob 5. uri popoldne v čitalnični dvorani Narodnega muzeja. u— Posestnikom katastralne občine Brinje. Po nalogu mestne občine bosta geometra Pele Zvonimir in Breskvar Janez čez nekaj dni pričela izvrševati novo izmero parcel in zgradb v katastralni občini Brinje. Posestniki naj na svoj.:h mejah postavijo vidne in pravilne mejnike, ki naj stoje povsod tam, kjer se meja lomi ali krivi. Da bodo posestniki lažje vedeli, kam naj se mejnik postavi, jim bo geometer pn ogledu meje brezplačno povedal, kam naj mejnike zakopljejo. Za mejnike se vzame lahko vsak kamen, dolg najmanj 60 cm, ki ima zgornji del obdelan v štirieglato ali okroglo obliko tako, da se takoj loči od drugega kamenja na njivah. Mejniki morajo biti postavljeni vidno ter smejo gledati iz zemlje največ 10 cm. Da se posestniki izognejo nepotrebnim stroškom, naj se udeležijo ogleda mej na svojih parcelah, poleg tega pa naj pripravijo vse, da bodo mejnike pravočasno postavili. Vsa pojasnila in navodila, kolikor se tičejo za-mejičenja ali ogleda na licu mesta, dobe posestniki v pisarni geom etrov Pel ca in Breskvarja na Cesti Arielle Rea (Gospo-svetska c. 3-1.) ob delavnikih od 9. do 12. u— Slike za osebne legitimacije. Pona-ročila po posnetkih Fototurist sprejema čampa Anica, WoIfova 6. (Foto Bem). u— Počitniški tečaji na š°li Glasbene Matice. Olbor Glasbene Matice je sklenil na željo velikega števila staršev, da nadaljuje s poukom tudi v počitniškem času, kakor lansko leto. Prijavilo se je že precejšnje število gojencev, sprejmejo se tudi novi. in sicer taki, ki se obvežejo, da bodo obiskovali šolo Glasbene Matice tudi v šolskem letu 1943 44, t. j. od 1. septembra t_ 1. dalje. Vse podrobnosti se zvelo v pisarni Glasbene Matice. u— Snežite in škropite hodnike! že lani je mestno cestno nadzorstvo z večkratnimi objavami opozarjalo hišne posestnike na njihovo dolžnost, naj redno snažijo in škrope hodnike. Pod snaženjem se razume, da vsak dan pred 7. uro zjutraj redno pometo hodnike ter kopljejo travo, ki raste zlaisti ob robu makadamskih hodn.kov, včasih pa tudi med asfaltnim hodnikom in vrtno ograjo. Večina hišnih posestnikev in hišnikov resnično skrbi za hodnike ob hiši, vendar so pa med njimi tudi taki, ki te svoje dolžnosti ali sploh ne opravljajo ali pa zelo malomarno. Posebno opažamo, da hišni posestniki v Trnovem, na Mirju in v Rožni dol ni ne kopljejo trave na hodnikih, kakor bi to morali. Zato je mestno poglavarstvo odredilo, da bo v začetku vsakega tedna napravilo poseben pregled vseh hodnikov ter bo brez nadaljnjega kaznovalo vse one, ki do tedaj niso osna-žill hodnikov ali izkopali trave in drugo. Opominjamo torej vse hišne gospodarje, oskrbnike in hišnike, naj svoje hodnike urede vsak teden, da ne bo sitnosti, kazni in globe. Navadno pometanje in škropljenje hodnikov pa je seveda treba opraviti vsak dan. u— Za nove osebne legitimacije Vam izdela fotografije hitro in 1 čno FOTO BEM — IVolfova 6. V NEDELJO, DNE TJ. JUNUA T. L. ZAČNE IZHAJA a T NAS NOVI ROMAN KRALJICA KARIBOV izpod peresa E. SALGARIJA »KRALJICA KARIBOV« je nadaljevanje »ČRNEGA GUSARJA«, ki je lani navduševal naše bralce. Zato bi bilo odveč poudarjati, da odlikujejo tudi ta roman svetovnoznane vrline Salgarijevega peresa: napeto dejanje, romantična izjemnost značajev in usod ter živo, barvito slikanje daljnih dežel, ki jih je kapitan Emilio Salgari izza svojih mnogoletnih mornarskih potovanj dobro poznal. Ne zamudite torej užitka, ki se vam obeta, in PAZITE NA ZAČETEK: V NEDELJO, DWE 27* JUNIJA TEKOČEGA LETA Društvena čebelama je imela na koncu 1. 1942 za L 175.000.— premoženja. V imenu preglt-do-valcev računov je g. Ivan Šmajdck predlagal odboru razrešnico, ki je bila soglasno sprejeta PrcTačun za leto 1943 je bil sprejet in znaša L. 31.000.—. Po občnem zboru je bilo konstituiranje odbora. ki jt ostal isti kot doslej s predsednikom Znidcršičem na čelu. čebelarji med seboj Ljubljana, 21. junija V nedeljo so se zbrali člani Slovenskega čebelarskega društva k občnemu zboru, ki ga je vodil predsednik g. A. Žnideršič. Ugotovil je, da je navzočih šest podružnic, ki jih zastopa osem delegatov s 17 upravičenimi glasovi. Nato je pozdravil zastopnka kmetijskega oddelka Vis. komisarijata g. dr. Puša. zastopnika mestne občine g. inž. Mačka, zastopnika Združenja kmetovalcev g. inž. Suhadolca. vse delegate in člane društva. Spomnil se je umrlega častnega člana g. Martina Humka. ki ima za razvoj slovenskega čebelarstva velike zasluge. Društvo šteje 46 podružnic s 1127 člani. V ožjem odboru so: Žnideršič Anton, Babnik Janko, Sencgačnik Edi. Dermelj Mirko. Ločni-škar Franc. Petelin Alb n, Raič Slavko in viri-lista Arko in Bukovec. V širšem odberu pa poleg na;tctih še Burger Ivan, De Gleria Anton, Pcterlin Alojzij. Vales Jcsip in Mnrte-lanc Vlado. Namestnika sta gg. Aleš Franc in Rcme Franc, prcgledovalca računov pa gg. Franc Resman in Ivan Šmajdek. Zaradi odsotnosti tain'"ka in blagajnika je vodil tajniške in blagajniške posle g. Josip Kcbal. Društvo je izdajalo za svoje člane strokovno glasilo Slovcnsk' čebelar, ki je izhajalo vsak drugi mesec na 16 straneh. Ima 1148 naročnikov. Odbor je vse potrebno pripravni za ustanovitev dveh plcmeniln h postaj za matice, in sicer v Rakitni in na Gor;ancih. Na obeh bo vzrojal čistokrvne matice z najboljšimi lastnostmi. Po vsej pokrajini je imelo društvo sedem opazova'n:h postaj. Mnogo je storilo za širjenje medeč h rastlin. Imelo je vrbi'če na vrtu Janševega dema in na Barju. Priporočalo je zo-petno uvedbo kranjiča. Svoj:m podružn:cam je raznccla!o brezplačno vzorce enotne mere. Organiziranih je 12,% čebelarjev k so imeli 18.405 A.Ž.panjev, 2683 kranj čev in 266 pra-šilčkov., skupno 21.354 čebeljih druž n Zdravstveno stfnie čebel je bilo v minulem letu zadovoljiv o. NVezIjivih čebc!j:h bolezni ni bilo. Društvo ima za prmer kužnih bolezni zavarovalni sklad, ki je naraste! na 5.710 lir. Iz njega daje podpore. Društvena knjižnica š-teje 646 strokovnih knj'ig v 689 izvodih. ("'lanom je društvo preskrbovalo potna dovo* ljenja. da so mogli oskrbovati svoje čebele zunaj bloka in jih voziti na paše v razne kraje pokrajine. Nadzorstvo nad društvom jc vršilo Združe* nje kmetovalcev. Iz blagajniškega poroč la smo zvedeli, da ie znala! premet upravnega oddelka in Janševega doma L 332.81856. Skupnega premoženja pa je bilo L 431 624.03. Naraslo je za L 9.486.28. Z Gorenjskega Novo zaščiteno področje na Koroškem. Vsa. pokrajina Gorlice ob Osojskem jezeru je zdaj zaščitena po zakonu o zaščiti pri-rode. Ne smejo se trgati, kar se po sebi razume, ne strogo ali delno zaščitene rastline, ma.rveč sploh nobene cvetke. Kdor se pregreši, bo kaznovan po zakonu o zaščiti prirode. Boj osam, velikim SKodZjivkain sndja, priporoča gorenjski tednik. Maja in junija se pokažejo oplojene samice, ki jih je lahko spoznrti po posebno dolgem, debelem zadku. Neutrudno skušajo samice zgraditi svoje gnezdo iz zglodanega in s slino zlepljenega lesa. polobnega papirju. Ta čas jih je treba odločno zatirati, če se hočemo ubraniti v poletju nadloge os. Te žuželke J so posebno nadležne ne samo zaradi velike vsiljivosti, temveč kot izrazite sacine škod-Ijivke. Kot dobro sredstvo za zatiranje se je obnesla s kakršnokoli sladko tekočino do polovice napolnjena steklenica, katero obesimo prosto na sadno drevo. V njo se ujamejo ose. Proti kupovanju na slepo odločno nastopa »Rarawanken Bote«, ki med drugim izvaja: Zmerom se še najdejo ljudje, ki jih nekaj magično privlačuje, če vidijo stati pred kako trgovino nastavljene ljudi. Sami se postavijo tudi v vrsto in sprašujejo vihravo in sramežljivo, kaj vse se dobi. Neizrečeno so srečni, če po večur-nem čakanju lahko nekaj kupijo, česar sploh ne potrebujejo in česar v normalnih časih sploh ne bi kupili, ker nimajo za to nobene uporabe. Slišite žene v tekstilni trgovini vprašati prodajalko, koliko je zapadlo pik na njeni oblačilni nakaznici in kaj za to lahko dobe-. Te žene očividno nimajo prave želje za kako določeno perilo in sploh ne vedo, kaj naj kupijo; so samo v strahu, da ne bi bile kakorkoli prikrajšane in da bi kdo drugi kaj kupil, česar nimajo same. Nebrzdana strast do nakupovanja se druži z brezsmiselno grabežljivostjo in dobro mero nevoščljivosti. Od kod to? Vsak ima danes več denarja, ker se v vojnem času more manj kupiti. Z denarjem razsipajo posebno oni ,ki niso bili prej vajeni razpolagati z večjo množino denarja, kakor ravno s toliko, kolikor so potrebovali za vsakdanje življenje. Ti ravnajo brez dvoma nepremišljeno, kajti nabavljajo si veliko nepotrebnih stvari, glede katerih se kasneje samo jeze, ko je zopet vsega na razpolago in so poleg tega te stvari še preplačali. Bolj premeteno gotovo ravna oni, ki si sedaj kupi 1« najpotrebnejše in si hrani denar za kasneje. Spdiije štajersko Imena katastralnih občin in krajev na Spodnjem štajerskem bodo v kratkem objavljena v uradnem listu šefa civilne uprave. Nadalje se pripravlja izčrpen spisek občin in krajev na Spodnjem štajerskem. Izdal ga bo jugovzhodnonemški zavod v Gradcu in sicer v založbi publikacijskega urada na Dunaju. Alfabetični register, ki bo priključen spisku, bo navajal tudi stara imena, da se bo lahko vsakdo brž znašel. O tem je napisal v nedeljski številki mariborskega dnevnika daljši uvodnik dr. Heli-muth Car stan j en. Sodelovanje okrožij Marib°r-dcžela in Hartberg. Zainjič smo poročali, da so odslej po dva ali trije štajerski okraji povezani v delovno vzajemnost z enim izmed sedmerih spodnještajerskih okrajev. Tako je okrožje Maribor-dežela povez; na z ok?r>> žji Gradec-dežela, Deutsehlandsberg in Hartberg. Te dni se je mariborski deželslti okrožni vodja Doboczky mudil v Hartbrr-gu, kjer so bili sklicani v zbor krajevni voditelji vsega okrožja. Inž. Doboczky jim je predaval o političnem delu na Spodnjem štajerskem. Javni funkcionarji iz okrožji Hartberga že delujejo na posameznih volilnih mestih v mariborskem deželskem olrrcžju. Smrt župnika Janeza Lorbi lca. V Olimju pri Podčetrtku je umrl župnik Janez Lor-bek, ki je tam župnikoval od leta 1914. Mariborski dnevnik se ga spominja z daljšim člankom kot vrlega Štajerca, ki se je vneto prizadeval za Heimatbund. Brambovski teden je bil v soboto in nedeljo zaključen v Mariboru z vrsto r znih prireditev. V soboto zvečer so v mariborskem parku igrale štiri brambovske go.lbe, pri tem so nabirali za Nemški Rdeči križ. V nedeljo zjutraj so položili venec v gaju junakov. Nato je bil velik brambovski zbor na športnem igraišču »Rapida«, ob 11. pa je bil defile na Tegetthoffovi cesti. Srebrni jubilej mariborske baletke. 24. t. m. bo ga. Suzana Uffertova, baletna mojstrica in soloplesalka mariborskega gledališča praznovala 251etnico svojega delovanja na odru. V počaščenje njenega srebrnega jubileja priredi mestno gledališle plesni večer v Gdtzovi dvorani. Za prihodnje leto je gospa Uffertova angažirana kot baletna mojstrica in soloplesalka pri mestnem gledališču v Chebu. Ljutomersko okrožje je navezalo stike z okrožjema Cmurekom in Murzzuschiagom. Okrožna voditelja Schoninger in Neukirch-ner sta se udeležila zbora okrožnega vodstva v Ljutomeru, kjer sta poročala o svojih okrožjih, nakar sta. si ogledala ljutomerske usitanove in urade ter se poučila o političnem delu na Spodnjem štajerskem. Nesreče. 331etni Jožef Piiberšek iz šmartna na Pohorju se je ponesrečil v gozdu, kjer mu je drevo padlo v hrbet in je dobil nevarne poškodbe. 701etna Ana Vin-kovčeva iz Veržeja je padla in sa zlomila levo nogo. lTletni učiteljiščnik Herman Flamernik se je poškodoval pri telovadbi. Radio Ljubi! TOREK, 22. JUNIJA 7.30 Slovenska glaisba — 8.00 Napove 1 časa — Poročila v italijanščini — 12 30 Plošče — 12.30 Poročila v slovenšč-ni — 12.45 Napevi in romance — 13.00 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo Vrhovnega poveljstva Oborožen.h sil v slovenščini — 13.12 Orkester vodi dirigent Gallino — 14.00 Poroč"la v italijanščini — 14.10 Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. šijanec — Pisana glasba — 15.00 Poročila v italijanščini — 17.00 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 17.10 Pet minut gospoda X — 17.15 Plošče »La Voce del Padrone — Columbias — 19.30 Porcčila v slovenščini — 19.45 Politični komentar v slovenšč ni — 20.00 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 20.20 Prpamba k dogodkom — 20.40 Koncert Ljubljanskega komornega tr;a (M. Li-povšek — klavir, A. Dermelj — violina, C. šedlbauer — čelo) — 21.25 Pisana glasba — 22.00 oncert '.-odi dir.gent Michele Ma-cioce — 22.45 Poročila v italijanščini rane tako, da so učinkovale. Nato je ga. Mirca Sancinova spremljala na klavirju petje treh nadaljnjih pesmi: dveh Sattnerjevih in ene Škerjančeve. Dolgotrajno ploskanje je moglo prepričati dirigenta in mlade pevce o uspehu, ki so ga dosegli; naj bi jim bil vzpodbuda k nadaljnjemu izpopolnjevanju, saj si prav od take glasbene vzgoje obetamo prepotreb-nega naraščaja našim bodočim pevskim zborom, ki bodo nadaljevali in še bolj razvili tradicijo slovenskega zborovskega petja. Nato sta bila na sporedu dva solistična nastopa. Učenec rektorja Julija Betetta, gojenec III. letnika Ladko Korošec, je zapel z že lepo šolanim basom Premrlovo »Memento mori« na znani Prešernov tekst in arijo iz Lortzingovega »Vormskega oro-žarja«. Siguren nastop, prav zadovoljiva pevska tehnika in dobro razvite kvalitete ob bogatem naravnem materialu so potrdili. da dozoreva z Ladkom Korošcem basist, kj vzbuja nade in zaupanje. Draga Vidmar iz šole prof. V. "/oistinghausnove je zapela dve operni ariji in se je posebno lepo uveljavila z arijo Mimi iz Puccinijeye »La Boheme«. ki jo je zapela občuteno in s prikupnimi toni ne posebno močnega, vendar toplega, lirično zvenečega in dobro šolanesa glasu. Občinstvo je oba solista no njunih točkah ponovno poklicalo na podij. Zatem se je proče,je dvorane spet napolnilo z mladino. Tokrat je nastopil šolski zbor pod vodstvom ravnatelja Poliča in s klavirsko spremljavo ge. Mirce S a n -c i n o v e. So to že nekoliko večii in pevsko bolj izobraženi oevci Zapeli so med ' drugim Santlovo učinkovito »Malo pre-dico«, ki je že sama dobra preizkušnja za vsak mladinski zbor. dalje istega skladatelja »Ribiča« in končno brez klavirske spremljave po eno pesem p. Sattnerja, Aljaža, Ferjančiča in Lajovca. v vseh na- stopih so se tehnično in glasovno dobro odrezali in so tako navdušili občinstvo, da so naposled morali dodati še znano »Zdravljico«. Dirigent Polič je prejel tudi šopke. Produkcija je trajala nekaj čez eno uro: čas, ki je za take prireditve najprimernejši. ker predolgo trajanje zlasti ob manj popularnem programu, nego je bil nedeljski, po nepotebnem utruja največji del občinstva. Produkcije Glasbene Matice dokazujejo vedno znova, kaj in koliko pomeni še vedno njena stara preizkušena šola v širjenju naše glasbene kulture in kako koristna nam je tudi danes ta zaslužna institucija. Naš jezik Jezikovna paša 125) Steklene, vodene oči; prstena rume-nina; voščena bledica.: ledeni udi; medeni tedni; meglen občutek. Ze nekajkrat sem omenil (glej tudi Jutro 18. IX. 1942), kako tvori slovenščina pridevnike za stvari, ki so iz kake tvarine: vodeni curek, ledena plošča, sneženi za-med, koščeni izrastek, mesena klobasa, voščena oziroma lojena = tolščena sveča, medena potica, senčna kopica, stek'ena oziroma prstena posoda, le-ena noga. žveple-na kislina, cukrena voda. Naj tu omenim, da sem za diabetes že ponovno cul od bolnikov poleg »sladkorna bolezen« in »cukrovka« tudi »cukrena bolezen«. Kakor marsikje, imamo tudi tu izjeme. Pri označevanju človeških lastnosti, ki sli-čijo gotovim tvarinam. pravimo: Steklene ogi umirajočega — niso iz stekla. marveč steklu samo slične; za druge, steklu podobne stvari, rečemo, da so steklaste«: steklasta sluz. Voden pogled; prstena rum eni na kože; voščena bledica (pa: voskasta konzistenca!); ledene noge. Tudi za tedne po poroki pravimo, da so medeni — ne iz medu. pač pa sladki kot med. medeno sladki! Meglen občutek. 126) O določnih in nedoločnih (splošnih) označbah. Zdravniki rabimo dostikrat oznake, ki jih besednjaki, pravopisi in slovnice nimajo. Kadar mislim n. pr. na svoj. tvoj itd. skleo v kolku, pravim kolkov sklep, kadar pa nasploh, tedaj koTni sklep; takisto kcmolčev in komolčni sklep; prstov in prstni člen; nogina in nožna oblika. Podobno: zobova piškavost (določenega zoba) in zobna piškavost (nasploh): po-stel.iino vzg'avje in posteljno vzglavje; boJnitino perilo (bolnic nasploh) ter bol-niPnn perilo, ki ie last bolnice = bo!nišnice; cdde]k0v in oddelni šef. »Virus« Dravimo zdravniki kužilu bolezni. katerih povzročitelja prav za prav še ne poznamo oziroma ga ne moremo videti z današnjimi nripomočki. Boleznim samim pravimo virusna obCenja. kadar mislimo na vse take bolezni, kadar pa samo na eno, tedaj virusovo obolenje. Isto velja za mikroskop, kjer moramo razločevati med oznakami: mikroskopičen, mikroskopski in mikroskopov. Mikroskopično je to. kar je vidno zgolj z mikroskopom: mikroskopična stvarc«; mikroskopovo aa je to, kar je del določenega mikroskop«: mikroskopov vijak, kadar pa mislimo na mikroskope nasploh, te-dai rečemo mikroskopski vijak. 127) Ud si zvijem ali zvinem — zvin (distorsio), ad si izpahnem — izpah (lu-xatio). Ze nekajkrat sem javno opozoril na razliko med »zvinom« in »izpahom«: pri prvem se sklepna glavica resda zmakne iz sklepne ponvice, pa skoči spet nazaj, tu ni treba nikakega uravnavanja, pri drugem pa ostane glavica izven sklepa in treba jo je uravnati, ker drugače ostane ud okvarjen. »Biljardista sta bila upodobljena z naperjenimi keji. z nekoliko nazaj izpahnje-nimi rokami.« Če bi bil prevajalec, ki je napisal gornji stavek, malo pomislil, bi moral vedeti, da je z izpahnjenimi rokami biljardirati nemogoče, pa naj bo izpah v katerem koli že sklepu — v ramenskem ali komolčnem ali znpesfnem. Konec gornjega stavka se mora torej pravilno glasiti takole; »z nekoliko nazaj potisnjenimi rokami«! Dr. Mirko Cernič. ,-Beneški trgovec" prepovedan v Ameriki Italijanski listi poročajo iz Buones Airesa, da je izšla* v Ameriki naredba, ki prepoveduje uprizoritev Shakespearove drame y Beneški trgovec« v vseh ameriških gledališčih. Američanom baje ni povšeči opisovanje značaja beneškega Žida, ki je preveč realistično po lan. ZAPISKI Nova delovnopravna razprava Dr. Lev S ve tek, ki nam je znan že po nekaterih prejšnjih izčrpnih in zanimivih razpravah s področja delovnega prava, je kot posebni odtis iz »Slovenskega pravnika« (letnik LVI.. žt. 7.—12.. in letnik LVII., št. 1.—6.) izdal svojo najnovejšo razpravo »Prekočasno delo«, ki je narasla v prav lepo monografijo, obsegajočo 72 strani. Razprava dr. Svetka predstavlja pomemben doprinos k analizi naših pozitivnih delovnopravnih določb in je še prav posebno dragocena zaradi tega, ker upošteva tudi vso našo judikaturo v tej materiji. Avtor ie s to razpravo, kaleor sam ugotavlja, hotel prikazati »sliko problema prekočasnega dela. kakor se nam nudi ob pregledu naše delovnopičivne zakonodaje, na njej nastalega sodstva in nje praktične uporabe v določbah naših kolektivnih delovnih pogodb«. Ta namen je pisec v celoti dosegel, saj je v razpravi zares izčrpno in vsestransko osvetlil naznačeno problematiko, ki izhaja deloma iz nejasnih zakonskih mest in njih napačnega tolmačenja, obenem pa nakazal tudi pravilno rešitev posameznih spornih vprašanj. Posebno vrednost ima razprava tudi zaradi tega. ker podaja zanimiv pregled dvajsetletnega sodstva najvišjih sodišč na tem važnem področju delovnega prava. Razprava upošteva pravno stanje konec marca 1943 in je izpopolnjena tudi z najnovejšimi zakonskimi predpisi. Zelo izčrpen je pisec v prikazu vse naše zadevne literature, pri čemer upošteva tudi vse naše pravne revije in zbirke odločb. Razprava nam na temelju virov prikazuje najpraj, kdo uživa časovno zaščito, kar deli pisec v dve vprašanji: 1. kateri obrati prihajajo v poštev (objektivni obseg zaščite). 2. kateri uslužbenci v teh obratih so zaščiteni (subjektivni obseg zaščite). V drugem poglavju odgovarja na vprašanje, katero delo je prekočasno; tu razlikuje maksimalni in podaljšani delov-nik. Tretje poglavje nam govori o pravnih posledicah prekočasnega dela in podrobneje analizira zlasti problem prisilnega povišanja plače in ž njim zvezanih sporov. V četrtem poglavju nam naposled prikaže orekoAasoo delo kot predmet kolektivno-pogodbenih ureditev. Pisec, ki se je s tolikšno vnemo vrgel v študij naših delovno-pravnih problemov in ki je že doslej obogatil s svojimi izsledki našo delovnopravno znanost, nam s svojim vestnim in natančnim znanstvenim delom obeta nove obogatitve na tem področju. Dr. B. V. Poletne nadloge na vrtovih Na stebelcih in na koreninah mladih kapusnic zrastejo pogostokrat šiške grahove debelo* st:. če prerežemo ali preščipnemo šiško. zapazimo v njej 4 mm dolgo rumenkasto rjavo ličinko klunotaja, 3 do 4 mm velikega rjavega hroščka. Samice odlagajo svoja jajčeca na debla in korenine zelja m dru h kapusnic. Ker povzročajo ličinke, ki se kmalu izvale 'z jajčec, draženje, nastanejo omenjene šiške. Napadene rastline zastanejo v rasti in dajo slab pT delek. Pri manj odpornih rastlinah se lzcimi iz šišk tudi gniloba, ki se razširi po koreninah do srčnih listov. Jeseni poruvamo kocene obolelih rastlin :n jih sežgemo Sadik, na katerih je zalega klunotaja. ne sadimo. Zgodnje karfijole pa tudi druge kapusnice začno sredi najlepše rasti veneti, potešijo li&te in usahnejo. Napadla jih je zeljna m u * š i c a. Ssm:ca hišni muhi podobna mušica, zaleže spomladi na stebelca tik zemlje bela jajčeca, iz katerih se izvale v 3 do 5 dneh ličinke, ki objedajo stebelca in korenine Po 20- do 25dnevnem žrtju se ličinke zabubijo, v juliju in avgustu se pojavi drug; zarod, ki nadaljuje žrtje pti starejših rastlinah, katerih sicer ne un;či, pač pa zelo oslabi v rasti in razvoju. Ličinke pokončujemo z 0.06%nim živo-srebrnim sublimatom, pomešanim z vodo- s katero zalijemo' sadike 3 do 4 dni po sajenju. Ker pa je živosrebrni sublimat strup, je treba previdnosti. Priporočajo tudi posipanje zemlje okrog rastlin z naftalinom. Najpametnejše pa je. če napadene rastline populimo in sežgemo. Na gredah 6eja!rucah, posebno pa v toplih gredah začno mlade zeljne sadike padati. Pri natančnem pregledu opazimo, da je spodnji del stebelca izredno tenak in rjav. To bolezen — pada v ost — povzroča glivica. Kadar kupujemo sad'ke, moramo prav posebno paziti. če niso okužene. Sadik z rjavimi stebelci ne sadimo. Na gredah pa. kjer se bolezen pojavi, opustimo za nekaj let sajenje kapusnic. V poletnih mesecih se naselijo na kapusnice uši, včasih v takih množinah, da so pokriti deli rastlin z neko belkasto sivozeleno prevleko. Močan naliv ali močan curek vode iz vodovoda odstrani neprijetne zajedalke. Učinkuje tudi škropljenje z l°/onim tobačnim izvlečkom. B o 1 h a č i so 2 do 4 mm dolgi hroščki, ki skačejo kakor bolhe in imajo od tod svoje ime. Napadejo predvsem repo in mlade kapusnice. Na listih napravijo majhne goste luknji* ce ki se vedno bolj širijo. Bolhačem ugaja suhe. teplo vreme. Ob deževnih in oblačnih dreh čepe pod listi. Mnogoštevilna sredstva, ki jih priporočajo, zaležejo prav malo. Najbolj se obnese, pa tudi poceni je, potresanje rastlin z apnenim ali tobačnim prahom. Pomagajo tudi saje, lesni pepel in To m ase va žlindra. Najboljše sredstvo pa je zdravo seme. dobro gnojena zemlja in zadostna vlaga, da rastline hitro skale in čvrsto rastejo. Kapusnice objedajo kapusne stenice ali š o m t a r j i, spodjedajo pa ogrci, bra-morji in strune. :■> o š t a r j e zatiramo najuspešneje samo z obiranjem. Krt. kakor je na vrtu nevšečen, uniči največ o gre e v. Če opazimo, da se suše solate, izkopljimo jih in poglejmo, če ne spodjeda korenine ogre ali struna. Poiščimo škod* ljivca in ga uničimo. Če je dosti strun, jim nastavimo po gredah prerezane gomolje krompirja, v katerega se zavrtajo, da jih lahko uničimo. Bramcrja preganja in uničuje krt. pa tudi mačke. Vrane, škorci in sove jih mnoge uničijo. Najhitreje in najuspešneje pa jih zatremo z vabo iz zdrobljenega riža, koruze ali otrobov, katero pomočimo in pomešamo s hudičevim prahom. Napravljeno vabo nasipljemo v rove, aii pa jo potrosimo po gredah. Najhujši škodljivec našega zelja pa tudi drugih kapusnic je k a p u s o v b e 1 i n. znani beli metulj s črnimi ogli na spodnjih krilih. Samice imajo na zadnjem robu sprednjega krila dve. na zadnjem robu zadnjega krila p2 eno črno pego. Metulj se pojavi meseca maja. V juliju in včasih še v avgustu nastopi drugi rod metulj ev, ki zaplodi včasih take množine jajčec na spodnje strani listov, da oglodajo gosenice sadike do golih reber. Septembra se gosenice zabubijo na deblih, zidovju, plotovih in pridejo celo v hiše. Najhitreje in najuspešneje zatiramo tega škodljivca, če poberemo ali zmastimo zalego-ali pa pomočimo s petrolejevo emulzijo. Gosenice uničimo, če jih škropimo s tobačnim izvlečkom. Tudi raztopina 3 kg kuhinjske soli in 2 kg žganega apna v 100 litrih vode uniči gosenice. Če posadimo po zeljniku paradižnike ali konopljo, zmeša močni duh teh rastlin samice, da nc odlože jajčec na zelje Pega v ost fižolovega s t r o č j a je pri nas zelo razširjena bolezen. Na mladem stročj u se pokažejo okroglaste, vdrte rjave-rdečkasto obrobljene lise. Podobne lise opazimo tudi na listih. Ob vlažnem vremenu pro* dira glavica vedno globlje v stroke in napade tudi zrna. Iz okuženega zrna lahko zraste nova rastlina, če ni uničila glivica kali. Taka rastlina pa kmalu oboli na steblu, pozneje pa se razširi bolezen na stroke. Da se te bolezni obvaru- Madžarsko spisal Emerik Ery-Halasz »Natakar, prinesite mi črno kavo!« »Prosim!« Natakar je prinesel kavo, postavil je pa skodelico tako nerodno na mizo, da jo je prevrnil in se mi je precej kave razlilo po hlačah. »Prosim, oprostite mi,« se je opravičeval natakar. »Kot natakar se še nisem popolnoma izuril, ker sem po poklicu prav za prav krojač. Toda, saj veste ... današnje razmere . .. Moral sem si poiskati kaj drugega.« ^ Krojač mi je prinesel mojo novo obleko. Ko mi jo je meril, mi je obljubljal mojstrovino. Sedaj sem pa videl — in zgrozil sem se naravnost — kako je zarezal vse moje drago blago: hlače so mi bile preozke, jopič preohlapen. Vsa obleka je napravijala vtis, kakor da bi bila napravljena v petem desetletju prejšnjega stoletja. Jezno sem se zadri na krojača, nakar se mi je dobri mož takole opravičil: »Ne jezite se, prosim, ljubi moj gospod! Nesreča izhaja iz tega, da nisem še dolgo krojač. Prej sem bil bančni uradnik, toda današnje razmere ... Odpravili so me, udeležil sem se tečaja za krojaštvo in odprl delavnico. Vsak začetek je težak.... a s časom .. .!« jemo, sadimo le zdrav fižol na zračne lege. V obrambo proti tej bolezni razkužimo seme s ceretanom. Pegavost se pojavi enako tudi na grahu. V mokrih letih napravi ta bolezen občutno škodo. Na fižolu opažamo tudi r j o. Na spodnji strani listov se pojavijo bele blaz'nice. Kmalu nato pa dobe tudi listi na gornji strani blazinice, ki pa so temnorjave. Če se je bolezen močno razvila, napade tudi stroke, na katerih nastanejo vzbokline. Obolelo stročje je neuporabno in je najbolje, če ga takoj potrgamo in sežgemo. Prav tako je dobro sežgati vse obolele rastline. Grahov zavijač je majhen rjavkast metuljček, ki leta ob cvetju in po cvetju okrog graha in odlaga jajčeca na mlade stroke. Izlezle gosenice se zarijejo v notranjost stroka, kjer zajedajo zrna. Preden grah dozon, gosenice dorastejo. zapuste strok in se spuste po tanki niti na zemljo, kjer se zarijejo in zapredejo. Zgodnja setev graha zmanjša škodo, ker so rastl ne, preden se pojavijo gosenice, že močne in laže kljubujejo škodljivcem. Zelo dobro je, če grede po pobranem grahu zelo globoko pre-lopatimo da pridejo gosenice globoko v zem* ljo in se metulji teže prerijejo na površje Se bolj škodljiv pa je graha r, 5 do 6 mm velik hrošček, ki odloži jajčeca na pestišče ali na mlade stroke. Ličinke sc zarijejo v strok in od tam v zrna, kjer rastejo tako počasi, da se zrna razvijejo do normalne velikosti. Luknjica, skozi katero je prodrla ličinka v seme. ee popolnoma zaraste. Jeseni je hrašček v zrnu razvit. Če je vreme ugodno, izleze že jeseni, sicer prezimi v zrnu do spomladi in izleze, ko pride zrno v zemljo. Najuspešneje uničujemo gra-harja. če sušimo grah 24 ur v vročini 50° C ali potopimo vrečico z grahom vred za eno uro v 60° C vročo vodo nato ga ohladimo in posušimo. Januar ia ali febniarja denemo grah v vrečkah za nekaj dni na topel kraj (20 do 30° C). S tem prisilimo graharja, da zapusti zrna. >Grah presejemo na redkem rešetu nad vodo, \ katero se ulove graha rji. K u nka r e nam pogostokrat v najbujnejši rasti začao veneti. Vzrok temu pojavu so glivice inVneprimema, v globini hladna zemlja. Obolele rastline populimo in sežgemo. Na listih kumar se pojavijo pogostokrat najprej okrogle bele lise, ki kmalu preprežejo ves list, da postane sivo-rjav in je prevlečen z belkasto svetlikajočo p 1 e s n i j o. Navadno se pokaže ta bolezen šele proti jeseni, ko nehamo kumare nabirati. Ako se bolezen pokaže prej, že med cvetjem, poprašimo rastline ob sončnem in mirnem vremenu z žveplenim prahom. Kumare pa napada tudi p a 1 e ž. Na listih se pokažejo bledorjave lise, ki se posuše in iz« padejo, da nastanejo na listih luknjice. Včasih izpadejo cele krpe. Mladi plodovi se začno krčiti, starejši pa gniti. V zaščito proti paležu namočimo seme za 24 ur v raztopino 1% bakrene galice. Namočeno seme pa potopimo še za par ur v apneni beiež, na kar ga posadimo. Če sc je pokazal palež na listih, poškropimo rastline z 1% bakreno apneno brozgo v presledkih 8 do 14 dni. Tudi paradižnike napada palež, ki povzroča odmiranje in odpadanje listov, obolenje plodov in stebelca. Bolezen se prenaša s semeni, a prenašajo jo tudi ljudje in živali, pa tudi z okuženimi koli. Sadimo le zdrave sadike in ne vedno na eno in isto mesto. Predno se bolezen pojavi, škropimo rastline z 1% bakreno apneno brozgo. S tem škropljenjem obvar-jemo paradižnike tudi pred pegavostjo, ki se pojavi na ta način, da dobe listi rumenkaste lise, ki pozneje porjave. Na spodnji strani pa se prevlečejo z žametastim podgobjem. Bole* zen prehaja na plodove, ki zastanejo v rasti. S škropljenjem paradižnikov proti navedenim boleznim z bakreno apneno brozgo, pa ob-varjemo tudi plodove pred raznimi gnilo* ba m i. ki jih kvarijo, posebno v mokrih letih. Vse, kar potrebujemo za poletje! Saj veste — s točkami moramo varčevati. Zdaj ni mogoče, da bi si kar tako izbia'e več poletnih oblek, kopalno obleko, lahko krilo, kostum in še kaj povrhu. Najbolje je, če vse te želje združimo v enem samem oblačilu, ki si ga je moda izmislila za ta primer. Naša skica predočuje celo poletno garderebo v štirih delih, ki predstavljajo prav za prav eno »N DOM K stari poletni obleki Včasih zadostuje prava malenkost, da docela spremenimo videz stare poletne obleke, ne da bi spreminjale samo obleko. Na primer: baskovska čepica iz belega platna, zraven pa samo obleko. Iz enakega pralnega, pestro karirastega tvoriva si napravimo nagubano krilo, nederček in bogato nabrane balonske hlačke. Ta »kopališčn.« komplet lahko izpopolnimo s platneno jopico, ki jo okrasimo z aplikacijami iz karirastega tvoriva. * Dvakrat bolj zaleže! Tu« pri obrazu je tako. Zato si očistimo obraz dvakrat, če nam je do tega, da bi bile čim lepše na videz. Najprej z mastno kremo — kajpada zvečer. In potem, tik preden se spravimo spat, si umijmo obraz še z milom in boraksovo vodo (pri občutljivih kožah samo z boraksovo vodo). Naslednji dan bo videti naš obraz spočit, nežen in vendarle živahen. Po dolgem, utrudljivem dnevu lahko postanemo v desetih minutah sveže in očarljive, če si obraz pošteno namaže-mo z mastno kremo, nato pa se hitro spravimo v vročo kopel. Na obrazu se ■nam napravi pravcata maska iz kreme, vroča kopel pa povzroči, da pod kremo kri hitreje kroži in se koža rožnato napne. Po kopeli si kremo skrbno obrišemo z obraza in si ga lahno napudramo. »Kako to? Ali nisi gorel za svoj poklic in ali se nisi večkrat pobahal, da si naj-spretnejši tednik v mestu?« »Da, toda vedi, današnje razmere! Na srečo mi je uspelo dobiti po dobrem pokrovitelju mesto pri dansko-bolgarski banki, kjer so me vtaknili v knjigovodstvo. Sedaj mi gre še trda, zmotim se pri vknjižbah tudi za kak tisočak. Doslej so zasledili le eno tako napako. Niso me pognali iz službe, ker imam — kakor sem že omenil — dobrega zaščitnika. Da mi le ne iztaknejo drugih pogreškov!« Iz sodne dvorane. ... Tožitelj je predložil sodnemu dvoru zdravniško potrdilo, po katerem je moral prebiti tožitelj celih esem tednov v sana-toriju radi nestrokovnjaškega zdravljenja zoba in se dati celo dvakrat operirati. Toženec se je rotil, ca je ravnal pri zdravljenju zoba po svoji najboljši vednosti in vesti. Kaka morebitna napaka od njegove strani bi se dala razlagati le z njegovo prekratko prakso, ker vrši ta poklic šele malo časa. »In kaj ste bili rej?« je vprašal sodnik. »Natakar!« je toženec žalostno odgovoril. »Opustiti sem moral svoj poklic, kajti v današnjih razmerah ...« »Da si mi zdrav, Pavle! Kako se imaš? Dolgo se nisva videla! Imaš li mnogo pacientov?« »Pacientov? Sai res, ti meniš, da sem še Tra^-o presedlal sem ...! »Kako mislite, dragi bralec? Ta črtica da ni dobra, ker je preveč žalostna, medtem ko pričakuje bralec od mene humori-stičen spis. Da. to *jvira od tega. ker nisem zobni tehnik? dragi prijatelj, j humorist, marveč sem pokopališki vrtnar, al som <« I Prosim vas, v sedanjih razmerah...« ustrezajoča torbica iz enakega platna, oboje obrobljeno z živomodro črtasto progo. Z enakimi živomodrimi črtastimi progami si zaveže-mo tudi poletne sandale in slika poletne elegance je popolna! * Sodobna kuhinja Krompirjev kolač s kompotom. 1 kg olupi j enega kuhanega krompirja (ki smo ga tehtale olupljenega) pretlačimo, dokler je še vroč. Dva rumenjaka in žličko jajčnega nadomestka penasto premešamo s skodelico sladkorja in to mešanico dodamo še toplemu krompirjevemu pireju. Deset minut tolčemo kakor sneg, nato dodamo žlico ruma in sneg dveh beljakov. Dve veliki žlici moke, ki smo ji primešale pecivnega praška, vmešamo med tako pripravljeno krompirjevo peno, nato pa damo vse skupaj v namazan kalup in pečemo 45 minut v pečici. Serviramo mrzlo s kompotom. Ali imate še kaj leče? Iz leče lahk« napravimo čudovit kolač, ki nam nadomešča hranilno vrednost mesa in tudi po okusu ne zaostaja dosti za mesom. 20dkg leče skuhamo in dobro pretlačimo ter premešamo z rumenjakom ter snegom iz enega beljaka. Tej mešanic dodamo še dve žlici paradižnikove mezge in eno drobno sesekljano, na masti prepraženo čebulo. Kolač iz leče postavimo v dobro namazani visoki posodi za 20 m nut v pečico, nato ga izvrnemo, polijemo s paradižnikovo omako in serviramo. Torta — iz krompirja Kljub hudim časom lahko napravimo za slavnostne prilike okusno torto iz krompirja. Na osebo računamo po dva krompirja. Krompir skuhamo, olupimo in pretlačimo. Dodamo mu 2 veliki žlici moke, 2 jajci, 3 žlice sladkorja, 2 žlici ruma, 15 dkg kakavnega nadomestka in nekaj kapljic kavinega ekstrakta. ki ga dobimo v drogeriji. Vse dobro premešamo, napolnimo v namazan kalup in pečemo 20 minut v zmerno topli pečici. Najbolje je. če aerviramo torto naslednji dan! Francoska pašteta. Na našem nedeljskem jediln;ku je kunec. Poleg pečenke in ragoutja pa lahko napravimo iz kunca tudi imenitno pašteto. Srce, pljuča, ledvice in jetra sesekljamo in dodamo temu še dve drobno na-6ekljani čebuli, tri velike žlice namočenih drob-tin, nekaj soli in popra in kavino žličko konjaka. Vse to dobro premešamo, napolnimo v namazano posodo in kuhamo 30 do 45 minut v sopari. Pašteto izvrnemo šele naslednji dan iz posode. Kuhinjske cunje ohranimo, če napravimo iz raznih pisanih ostankov tvoriva majhne krpe, v katere si brišemo mokre in včasih tudi umazane roke. Tako ostane prava kuhinjska brisača delj časa čista. Borba i morskim volkom V Alassiju sta se podala 301etna ribiča Bogliolo in Tansini na ribolov. Medpotoma sta videla morskega volka, ki sta ga hotela za vsako ceno ujeti. Toda žival jima ni šle na limanice. Napadla je oba ribiča ln Tar. sini je zaradi zaleta v čoln padel v vodo, medtem ho je pošast njegovega tvovariša Bogliola ugriznila v prst. Bogliolu se je nato posrečilo, da je ribo z bliskovitim udarcem omamil ter jo pozneje s pomočjo Tar linija ubil. Dal si bo poklicati svoje sodelavce. Gospe in gospodje ... ne, tako ni prav. Gospodje kolegi in gospe kolegice... ali enostavno dragi kolegi, začenši z današnjim dnem bomo skupaj delali, vi in jaz, in ob tej priliki vas prosim, da se potrudite v vsem ... hm, to je Andrejev glas, tako ne smem začeti. Krajše, bolj jedrnato, enostavno. Sodelavci smo, nadejam se, da se bomo razumeli med seboj. V tem je neka zvita vzvišenost, neki dobrodušni prizvok priznanega predpostavljenega. Naglo je vstal, stopil k registraturi: v enem izmed predalom je ležalo deset, petnajst zvezkov spisov, zavitih v trd rumen papir. Moje zadeve. Ana Burgro-va kontra Jožef Bagyik. Tožba Emerika Kissa zaradi razžalitve časti proti svakinji Rozaliji Kiss, rojeni Rak ... vseh teh dvanajst staril zadev je treba nekomu odstopiti, morda Feriju Szekeru, ki ga je bil že prej zastopal, ali Ladu Totu. Tisti mah je nenadoma začutil hladno, trdo, zanesljivo gotovost; v glavi in v prsih se mu je razlila mirna, velika moč. Ne boji se tega, kar se je zgodilo, vso odgovornost vzame nase. In tile spisi tudi ostanejo tu, nikomur jih ne bo odstopal, prevzame jih, ničesar ni v njih, česar bi se moral sramovati, z njimi je bil začel, pošteno, tam spodaj, kjer pomeni deset pengov velemoč. Vse pojde gladko! Hočem in izvršil bom svoje delo! Stal je pred registraturo, zatopljen v ta širokopotezna razglabljanja in ni niti slišal ponovnega trkanja. Zdrznil se je in se obrnil šele, ko so se vrata že nekoliko odprla. »Kdo je ?« »O, tisočkrat vas prosim oproščenja. Nisem vas slišala, pa sem mislila, da se še niste vrnili... hotela sem se samo prepričati, ali...« Na pragu je stala Dona Szabova. Janko je prekinil njeno opravičevanje. »Prosim, prosim, draga gospodična Szabova.« »Prišla sem, ker sta zunaj nek Štefan Fiiredi in Irma Borbelyjeva.« Janko se je spomnil mlade dvojice, ki je čakala na hodniku. »Aha, da. Kaj pa bi rada?« »Pravita, da bi rada govorila z gospodom doktorjem v neki osebni zadevi.« »Pa naj prideta,« je dejal Janko. Gospodična Szabova je odprla vrata in povabila dvojico v sobo: »Prosim.« V zadregi sta Štefan FUredi in Irma Borbelyjeva obstala med vrati. »Le naprej. 2elite govoriti z menoj? Kaj bi radi?« »Jaz sem Štefan Fiiredi, ključavničarski mojster,« je dejal fant in nekajkrat j požrl slino. »To je moja zaročenka, Irma ; Borbelyjeva.« Kratek molk. »Hči___Ko- lomana Borbelyja.« Pri zadnjih besedah je dekletov obraz naglo oživel. Jela je govoriti, mahaje z rokami: »In prišla sva, da bi prosila gospoda pravnega zastopnika, da bi bil tako ljubezniv in bi blagovolil umakniti ovadbo proti očku.« Janko ju je začuden gledal. A mladenič je znova izpregovoril: »Prav lepo prosiva gospoda pravnega zastopnika za njegovo dobro voljo. Kajti midva sva sklenila, da povrneva škodo, ako nama gospod pravni zastopnik blagovoli omogočiti, da bi--« Dekle mu je seglo v besedo: »Vse bova storila, da povrneva, kar je očka... a gospod pravni zastopnik naj bi bil tako dober, da bi umaknil ovadbo... ako bi hotel reči, da je vse to bila pomota in da so se tiste stvari našle, potem bodo očka izpustili in potem ne bodo Fiiredijevi ničesar izvedeli o tej stvari in prav lepo prosiva gospoda pravnega zastopnika, da bi blagovolil to storiti, kajti če bi Fiiredijevi to izvedeli, gotovo ne bi dovolili, da bi se Pišta oženil z menoj in...« »Zares ne!« je mladenič pri tem žalostno kimaje pritrdil dekletovim besedam. »... jaz pa ... midva bi se raje ubila!« Janko je nervozen dvignil roko. »Prosim vas, gospodična, nikar tako naglo. Saj niti ne vem, za kaj gre.« »Za očka! Kaj ne veste tega?« »Ne. Pravim vam, da ničesar ne vem.« »Toda ...« Dekletov obraz se je nezaupljivo zresnil: »V soboto sva bila pri gospodu prokuristu Szlaviku, da bi ga zaprosila za to ... stvar, in gospod Szla-vik je rekel, da obžaluje, a da on v tej stvari ne more ničesar več storiti, ker to ni več osebna zadeva, temveč pravna zadeva in da so mu jo že odvzeli in da naj se v ponedeljek obrneva do gospoda pravnega zastopnika ...« Naglo: »Ali morda niste vi gospod doktor Fiilop?« »Da, sem, ampak —« »Potem prosim gospoda pravnega zastopnika, ako pa gospod pravni zastopnik ne bi hotel tega urediti, potem grem h gospodu glavnemu ravnatelju, ali pa... moj Bog, sama ne vem, na koga naj se obrnem, toda to moram takoj urediti, da bi očka ...« Ihtenje je zadušilo njene zadnje besede, vse telo ji je stresal krčevit jok. Janko se je prestrašil. »Pomirite se, draga gospodična! Ako bo v moji moči, bom zadevo seveda prav rad uredil. Predvsem pa bi rad vedel, za kaj prav za prav gre! No, prosim!« se je obrnil k mladeniču, ki je brez moči stal ob dekletu, »pomagajte ji nekoliko, pomirite jo!« Dekle je utihnilo, zajelo sapo. »Gospod prokurist Szlavik mi je rekel, da bo advokatska pisarna ...« Nestrpno jo je prekinil. »Ta pisarna se doslej ni bavila z vašo zadevo, kajti..., ker je doslej bilo ni« — je hotel reči, a to ne spada sem, je razmišljal. Szlavik? Skušal se je domisliti, kateri je ta Szlavik, ki ju je poslal k meni, mesto da bi sam opravil z njima ali pa me vsaj obvestil___kakšna brezobzirnost je to. Szlavik — kdo neki je to? Ni se mogel domisliti obraza, ki bi odgovarjal temu imenu. Kaj za to! »Sedite, gospodična. Prosim,« je poki-mal tudi fantu. »Gre torej za neko kazen?« »Da,« je reklo dekle in si z hrbtom roke otrlo solze. »Nikar ne kaznujte očka!« Njene besede so se glasile tako preprosto in nedolžno, da se je Janko komaj ubranil nasmeha, dasi je bil jezen. »Prosim, gospodična. Morda bi mi lahko naposled pojasnili vso to stvar.« »Da?« dekletov glas je bil še vedno nekam nezaupljiv. »Ako gospod pravni zastopnik tega res ne ve, potem moram povedati vse od začetka,« Globoko je zavzdihnila, »Imenujem se Irma Borbelyjeva. Moj oče je Koloman Borbely. Očka je bil tu v tovarni zastopnik v skladišču, s tedensko plačo, in ...« »In zgodilo se je nekaj neprijetnega?« Dekle je prikimalo, pomolčalo. Mladenič je v zadregi gledal skozi okno. »No, in ... kaj je očka ukradel ?« Irma Borbelyjeva se je ob teh besedah zrdznila, obraz ji je prebledel. »Tega ne vem, ker nam očka ni nikoli ničesar povedal, a plačala bova vse do zadnjega vinarja, Pišta in jaz, sicer pa Pišti niti ne bo treba plačevati, ker jaz delam v tovarni za škatle iz lepenke in imam dovolj lep zaslužek. KAJ VEM? KAJ ZNAM? 285. Kaj je manometer? 286. Kdo so bili avguri v starem Rimu? 287. Kdo je bila markiza Brinvillierska ? 288. »Skladatelj ustvarja« se imenuje spodnja čudna slika. Poskusite ga izluščiti iz omrežja črt in podati njegovo podobo! • • • Rešitve nalog 19. t. m.: 281. Mohamedanec prisega pri prerokovi bradi. 282. Govorjenje je po pregovoru srebro, molk pa zlato. 283. Raca moškega spola je racak. * 284. KRIŽANKA Vodoravno: 1. Apolon, 5. ob, 7. Net-ka, 8. enak, 10. ol, 11. trata, 13. AS, 15. uran, 17. avijon, 20. naval, 21. ata, 23. Drač, 24. tu, 25. pi, 26. bi, 27. Ra.(»♦♦»»>•«♦*»«< Prevodi, prošnje, prepisi, razmnoževanja, Informacije »SERVIS BIRO«, Šelenburgova ul. 4 tanovanjt Lepo stanovanje 2-sobno s kabinetom, ali 2-sobno s kopalnico se zamenja z 1-sobnim s kabinetom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stanovanje«. 9925-21 Opremljeno sobo v bližini Kongresnega trga išče cel dan odsotna gospodična. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Skromna«. 10410-23a Prazno sobico skromno ali enosobno stanovanje, iščem za takoj izven centra, najraje v Šiški. Ponudbe na ogl- odd. Jutra pod »Dva člana«. 10400-23a Prazno sobo sončno v mestu za takoj ali s 1. jul. išče starejši, miren gospod. Ponudb-- na ogl. odd. Jutra pod »Plačam dobro za .3 mes. vnaprej«. 10397-23a Opremljeno sobico išče starejši gospod. Naslov: Rožna dolina, C. Dl. št. 7. 10403-23a Izgubljeno Zlato verižico sem izgubil od Jernejeve do Gubčeve ulice. Ker m: ;'e drag spomin, naprošam najditelja da vrne proti dobri nagradi — Šerbec. Gubčeva ulica 18. 10386-28 S PO B T Spat kopica golov Preoster nogomet v domačem prvenstvu — V nedeljo po dve točki za Ljubljano in Mladiko Ljubljana, 21. junija. Po 14 dnevih smo se včeraj spet zbrali na lepo prirejenem nogometnem travniku SK Ljubljane, da bi nadaljevali domače prvenstveno tekmovanje. Deveta zaporedna je bila včerajšnja nedelja v tem kratkem domačem plesu za točke, toda bila je obenem tudi že tretja ali četrta med njimi, ki nas je razočarala. To razočaranje ne izvira morda od tod, ker moramo zmerom znova ugotavljati, da enajstorica Ljubljane med vsemi ostalimi klubj nima enakovrednega nasprotnika in prisostvujemo v njenih tekmah zmerom samo neizravnanim dvobojem, temveč predvsem od tod, ker med našimi nogometaši v tej letošnji sezoni nikakor in nikakor ni mogoče zatret; nediscipliniranosti in nesportnega vedenja. Včerajšnja nasprotnika iz I. divizije sta na vodilnih mestih med vsemi predstavniki ljuDljanskega, aii če hočete slovenskega, nogometa, in vendar tudi njuno medsebojno srečanje za točke ni ostalo brez prizora, ki je moral ozlovcJjiti vsakogar, kL gleda in mora videti v spoitu najidealnej^e sredstvo za krepitev te^sa in posredno tudi duha. Ni vredno in tudi upira se nam, da bi podrobno opisovali okoliščino tega prizora in njihove junake, kakor tudi zmerom znova ponavljali staro pesem, da takega nogometa nočemo in ga odklanjamo tudi za bodoče. Zaradi tega se rajši in spet ter ponovno zatekamo k voditeljem našega športnega življenja, naj še bolj energično posežejo v vrste nediscipliniranih igralcev in naj brezobzirno izločijo vse, ki ne znajo ali niso voljni spoštovati najosnovnejša pravila te lepe borbene !gre. Glavna tekma včerajšnje nedelje je imela mnogo pogojev, da bi bila lahko ena najlepših te naše'že tako skromne sezone, toda žal so se tudi v njej pojavil; nekateri nebrzdani igralci, ki so pokvarili celoten vtis, najbolj pa škodovali samim sebi in svojemu moštvu. Po tej splošni sodbi prehajamo zdaj še na nekatere podrobnosti s te glavne prireditve včerajšnje nedelje, in sicer s povratne prvenstvene tekme med Ljubljano m Hermesom. Tlim LftfMfaft© Z neodpravljivo zamudo — čeprav je bila tekma že tako določena na pozno 18. uro — sta se sodniku g. Mehletu predstavila oba partnerja v svojih najboljših sestavah. Hermes je imel v polju vso enaj-storico, s katero je nazadnje zmagal nad Dopolavorom t. t. z izjemo Thume, ki ga je na nasprotnem krilu • zamenjal Zupan, kar velja v glavnem tudi o Ljubljani z dodatkom, da je njen strelec Lah odigral prvo polovico tekme na levem krilu, po odmoru pa sta z Bertoncljem zamenjala mesti, tako da je bila potem tudi Ljubljana enaka kakor v tekmi proti Marku (razen Hassola, ki je zamenjal šercerja, ta pa kaznovanega Perhariča.) BELO-ZELENI, ki so včeraj spet nastopili v svojem tradicionalnem dresu, so ostali zvesti svojemu slovesu in so 'tekmo zasluženo odločili visoko v svojo korist. Pri tem pa je le treba podčrtati, da je trajalo skoraj 40 minut, preden je enajstorica prišla v pravi tir, kar je bila deloma tudi posledica tega, ker so Hermežani vsaj do tedaj igral; mnogo obetajoče in nikakor niso pustili, da bi se favoriti razigrali. Toda navsezadnje je le prišlo, kar je moralo priti. Napad Ljubljane je polagoma le prišel do besede in začel valiti napad za napadom na hermežan-ska vrata, ki so se kljub odlični obrambi tam zaposlenega Roglja začela zmerom bolj majati. Do odmora je bilo nekaj sreče in tako je ostalo samo pri 1 : 0. po odmoru pa je belo-zeleni stroj začel delovati izredno precizno in sledili so neizbežni zgodbici do sedmega zapovrstjo. Druga polovica drugega dela igre je potekala m:čno pod vtisom nesportnega dogodka v 21. minuti, in sicer tako, da so poražen; kakor brez uma naskakovali svoje nasprotnike, ti pa so še vztrajneje in še uspešneje obvladovali položaj. Moštvo Ljubljane se je tudi danes s tehnične in splošne športne strani Dokazalo v najboljši luči in je gotovo spet zadovoljilo svoje pristaše. Pohvalo posebej zasluži desna stran napadalne vrste, pa tudi njeno ozadje med krlici, medtem ko o zaslugah ožje obrambe ni mogoče govoriti preveč, ker je b":la razmeroma malo zaposlena. Enajstorici bi samo želeli, da bi jo čim prej videli v berbi z boljšim, predvsem pa bolj discipliniranim nasprotnikom kakor so vsi njeni sedanji. O PORAŽENEM HERMESU po včerajšnjem nastopu ne bo povedati mnogo pozitivnega. Junak dneva v njego- vih vrstah je bil bJez dvoma vratar Rogelj, ki je branil posebno pred odmorom nekaj zelo kočljivih stvari in rešil moštvo vsaj v prvih 45. minutah višje razlike. Proti koncu je tudi on izgubil živce, tako da gresta med zadnjimi tremi zgoditki vsaj dva tudi na njegov rovaš. Obramba je delala solidno, saj sta v njej dva rotinirana igralca, toda v sredi druge polovice se je Klančnik hudo spozabil nad svojim najnevarnejšim nasprotnikom Haclerjem — ln deloma tudi nad sodnikom — ter je moral zapustiti igrišč®. Ta vrzel se je seveda močno poznala, toda niti ni bila edina, kajti v zadnjih 10 minutah so še nekateri igralci sami sledili Klančniku v kabine. Za prvorazredno moštvo so taki pojavi zelo slabo spričevalo in kažejo samo, da je v njem malo zdravega športnega jedra. V včerajšnji tekmi je bilo absolutno slabše in bj tekmo moralo izgubiti, toda ta poraz bi bil lahko nadvse časten in mi bi bili prvi, ki bi mu bili čestitali zanj. Tako pa je zapisan v kroniko spet s črno nedeljo, mimo tega kar ji bo neizbežno sledilo še izza mize pri Nogometni zvezi. O poteku prav na kratko! Hermes je začel s silnim tempom in je nekaj časa kazal na najboljše. Pritisk Ljubljane pa je polagoma le prišel do veljave v celi vrsti kotov, ki pa niso prinesli uspeha, šele v 39. min. je Kroupa iz gneče zab1l vodilni gol. Po odmoru se je tehtnica vidno nagnila na stran belo-zelenih. V 9. min. je Hacler povišal na 2 : 0 ;n 10 minut kasneje se mu je s tretjim zgoditkom iz čiste pozicije pridružil še Vodeb. V 21. min. izključitev Klančnika. Pri stanju 0 : 3 ln a samo 10 igralci se je Hermes še enkrat vrgel v ofenzivo, toda od vseh poskusov ni uspel nobeden. Potem je prišlo usodnih 10 minut, v kateiih so padli še štirje goli v njegovo breme, in sicer trije po Kroupi ter eden po Haclerju. Po čudnem naključju sta v zadnji minuti, ki je bila pa že 49. zaradi podaljškov, prišla pred Rožičeva vrata Bačnik in Accetto ter je slednji zabil častni gol za svoje. Sodnik g. Mehle ponovno ni imel najbolj srečnega dneva. Gledalcev je bilo do 1000. 3:2 za Mladika Druga najvažnejša prvenstvena tekma minule nedelje je imela svoje prizorišče, •in sicer pred kratkim verificirano igrišče Mladike na Kodeljevem, kamor je bila določena — po neuspelih pogajanjih za dvojni spored na Ljubljani — že za zgodnjo 15. uro. Občinstva je bilo malo, vročine pa preveč, to je vse, kar je prinesla organizacija te prireditve. Mlad:lia, ki je na domačih tleh in tudi brez njih veljala za f a ve rite v srečanju z Vičern, se je precej trudila, da je spravila cbe točki z najšibkejšim nasprotnikom iz tabele. Vičani so zaigrali spet s svojo že prislovično požrtvovalnostjo jn so kmalu po reprizi prešli celo v vedstvo, toda pozneje so se morali precej po nesreči zadovoljiti z izenačenjem, še hujši udarec pa jim je prizadela prestrogo prisojena enajstmetrovka, iz katere so Mladikarji zabili rma-goviti gol in dobili zanj obe točki. Tudi to. tekma je bila dokaz, da enajstorica Viča nepopustljivo vztraja na t m javi poti do velikega cilja. V moštvu zevajo tu in tam še vidne vrzeli, toda vel k del je zdrav in voljan in bo slej ali prej žel zasluženo nagrado. Mladika je bila včeraj pod običajno formo in s to zmago ni opravičila imena, ki ga nosi kot bodeči kand dat (in skoraj že udeleženec) za sedelovanje v I. skupini. Tekmo je sodil g. Jenko. V okviru prvenstvenega tekmovanja med rezervnimi in mladinskimi moštvi so bile v nedeljo odgrans naslednje tekme: med rezervami: Ljubljana — V56 6 : 1, žabjak—Hermes 2 : 2, Mladika— Mars 4:1; med mladino: LJubljana—Žabjak G : 0, Vič—Mladika 3 : 1, Hermes—Dopolavoro t. t. 2 : 0. Prvenstveno tekmovanje v glavnih skupinah se bo nadaljevalo prihodnjo nedeljo (27. t. m.) s tekmama: Mars—Dopolavoro t. t. (iz I.) in žabjak—Korotan (iz H. divizije). Pred tem, in sicer na praznik 24. t m., »»a bo — tako so nas opozoril; prireditelji že včeraj — posebno privlačna nogometna prireditev med dvema kombinacijama ljubljanskih nogometašev, ki obeta majhno krajevno senzacijo, predvsem pa dober nogomet. Več o tem dogodku jutri! Za začetek kar zadovoljivo lahkoatletskem mitingu Nekaj podrobnosti o letošnjem prvem Ljubljana. 21. junija. V znameniu postopnega obujanja nagega športa iz lan&kepa mrtvila smo imeli včeraj na stadonu ob Vodovodni cesti otvoritveni lahko-atletski miting, ki ie obenem veljal kot prvenstvo posameznih klubov. Takoj v začetku moramo opozoriti, da tekmovanje ni bilo na pogled preveč prvenstveno, niti po udeležbi atle* tov nHi pc doseženih rezultatih in zanimanju ljubiteljev tega športa. Skromna udeležba nastopajočih — bilo jih je vsega skunaj 23 — prihaja predvsem od tod. ker je bila to prva prireditev po relo dolgem odmoru, čigar nosle-dice *> se ravno na tem mitingu najbolj poznale. kakor tudi. ker večina klubov še nima primemo urejenih igrišč. Temu moramo pripisati tudi relativno slabe rezultate, ne izgublja* joč iz vida. da smo videli na delu skoraj same nove moči, ki so se začele šele rred kratkim seznanjati s skrivnostmi iz številnih lahkoatlet-skih disciplin, ki jih morajo zaenkrat — brez trenerja — reševati pač sami, kakor vedo in znajo. Kakor že rečeno, smo bili bolj priča propagandnega kakor prvenstvenega mitinga. kcT po 2 (dva) atleta od Planine. Viča (ki je novo ime med lahkoatletskimi klubi) in Ilirije pač niso mogli tekmovati za prvenstvo svojega kluba v osmih razpisanih disciplinah. Pač pa je to kolikor toliko uspelo Hermežanom. kjer je agilni vodja sekcije g. Andoljšek poslal na start kar zadovoljivo število 17 atletov, po večini novincev. Rekordi na stadionu danes torej niso »padali«: opazili pa smo kljub temu med nastopajočimi nekaj materiala, ki bi ob vztrajnem in sistematičnem treningu pozneje lahko še kaj pomenil. Med rezultati so najboljši oni na 1500 m, kjer je A. Starman knmaj odnesel pete urnemu Koritniku, ko ga je 80 m pred ciljem dohitel in nato z njim ramo ob rami tekel skoraj prav do cilja. Tudi ostala dva rezultata sta kar zadovoljiva. Po kakovosti sledi nato čas zmagovalca na 100 m. ki kaže na še nerazvit talent in je spričo še neizdelane tehnike sprinta posebno za novnea vreden vse pozornosti. Na 400 m smo videli na startu premlade in premalo trenirane tekače, čemuT ustrezajo tudi rezultati, ki so bolj podobni teku z zaprekami na isto razdaljo. Popolno pomanjkanje tehnike je prišlo do izraza zlasti pri metih, kjer so bila seniorska orodja za iuniorje. ki so po večini tekmovali, tudi pretežka Med ska« kalci je pokazal precej talenta, toda manj tehničnega znanja Juren, ki ima gotovo talent za to cT.iciplino. Tekmovanje, ki je bilo opravljeno v dobri uri in pol je bilo dobro organizirano, številni scdn:ški zbor pa tudi ni imel pretežke naloge. TEHNIČNI IZIDI Tek na 100 m: 1. Jereb (II) 12.3, 2. B. Galien (H) 12.8, 3. Kadunc (PI) 12.8, 4. Mihelič 13.5 in 5. Adamovič (oba H) 14 0. Tek na 400 m: 1. Šebenik 60.2, 2. Zupane 60.3, 3. Junrn (vsd H) 60.6, 4. Hočevar (Vič) 60.7, 5. M. Galien (H) 1:01. Met krogle: 1. Milanovič (Il> 8.36, 2. M. Galien (H) 7.88. 3. Hočevar 6 75, 4. Gor-jup (oba Vič) 6.39. Tek na 1500 m: 1. Adolf Starman (H) 4:39, 2. Koritnik (PI) 4:39.2, 3. Bizjak 4:43. 4. Bezlaj 4:45.4, 5. Piskar 5:04, 6. Mp.jdič (vsi H) 5:06.2. Met kopja: 1. Mozetič 32.54. 2. Lado Starman 32.35, 3. Zupančič (vsi H) 25.70. Skok v višino: 1. Juren 145 cm, 2. Zu-prnc 135, 3. šavrič (vsi H) 125 cm. Met diska: 1. Adolf Starman 23.43, 2. Mihelič 21.82, 3. Šebenik 20 45. 4. Majdič (vsi H) 18.50. Skok v daljino: 1. Lado Starman 4.68, 2. B. Galien 4.65, 3. Mozeti« 4 36, 4. šavrič (vsi H) 3.85. s— Spet Branko žižek — prvi na dolgi progi, rž Fiuma je Branko Žižek, ki je tam zabeležil svoj ponovni uspeh pretekli torek, odpotoval v družbi z Močanom v Piso, kjer je v petek nastopil na tamkajšnji »traver-sati« po reki Arnu. Tudi v tej tekmi naš mojster v vodi ni imel nevarnega tekmeca in je zmagal prav tako sigurno kakor v vseh dosedanjih. Celo Močan, ki je sicer sigurno zasedel drugo mesto, je to pot zaostal nekoliko dlje ksk^r v Fiumi. Podrobni časi prvih treh so bili naslednji: 1. žižek- 20:15, 2. Močan 20:42, 3. Braschi 22:47. Drobne samitiivastl Novo nemško odlikovanje. Kot viden znak priznanja borcem moža proti možu, je Hitler 25. novembra lani ustanovil novo odlikovanje: sponk j za borce iz bližine. Odlikovanje ima* tri stopnje. Prva stopnja v bronu »e podeli tistim, ki so bili vsaj 15 dni v borbah moža proti možu. Drugo stopnjo v srebru dobe borci, ki so bMi 30 dni v takšnih borbah Tretjo stopnjo v Kraljevič je odvede! Anico do prekrasne kočije. Ves čas ju je spremljalo šepetanje, ponekod celo posmeh užaljenih in zavistnih bogato opravljenih deklic: »Kaj, tale bosa in raztrgana divjakinja iz gozda naj bo njegova žena?« Da, in prav tako je bilo: bosa in revna Anica je postala kraljevičeva nevesta! Ko sta se pripeljala do kraljeve palače, so vsi začudeno strmeli v revnega, bosega dekleta, ki ga je kraljevič vodil po razkošnem, širokem stopnišču v bajno lepo vladarsko dvorano, kjer ju je na prestolu že pričakovala mati kraljica. zlatu po prejmejo vojaki, ki so se borili 50 dni s sovražnikom iz bližine. Borbeni dnevi se štejejo nazaj od 1. decembra lani. Sponko bodo odlikovane; nosili na levi strani prs nad drugimi odlikovanji in predstavlja na sredi črne osnove križ s prekri-žanim orožjem, bajonetom in rc^čno granato, kot simboloma borbe iz bližine. Iz sredine sponke potekata dve vrsti hrastovih listov. V spanju je izpovedal svoj zločin. V Budimpešti je nedavno izbruhnil ogenj v nekem cirkusu. Požar je napravil za 200.000 lir škode. Kako je nastal ogenj, niso mogli pojasniti, dokler ni neki uslužbenec podjetja v spanju izdal svojega dejanja. Lastnik cirkusa je bil proti uslužbencu v za-stanku z mesečno plačo, zato se je mož nad njim maščeval in mu zažgal šotor. Bela lastovka. V Reggianu pri Parmi so kmetje ujeli lastovko popolnoma bele barve. Izročili so jo kot ornitološko redkost muzeju. V Tokiu je zaprtih 11.000 trgovin. Zaradi izvajanja zakona o nacionalni mobilizaciji je bilo ssrno v Tokiu do konca marca letos zaprtih 11.464 majhnih trgovin. Sovjetske izgube v sedanji v°jni. Iz St«ck-holma poročajo, da je moskovski dopisnik »Daily Expressa« Paiul Huld, ki se trenutno mudi v Londonu, izjavil, da ima Sovjetska Zveza v sedanji vojni proti Nemčiji 30 milijonov mrtvih, ranjenih, ujetih in zaradi lakote umrlih. Strela uničila staro cerkev. Iz Osla poročajo, da je strela porušila neko starinsko cerkev iz leta 1300. Strela je zanetila požar, ki je v cerkvi uničil dragocene stare slike. f^BB t Naznanjamo pretužno vest, da nas je nenadoma zapustil ded, stric, oče, gospod Franc šemrov poštni tajnik v pok. v TI. letu starosti. Pogreb blagega pokojnika bo 22. junija 1943 ob pol 17. uri, iz kapelice sv. Jakoba na Žalah. Ljubljana, Maribor, Fiume. Žalujoči rodbini: ŠEMROV — FRANCETIC A. ALEXANDEBl ROMAN pil k oknu ter pogledal na ulico. »In vendar se vse razbija ob enem samem neznatnem možicu: tale kapetan Hearn tamle doli bo moja smrt!« je mirno nadaljeval. »Prvič, kar živim, je moj načrt izpod-letel. Če pomislim, da sem ga bil spustil na Hun-tingtonov sled in sem pričakoval, da ga bo ta preluknjal s svinčenkami! Nič, prav nič se ni zgodilo! Na povratku bi se bil moral voz, v katerem je sedel Hearn, sredi klanca odtrgati od vlaka, zdreviti nazaj, skočiti na ovinku iz tira in se razbiti med skalovjem! Dva moja človeka sta obležala z revolver-skima svinčenkama v glavah, ko sta skušala izvršiti moj ukaz. In voz je točno ob uri nepoškodovan dospel v New York. Zdaj je nevarnost pred durmi, ni je več moči odvrniti. Hearn potrebuje samo še moj prstni odtis... Evo, pripravlja se, da stopi v hišo! Preden dobi svoj odtis, moramo izginiti.« Mignil je Dori in potepuhu, naj gresta z njii*. »Brž! In kar moči neprisiljeno, prosim.« Stopili so na ulico. Ciuppikov avtomobil je stal pred vhodom. Ko je trojica sedla vanj, se je Hearn približal vozu in se spoštljivo odkril. Toda milijonar je storil, kakor da ga ne vidi, in šofer je neutegoma pognal. Hearn je gledal za avtomobilom, ki se je oddaljeval z največjo dovoljeno brzino. »Ti gospodje milijonarji nimajo prav nič čuta za spodobje, ko takole prezirajo vnanje oblike,« je menil majaje z glavo »Ste videli?« se je obrnil k vratarju, ki od zavzetosti še ni bil utegnil zapreti ust. »Če imate količkaj pojma o moški modi, se pač ne upate reči, da bi bil človek, ki je pravkar sedel z gospodom Ciuppikom v avtomobil, neoporečno oblečen ... Niti cvetlice v gumbnici ni imel!« In mali mož je takisto potrto zmajal z glavo, kakor da bi mu bilo spodobje ameriških milijonarjev izmed vsega na svetu najbolj pri srcu. Dora še v svojem življenju ni pomnila takšne blazne dirke z avtomobilom. Preden so pustili osrčje mesta za seboj, je Ciuppik poslal šoferja domov, in za volan je sedel potepuh, ki očitno ni poznal prometnega pravilnika ali se pa nalašč ni menil zanj. Voz je z vso brzino rezal ovinke in kakor topovski izstrelek švigal iz ulice v ulico, dokler ni s čedalje večjo hitrostjo zbrzel po prašni glavni cesti. Dora je vsa drhtela od razburjenja. Tisoč vprašanj ji je sililo na ustnice, toda ni se upala motiti moža, ki je sedel vštric nje in čigar črte, mrke kakor njegove srepe oči, so razodevale silno notranjo napetost. Ali bodo našli Evelino? Se jim bo posrečilo, da jo rešijo! In kaj bo potem Ciuppik terjal od nje? Zdaj je razumela, da mu gre za nekaj silno važnega, kajti drugače si ne bi bilo racči misliti, da bi v tako nevarnem položaju zapravljal dragoceni čas z reševanjem mlade ženske, ki je niti na oko ne pozna. Avtomobil je obstal. Potepuh je bil z enim skokom na tleh. »Brž!« je podrezal. In že se je tako burno zapodil po stopnicah dvonadstropne hiše, da jima je za trenutek izginil izpred oči. Ko je prišla Dora v gornje nadstropje, je skozi odprta vrata videla potepuha, kako govori z dvema podobnima moškima, kot je bi! sam. Slišala ga je, ko je izrekel Wilkinsovo ime, in videla grozo, ki se je očitno pokazala na obrazih onih dveh. »Za menoj!« ji je kriknil vodnik. Ko sta pretekla še dve povšno opravljeni sobi, je Dora zagledala pred seboj Evelino. »Dora!« Sestri sta planili druga drugi v objem in bi se bili predali vzkipu nežnosti, da ni potepuh naglo posegel vmes: »Hiteti moramo! Poljubljata se lahko kasneje po mili volji. Podvizajta se, ne zapravljata časa!« ge trenutek, pa sta sestri sedeli v avtomobilu druga zraven druge, med tem ko je Ciuppik pri-sedel k potepuhu. Blazna dirka se je znova začela. Dara je obsipala sestro z vprašanji, in Evelina je med odskoki voea, ki so jo spet in spet prekinjali, hlastno pripovedovala: »Kdo me je ugrabil? Huntington!... Ne, grdo ravnali niso z menoj... Zakaj me je držal ujeto? Zato, ker se je hotel polastiti Manhattanovega denarja, ki je bil skrit pri naju doma. Da, jaz sem bila tista, ki sem skrila denar. Tisti večer, ko so odprli Manhattanovo oporoko, sem bila, kakor se gotovo spominjaš, še bolna, zato mi nisi dovolila, da bi šla f teboj. Vendar sem kmalu po tvojem odhodu skrivaj zapustila stanovanje in se vtihotapila v Manhattanovo vilo. Ta čas, ko je notar čital oporoko, sem stala za vrati v predsobju in vlekla na uho. Dvakrat sem se morala skriti za zaveso, ker je Huntington stopil iz dvorane in zaskrbljeno pogledal v svojo veliko usnjeno aktovko. Radovednost me je premagala, pa sem hotela še jaz videti, kaj je v nji: našla sem jo polno vrednostnih papirjev in denarja. Takoj sem si mislila, da mora tičati za vsem tem rekakšna skrivnost, kajti Huntingtonovo vedenje se mi je zdelo močno sumljivo, in nerazumljivo mi je bilo, kako more imeti ob taki uri in na tem kraju vse to premoženje s seboj. Naglo sem se odločila: vzela sem aktovko, pobegnila, da me ni nihče videl, stekla domov in skrila vrednostne papirje pod pod. Mislim, da je dolgo trajalo, preden je Huntington uganil, kdo mu je bil zagodel to hudobijo.« »Gospodična Evelina mora tu izstopiti!« se je zdajci oglasil Ciuppik. Dekleti sta se presenečeno spogledali: zatopljeni v svojo vzajemno izpoved, nista bili opazili, da so že sredi mesta. Evelina je hitro ubogala. »In ti, Dora? Kaj pa ti?« je zmedeno vprašala. piiMi"*** ' ---* ... Hrejnje: Dascorin Ravljen - Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant - Za Narodno tiskarno d. d. kot ttotamarja: Fran Jeran - Za inaeratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič - Val s Ljubljani