Številka 10,
IV. leto
PoSInlna platana v gotovini.
V Ljubljani, dne 9. marca 1922.
m
Glasilo Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojencev = za Slovenijo v Ljubljani. = Cena posamezne štev. 2 K 50 vin.
„NAS GLAS* izide vsak četrtek. Celoletna naročnina .... K 100*— Polletna naročnina ....<. K 50*— Četrtletna naročnina .... K 25*— Za inozemstvo je dodati poštnino. Oglasi ====== po ceniku. =====
Uredništvo: Ljubljana, Rimska cesta štev. 20/11. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno frankirane. Rokopise je pošiljati samo uredništvu v Ljubljani.
Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št 5/L Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad.
Spomenica ministru Puclju
Dne 27. februarja 1.1. se je vršil shod S. K. S. v Kranju. Po končanem shodu se ie oglasila iz gospodov profesorja Košni-ka, nadgeometra Zupančiča in davčnega upravitelja Tajnika obstoječa deputacija »Udruženja državnih nam	ncev in
upokojencev v Kranju« pri odu ministru Puclju ter mu izroč , .Vomenico sledeče vsebine:
»Položaj državnih r neščencev in upokojencev postaja od dneva do dneva slabši. Njihove plače so stalne. Cene najnujnejših življcnskili potrebščin so se pa od zadnje ieseni sem dvignile poprečno nad 50% pri posameznih stvareh pa tudi nad 100%. Uradništva se polašča obup. Iz svojega težkega položaja ne vidi izhoda. Plača v sedanji višini ne zadostuje niti za hrano, prav nič pa nq ostane za obleko, za razvedrilo, za kulturne svrhe. Pojavljajo se pa tudi posledice tega. Strokovno naobražene moči ne marajo vstopati več v državno službo. Dan na daji se čita, da se strokovnjaki odpovedujejo državni službi ter vstopajo na mesta, kjer se jili plača njihovemu delu primerno.
Naše uraduištvo ie sedaj glede službovanja še vzgledno. Toda ta dobri glas ki ga uživa do sedaj, mora avtomatično propasti. Državna služba postane pri sedanjih razmerah sčasom zavetišče za ljudi, ki drugod sploh ne uspevajo. S poudarjanjem svojega bednega, položaja se potujemo pač za svojo eksistenco, pri tem pa ne izgubljamo iz oči dejstva, da
1 bo trpel tudi interes države občutno, ako ' ; ne bo njeno uradništvo v vsakem oziru 1 na višku. Dane.s še kličemo na pomoč, | toda dolgo ne bo več, ker moramo .omagati v kratkem.
Sedanji sistem stalnih plač z dra-irinjskimi dokladami je nevzdržljiv. Poviški. katere vlada dovoljuje z ozirom na obstoječe razmere, prihajajo redno prekasno. Draginjske doklade, katere so se nam obetale s 1. januarjem tega leta, bi bile za sedanje razmere že prenizke, pa : tih še niti dobili nismo!
Edini izhod iz sedanjega mučnega j položaja bi bila uvedba stalne aproviza-cije za državne nameščence in njihove rodbine. Vzpostavil bi se sistem, da dobivajo državni nameščenci in upokojenci najvažnejše življenske potrebščine v določenih množinah po stalnih cenah iz posebnih zalog, ki bi se dopolnjevale ali iz državnih veleposestev ali pa z blagom, ki bi ga oddajali državi eksporterji in importerji.
Tudi redukcija uradništva je prepotrebna in izvedljiva. Odpravijo naj se nepotrebni uradi in ukinejo nepotrebna ! mesta. Uradovanje naj se preosnuje ta-; ko. da bo kolikor mogoče enostavno, j Pretirano izvajanje birokratizma mora I odpasti. Po izvedbi teh preosnov naj se plača državne nameščence tako. da za-morejo shajati. Od njih naj se pa zahteva naiintenzivnejše delo. Vsi smo pripravljeni delati do skrajnosti. To bomo pa zamogli le tedai. ako bomo rešeni materijalnih skrbi in se bomo zamogli posvetiti s polno vnemo svoji službi.
Udruženje državnih nameščencev in upokojencev obrača se na gospoda ministra s prošnjo, da se zavzame v ministrskem svetu najenergičneje za najhitrejšo ureditev vprašanja državnih nameščencev in upokojencev.«
Gospod minister Pucelj je deputacijo zelo prijazno sprejel ter ji obljubil svojo podporo pri reševanju uradniškega vprašanja.
V K r a n j u. dne 2. marca 1922.
i	Štefan Plut,
tajnik drjjštva »Udruženje državnih nameščencev in upokojencev v Kranju.
Naš položaj.
Na upravičene in najskromnejše zahteve nameščencev odgovarja vlada lakonično. da nima sredstev.
Pri tej taktiki podpira vlado naše dično časopisje vseh strank, ki naznanja strmečemu ljudstvu, koliko je uradništva in kake ogromne svote vleče na mesec posamezni nameščenec. Š_e nikdar nisem j • čital v tein časopisju, da bi se bilo tudi ; povedalo, da urad.ništvo poginja v bedi.
Da je mera polna, se obelodani povrhu še kak razglas, ki uradništvo v vi-! soko donečih besedah opominja, naj ne zapravlja svojih plač po gostilnah in mu priporoča štedljivost.
Naši prejemki ne zadoščajo več niti za hrano. A kje so kurjava, stanovanje, šolnina in šolske potrebščine za deco?
LISTEK.
Dr. FR. z.:
Kako le bilo dalje.
(Nadaljevanje.)
Poleg glavarja in mene, njegovega namestnika, je bila pri okrajnem glavarstvu seveda še tretja konceptna ‘moč. Imel sem med tem časom, ko sem služil v Postojni, zaporedoma tri kolege, kate-[. vsak je bil svoje vrste original. Prvi,
. Sem ž njim skup služil, je bil personifi-cnana flegma. Če mu kak akt ni prijal, ga je potisnil menda v peč. Drugače ne vem, kaj naj bi se bilo zgodilo, kajti razlezti v zrak kot megla se akti vendar niso mogli, bilo pa jih ni nikjer! Prišli smo tudi se na druge stvari — ki pa zanj niso imele 1 drugih posledic, kot da je bil premeščen In sicer z ozirom na gotove zasluge, ki si jih i ie bil stekel njegov oče v politiki. Sicer Pa ie bil vrl dečko, poln humorja in pre- | tkan tarokist, pa nič manj odličen bilar- i
i dist. Vsekakor mu je bila kavarna prvo ! na svetu, potem dolgo nič in potem šele j -- pisarna.
Za njim je prišel pl. Sch., tudi ne kak vsakdanji eksemplar, saj ni njegova inteligenca niti približno dosegala običajne povprečnosti! Schwarz me je večkrat ! vprašal: »Ali temu človeku ne odkažete nikdar nobenega akta?« — »O, pač!« — »Pa jaz ne dobim od njega nikdar nobene rešitve!« — To je bila slaba stran Schvvarzove ureditve, da sem jaz delo od-dcljeval, on pa aprobiral! Ker izkazi o zaostankih v tistih časih pri političnih oblastih niso bili še običajni, ni bilo tako prave kontrole o tem, kaj je rešeno, in kaj ni rešeno.
No, jaz sem dolgo mislil, da Schwarz pretirava. A pozneje se je pokazalo, da je pl. Sch. vse akte, kolikor jih je dobil, enostavno mašil v miznico in predale svoje pisalne mize ter jih lepo hranil pod ključem. Sedela sva s pl. Sch. skup v eni sobi, jaz za njim, on pred menoj. Toda on navadno ni sedel, temveč hodil po sobi gori in doli, pa žvižgal in pel. To je bilo
za mojo nervoznost kot olje na ogenj. Prosil sem ga često, naj me ne moti pri delu, a on se je na vse take opomnje zaničljivo smehljal in cinično odgovarjal: »Ich kann in meinem Zimmer machen, was ich will!«
Nekoč ga je Schwarz zalotil, ko je po njegovi mizi stikal in njegova pisma čital. Zarujovel je nad njim kot lev ter zamahnil z desnico, da bi mu dal zaušnico, ki pa se ji je Sch. srečno izognil. Schwarz mu je prepovedal, stopiti še kdaj v uradne prostore in je takoj prosil pri deželnem predsedstvu za nadomestitev.
Bil je ta Sch. sploh posebne vrste človek. Pri raznih prireditvah v Čitalnici se je preoblekel kaj rad v žensko obleko in zares prav dobro posnemal ženske. Najraje je igral vlogo kake boljše hišne gospodinje pri sprejemanju posetnikov. Mnogim je njegova igra prijala, meni pa se je vse to gabilo, dasi tistikrat še nisem vedel, kaj tiči za njim oz. njegovimi navadami. Pozneje je prišel radi svojih ne-moških lastnosti v velike neprilike ... fDalje prih.)
Na nabavo najpotrebnejše obleke obuvala in perila ni niti misliti. V teku zadnjih 6 let ie uradnik krpal, obračal in zopet obračal stare cunje, raztrgal morebitno uniformo in nazadnje še ednio črno obleko. cilinder pa hrani za večen spomin. Sedaj pričakuje s strahom in obupom trenotka, ko mu razpadejo zadnje hlače na telesu. Kdor tega ne more verjeti, naj pqseti kakšen shod •lavnih nameščencev in mislil bode, da je prišel med cigane. Videl bo prave umotvore krpanja poleg napol razpadlih vojaških suknjičev, plaščev in hlač.
Moreča skrb uradnika, kaj bo ž njim in njegovo družino, večno tarnanje žene doma in brezupnost, da se izboljša njegov obupni položaj, je plačilo za mnogoletno, vestno in marljivo državno službovanje. Raztrgan, onemogel in lačen čaka na kak čudež in dela samo še iz navade, liki mrtvemu stroju.
Vse to mora prenašati kljub temu, da i vidi. kako ljudje, ki mu niso v nobenem ; oziru enakovredni, bogate in ga povrhu še zasramujejo, kjer le morejo. Vidi tudi. da so milijoni za turške age in bege, za številne, itak bogate ministre na razpoloženju, različne komisije v inozemstvu, baje tudi za podpiranje strankarskega časopisja in celo za apanažo bivšega cesarja Karla vedno na razpolago, a za državno uradništvo ni nikoli dovolj denarja.
Ako na merodajnem mestu ne morejo zajeziti strahovite naraščajoče dragi- j nie, potem nam ne preostaja nič druzega, kakor jasno in z vso odločnostjo zahteva- | ti take plače, ki nam zagotove nabavo najpotrebnejše hrane in obleke.
Uradnik in vsak javni nameščenec ni ; nikak berač, kateremu se vrže semjn tja kaka skorja, ampak je pošten delavec, ki j zahteva za svoje delo primerno plačilo, i
Skrajnji čas je že. da. se določi eksistenčni minimum in ukine za uradništvo toli sramotno beračenje in moledovanje. JDraginiske doklade nai se potem od meseca do meseca sporedno z naraščajočo draginjo avtomatično zvišajo in ako draginja ponehava, seveda tudi znižajo.
Dajte torej državnemu nameščencu kar je neizogibno in zahtevajte od njega vestno in marljivo izpolnjevanje njegovih uradnih dolžnosti v uradu In tudi izven urada.
Korist bo imela od tega edino država. kajti ' "edanja taktika tira državo v pogubo, njene nameščence pa v obup.
Davčni upravitelj F. Pirkmajer (Slov. Bistrica):
Nova službena pragmatika — načrt državne komisije.
Državna komisija, v kateri so delovali gg. Vaša Petrovič, apelacijski sodnik, Milojko Vasovič, načelnik v fin. ministrstvu in A. Ginič, načelnik v ministrstvu za konstituanto, je predložila načrt o novi službeni pragmatiki g. ministru za konstituanto. Ministrski svet je v svoji seji dne ! 15. februarja t. 1. izvolil posebni intermini- j sterijalni odbor, sestoječ se iz g. min. ! predsednika, gg. Trifkoviča, Markoviča, Pribičeviča, dr. Kumanudija, Hrastnice, i in Miladinoviča. Ta odbor bo pregledal načrt in oddal o tem svoje mnenje. Držav- : na komisija se je predvsem držala projekta, ki je bil izdelan od uradniškega udruženja v Beogradu, dodala pa je fnar- ; sikatere točke, ki odgovarjajo res demo- ' kratskemu načelu.
Državna služba se razdeli na sledečih šest kategorij:
I.	služba, za katero se zahteva popolna fakultetna izobrazba, ali njej jed- i naka, dokazana z diplomo', — II. služba,
za katero se zahteva popolna srednješolska izobrazba z zrelostnim izpitom; — 111. služba, za katero se zahteva najmanje šest razredov gimnazije, ali njej jednaki; — IV. služba, za katero se zahteva najmanje štiri razrede gimnazije, ali njej jednaki; — V. služba, za katero se zahteva vsaj dovršena ljudska šola; — VI. služba, za katero se zahteva najpotrebnejša pismenost in odsluženje roka v vojski. — Uslužbenci od 1. do IV. kategor. so uradniki — uslužbenci V. kategorije so pod-uradniki in kvalificirani delavci, a uslužbenci Vi. kategorije so sluge in nekvalificirani delavci.
Kategorije se dele na skupine po vrsti službenega dela in sicer v I. osem v 11 in III. šest, v IV. pet, v V. štiri in v VI. tri. Delavne (radne) skupine se dele na1 pripravne — pomožne in glavne.
Plače se dele: 1. v osnovne in položajne, 2. v stanarino (redna in izredna), 3. dodatek za otroke.
Osnovno plačo tvori kategorija službe, ki se deli v 10 stopinj.
Osnovna temeljna plača		— stanarina (v	
stotinah din.)			
I. 45—18,	50—20,	55—22,	61—26,
67—26, 75—30,	83—30,	93—35,	103—4Q,
120—45. — II.	37—16,	40—18,	45—18,
50—22, 56—22,	62—26,	70—26,	78—30,
88—30, 98—35.	— III.	30—14,	33—16,
36—16, 41—18,	46—18,	52—22,	58—22,
66—26, 74—26,	84—30.	— IV.	24—12,
27—14, 30—14,	33—16,	38—16,	43—18,
49—18, 55—22,	63—22,	71—26,	— V.
19—10, 22—12,	25—12,	28—14,	31—14,
36—16, 41—16,	47—18,	53—18,	61—22.
— VI. 15—10,	18—22,	21—12,	24—14,
27—14, 30—16,	35—16,	40—18,	46—18,
52—18
Na poedinih stopnjah te skale traja služba tri leta —, po preteku tega roka napreduje uslužbenec avtomatsko. Uslužbenec. ki doseže naj višjo stopnjo osnovne plače svoje kategorije — a ostane dalje v državni službi, dobiva za ča^sa na-daljnega službovanja najvišjo osnovno plačo "svoje kategorije povečano s 25% kateri povišek se ne računa v pokojnino. Stanarina se lahko v posameznih mestih z ozirom na izredne prilike poviša za 50, 30 ali 20%. Uslužbenec, ki ima državno prosto stanovanje, ne dobi stanarine.
Dodatek za otroke znaša do dovršenega 6 leta 360. do dovršenega 12 leta 600, a do polnoletnosti otroka 960 dinarjev. Ako sta oče in mati drž. uslužbenca — pripada dodatek le očetu.
Položajne plače delavnih skupin po posameznih kategorijah se dele tako-le:
I.	Glavne delavne skupine:	višje:
skupina št. 1. 15.000, št. 2. 12.000, št. 3. 9000; nižje: skupina št. 4. 6600, skupina št. 5. 5000; pomožne delavne skupine: višje: št. 6. 3600, nižje št. 7. 3000 — pripr. delavne skupine št. 8. 2400 din.
II.	Glavne delavne skupine:	višje:
št. 1. 7500 din., nižje št. 2. 6000 din., št. 3. 4500 din.; pomožne št. 4. 3200 din., pomožne nižje št. 5. 2600 din., pripr. delavne skupine št. 6. 2000 din.
III.	Delavne skupine (št. kakor pod II.): št. 1. 6600 din., št. 2. 5000 din., št. 3. 3600 din., št. 4. 3000 din., št. 5. 2400 din., št. 6. 1800 din.
IV.	Glavne delavne skupine:	nižje
št. 1. 4500, št. 2. 3200, višje pomožne št. 3. 2600, pomožne nižje: št. 4. 2000 din.; pripr. delavne skupine št. 5. 1600 din.
V.	Glavne delavne skupine:	nižje
št. 1. 2600, št. 2. 2000, pomožne nižje: št. 3. 1600, pripr. delavne skupine št. 4. 1200 dinarjev.
VI.	Glavne delavne skupine: nižje št. 1. 1400; pomožne nižje; št. 2. 1000; pripr. del. skupine št. 3. 500 din. Preve-
denje starih državnili uslužbencev na novo pragmatiko — bo rešeno s posebnim pravilnikom.
To bi bil le takozvani materijalni del nove službene pragmatike — za katerega vlada največje zanimanje med drž. uslužbenci. Nove so takozvane položajne plače
—	katera vpeljava je na vsak način pravična. Po tem takem bi odpadla borba nekaterih skupin po posebnih dokladah. Tozadevne predloge sem že stavil v št. 35. z dne 1. septembra 1921 »Našega Glasa«. (Službena pragmatika. Služba je odvisna od mesta, katerega zavzame uradnik. Vse to se bode moralo pri uvrstitvi posameznih skupin vpoštevati. Posamezni rc-sorti bodo uradnike uvrstili v položajne plače — oziraje sc pri tem na službeno razmerje. Da bodo tudi tukaj nesoglasja med drž. uslužbenci — jc evidentno, a na vsak način je takšna razdelitev potrebna
—	posebno če gre iz zgolj pravičnosti in objektivnosti, katero moram tukaj posebno naglašati. Ni vseeno, kakšnemu uradu uradnik načeluje — kakšne posebne socijalne ozir. reprezentativne dolžnosti da ima — in kakšna je služba, ki mu je poverjena (izredno ali manj odgovorna).
O projektu nove službene pragmatike se bode še dosti pisalo, treba pa je, da poedine stanovske organizacije nastopijo složno — da se tako olajša delo Osrednje zveze, ki bode še o tem načrtu izprego-vorilo marsikatero besedo, predno postane zakon.
Ko bode celotni načrt objavljen,,pri,-; dem s predlogi.
j	— i. ■ ■— ■■	J. »Viiw/Tuv ..
Redukcija uradništva v Sloveniji in še posebno v finančni upravi.
V št. 55. dnevnika »Jutro« čitamo i sledečo tolažljivo vest: »Beograd, 4.
! marca. (Izvirno.) V ministrstvu pravde \ so danes razpravljali v budgetu oddelka za pravosodje za Slovenijo v Ljubljani. Pri oddelku so pri tem črtali po eno mesto dvornega svetnika, ministrskega tajnika, ministrskega podtajnika in sodnika. Ta mesta so bila sicer v budgetu sistemizirana, a še niso bila zasedena. Pri višjem deželnem sodišču, pri okrožnih in okraj-nih sodiščih so dalje črtali 25 konc. uradnikov, 35 mest pa iz pisarn, službe. Raz-ven tega je črtanih tudi 160 mest oficia-lov (oficiantov?!), poduradnikov jn slug —«. Zelo tolažilno! Za suknjo si smeš kupiti samo toliko in toliko blaga. Ako ti sega končno namesto čez kolena samo do popka, je popolnoma vseeno. Suknjo imaš, pa hasta! Ako bodo gospodje siste-1 mizirana, a še ne zasedena mesta na tak-I šen način reducirali, bi bilo na zadnje ! mogoče, da si bo vlada z izplačilom novih I draginjskih doklad, kolikor so v zvezi z ; redukcijo drž. nameščencev, celo prište-dila. Kam pa pridemo potem z upravo?
Komisija, ki se bavi z redukcijo, pač j ne pomisli, da je veliko sistemiziranih pa I nezasedenih mest tudi v drugih resorih baš radi tega, ker leži mnogo predlogov za imenovanja že mesece in mesece pri ; dotičnih ministrstvih nerešenih, v škodo ; tistih, ki bi morali že davno napredovati ; v višji sistemizirani činovni razred, pa ; bodo zdaj njih mesta, ne oziraje se na : potrebo, kratkomalo črtana.
Koliko pa leži takih predlogov tudi I §e v pričetem osnutku pri poedinih pokrajinskih naredbodavcih, ki vsled preobilice važnejših poslov ali iz kakršnihkoli drugih razlogov doslej niso bili prišli do tega, da bi imenovanja spravili do razpravljalnega stadija pri osrednji vladi?!
In vsi ti predlogi bazirajo na budgetu za leto 1920/21!
Prijatelj, ki mu stvar ni čisto tuja, nas je informiral, da je pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani in pri njej pod- j rejenih oblastvih orve stopnje za leto i 1920/21 sistemiziranih dokaj več mest ! konceptnih uradnikov nižjih čin. razredov, kakor jih je dejansko zasedenih. In zakaj? Ker nedostaja za imenovanje’ po- i trebnega konceptnega naraščaja! Delegacija si pač pomaga, kakor ve in zna. ; Konceptno delo opravlja boljše kvalificirano računsko in davčno uradništvo, ki pa je na ta način zopet odtegnjeno svoji pravi stroki, tako da eno zlo rodi drugo.
Pri davč. uradništvu ni nič drugače.
V Vil. in Vlil. čin. razredu je nezasedenih okroglo 10 mest, v IX. in v nižjih razredih, če smo prav poučeni, poprečno nič manj. Kam pa pridemo, ako komisija vsa ta mesja, ki bi morala biti že pred pol letom zasedena, meni nič tebi nič, hladnokrvno črta, kandidate za nezasedena mesta pa pusti čakati na dobrine nove službene pragmatike, ki je pa jutri še ne bomo imeli. Sine ira et studio moramo pri tem ugotoviti, da nosi odgovornost glede nezasedenih mest, ki jih bo komisija črtala, ravno pri davč. uradništvu delegacija sama. Ako bi se predlog za imenova- i nja odposlal ministrstvu — kakor bi bilo edino pravilno — že pred meseci, bi se
imenovanja že izvršila, in redukcija bi teh mest ne mogla več zaseči.
Boste videli, gospodje, kako bo v finančni upravi čez par let. Mlajše uradništvo s par službenimi leti si poišče kruha drugje, starejše spravi pragmatika v pokoj, podmladka pa od nikjer —. S kom boste pa delali? V konceptu že zdaj ne gre tako, kakor bi moralo, to se pravi, z i zares za konceptno stroko kvalificirani- : mi močmi, drugo starejše uradništvo, kar ga še je, pa čaka samo na službeno prag- ; matiko, potem pa — z bogom!
Gospod finančni minister po našem mnenju od delegacije ni brez razloga za- ! hieval, da se mu predlog budgeta za leto ‘ 1922., kolikor se tiče osebnih izdatkov, i predela in predloži vnovič: toliko zasedenih, toliko nezasedenih mest----------
Ako je delegacija z motiviranim poročilom prepričala gosp. finanč. ministra, da se pri njenemu personalu ne da črtati niti eno nezasedeno mesto, baš iz vzroka, ker bi se moralo že davno zasesti, potem smo v tem oziru pomirjeni. Ako pa bi g. finančni minister po svoji komisiji vkljub temu vzel v roko škarje, potem povemo že danes na vsa usta, da je katastrofa pred durmi. Zato končujemo s staro, pa ravno na tem mestu važno besedo: Caveant consules----------!
VESTNIK.
Društvo upokojenih javnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani ima svoj redni občni zbor v četrtek, dne 23. marca t. 1. ob 7. zvečer v gostilničnem salonu pri »Mraku« na Rimski cesti. Dnevni red: Poročilo društvenega odbora in pregledovalcev računov, sklepanje o absolutoriju, volitev sedmih odbornikov namestnikov in dveh pregledovalcev računov. določitev članarine ozir. denarnih prispevkov članov in eventuelni predlogi no § 13 društ. pravil. — Odbor.
Izenačenje uradnih ur v vseh državnih uradih. Finančni odbor je na svoji seii dne 14. II. sklenil, da se vnese v zakon o budgetskih dvanajstinah za meseca marec in april t. 1. določba, s katero se izenačujejo uradne ure pri vseh državnih uradih na enoten način. Kjer se uraduje nepretrgoma, se določi delovni čas s 6 in pol urami, sicer s 7 urami. Ob sobotah se dela samo 5 ur Ob nedeljah ta praznikih počiva razven dežurne službe vsako delo. Finančnemu ministru in ministrskemu svetu so glede podaljšanja uradnih ur gotove pravice pridržane. —
Društvo slovenskih sodnikov v Ljubljani je v zmislu soglasnega sklepa občnega zbora z dne 19, febr. t. 1. iz O. ': i7-stQoilo in od 1. marca t. 1. dalje ni več njen član. — o. Z.
Bivši deželni nameščenci prirastka-nne m uzitnine, 10 po številu, so se strnili v klub, ki je kot član 1. februarja t 1 pristopil k O. Z. Za delegata v O Z je bil nominiran nadzornik g. Rajko Micini k. — O. Z.
Člgni komisije za redukcijo uradi |tva. Na 20. redni seji narodne skupšči J; t. 1. so bili izvoljeni za člane te k 'sne sledeči poslanci: Milan Simonov os a 1 imotijević, Derviš Omerov Janko Rajar, dr. Uroš Stajic, Josip Šk b rne m Jovan Gjonovič. Za namestni'
Vrxi ',xaca P11.^, Svetozar Gjorgjev c pa . adovic, Štefan Dobnik, Jerem
č’ dr- Ant- Korošec in Etbin K
s an. te organizacij drž. uslužbencev
vič mk0misH0 ?,0Z-Vani: Milan Andon
prof Mn?radv ,Vojin Gjuričič (Beograi
žckovič1^ Ka!una[ič (Split), Milan BI zckovič (Sarajevo). Stiepan Bratar
(Zagreb), za namestnike pa: dr. Ant. Gaučevič (Subotica), Jevta Stojadinovič (Beograd), dr. Stepan Sagadin, načelnik ministrstva za ustavotvorno skupščino (kot zastopnik naše O. Z.), Peter Protič in Jovan Kešeljevič (Beograd). Obžalujemo, da v komisiji kot narodni poslanec ni zastopan prof. Reisner. ki so mu razmere v Sloveniji kot predsedniku O. Z. gotovo najbolj znane. — O. Z.
Načrt službene pragmatike, ki ga je
izdelala vladna komisija in ga vlada v kratkem predloži narodni skupščini, se dobi pri tajništvu O. Z. Cena 3 Din. »Činov. Glasnik«, ki prinaša obširno pojasnilo iste komisije o zgoraj omenjenem načrtu, se dobi istotam za 1.50 Din. Organizacije poživljamo, da se o tem načrtu takoj posvetujejo in pošljejo svoje predloge O. Z. Zadeva je silno nujna. Takoj na delo, da ne bo prekasno!
Uradne ure pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani. Pišejo nam in rade volje objavljamo: Ljubljansko uradništvo finančne uprave za Slovenijo je predlo-I žilo delegatu ministrstva financ za Slo-; venijo g. dr. Karlu Savniku obširno ute-I meljen memorandum, v katerem prosijo ! gosp. delegata, da uvede zopet neoretr-' ganp uradovanje od 8.—14. ure. Memorandum je podpisalo nad 170 uradnikov. V glavnem se navala kot razlog neopravičena razlika uradnih ur med delegacijo in drugimi ljubljanskimi oblastvi, mož-; nost postranskega zaslužka ob popoldan-i skih urah in zdravstvene razmere. Ker poznamo gosp. delegata kot moža velike : uvidevnosü in dobrega poznavalca tež-kih socialnih razmer, ki se ž njimi bori : drž. nameščenstvo, upamo, da bo memo-: randum našel ugoden odziv. O uspehu bomo poročali. (Prosimo! — Opom, uredništva).
Predsedstvo društva orožničkih upokojencev za Slovenijo v, Ljubljani vljud-, no in resno opozarja svoje člane na plačilo članarine za leto 1922, ki znaša 2 K i na mesec ali. 24 K na leto. Tiste cenjene i člane, ki članarine za leto 1922 še niso ! poravnah.1 se vljudno prosi, da jo ne-! mudom . plačajo. Pri tej priložnosti se j vsi orožnički upokojenci, ki še niso organizirani, vabijo, da vsi pristopijo kot čla-
ni k društvu, ker s tem koristijo sami sebi in celokupnosti, ker le v združenju je moč. To je sedaj posebno potrebno, ko se regulira pokojnina, in odločuje draginj-ska doklada. — Predsedstvo.
Anonimnim Dolenjcem iz Novega mesta sporoča O. Z„ da se nahajajo njih prošnje s fotografijami in kolki za polovično, vožnjo no drž. železnicah pri ravnateljstvu drž. železnic v Zagrebu. To zbira ves material in ga predloži, čim dospo še prošnje Notranjčev in Gorenjcev, ministrstvu saobraćaja. — O. Z.
Pokrajinski odbor koaliranih organizacij za pobijanje draginje je imel po shodu v Unionu (19. II. t. 1.) že dvoje sestankov. na katerih se je ukrepalo o uspešni akciji proti draginji. Podrobneje bomo o akciji še poročali, ko prejmemo podatke. — O. Z.
Predlog zakona o drž. službenicima rradianskog reda (službena pragmatika) ip drž. komisija izdelala in ga vposlala na ogled organizacijam. O. Z. je prejela zadostno število izvodov, da more ž njimi postreči vsem strok, organizacijam. Cena izvodu z objašnjenjem je 4 Din 50 p, po nošti 6 Din. Naročila z dežele naj se pošiljajo po poštni nakaznici v. upr. Joži Bekš-u (delegacija min. financ). Ljubljanske organizacije ga dobe istotam proti takojšnjem plačilu. Poedinci pridejo na vrsto šele po organizacijah. — Načrt zakona obsega enaist poglavij in 245 členov. I. poglavje (čl. 1—7) obsega osnovne odredbe, II (čl. 8—12) razdelitev j uslužbencev in službe, III. (čl. 13—27)
! vstop v državno službo, IV. (čl. 28—41)
! prejemke aktivnih drž. uslužbencev, V. (čl. 42—76) kretanje v službi. VI. (čl. 77 —93) oceno, VIL (čl. 94—138) splošne odredbe, VIII. (čl. 139—143) prestanek službe, IX. (čl. 144—167) penzije. X. (čl. 168—229) disciplinske predpise in XI. (čl. 230—245) prehodna določila. — O. Z.
Člani O. Z. morejo biti glasom društvenih pravil samo strokovne organizacije, in krajevna udruženja, ne pa tudi posamezne fizične osebe. Toliko v ponovno vednost vsem. ki prijavljajo pristop k O. Z. Vsak poedinec, ki se organizira v svojem strokovnem (matičnem) društvu, postane že s tem nosrednji član O. Z. bla dopise posameznikov, ki ne prihajajo potom organizacij. O. Z. ne odgovarja. O. Z.
Kaj je z železniškimi legitimacijami? Začetkom decembra meseca 1. 1. smo do-; bili poziv, naj do 10. decembra predlo-j žimo slike in denar za železniške legiti-1 macije. Ta rok je bil tako kratek, da si veliko število uradništva ni moglo pravočasno nabaviti slik in tako jih je le nekaj zaprosilo za legitimacije. Danes, koncem februarja 1922 pa od legitimacij ni ne duha ne sluha! Frei tako nujna za-; deva je obtičala nekje in lahko čakamo , na rešitev še Bog zna koliko časa. Do-I sti nas je na deželi, ki pri sedanji mize-, riji ne moremo v večje mesto k zobo-: zdravniku ali zdravniku-špecijalistu si ! iskat pomoči, ker enostavno nimamo de-I narja za drago vožnjo. Za zabavo se i itak nihče ne vozi, pač pa le v resnično i nujnih slučajih. Zato opravičeno mislimo, : da je že skrajni čas, da se nam te legiti-I fiiacije izroče. Osrednjo Zvezo pa prosimo, da stori v tem pogledu primerne korake.
Nabavljalna zadruga drž. uslužbencev v Brežicah ie poslala O. Z. sledečo resolucijo z dne 22. febr. t. L »Vsled vedno naraščajoče draginje, ki neizogibno vede n^š stan v obup, smo prisiljeni v poslednji uri pred popolno katastrofo dvigniti svoj glas ter opozoriti vse merodajne činitelje, da nemudoma store
vse. da rešijo uslužbence in njih družine nred poginom. Zahtevamo: 1. Takojšnje nakazilo že vzakonjenih draginjskih doklad brez ozira na izvedbo redukcije uslužbenstva. ki se z uveljavljenjem te naredbe itak doseže. 2. Takojšnje izplačilo enkratnih nabavnih prispevkov za državne uslužbence in vpokojeuce. 3. Ker z ugotovitvijo vseh teh zahtevkov ne bo odstranjena neznosna beda. zato zahtevamo. da vlada s svoio avtoriteto prepreči draginjo s tem. da omeji izvoz živ-lienskih potrebščin, posebno na da s skrajno brezobzirnostjo kaznuje vse one izkoriščevalce našega stanu, ki samovoljno naviiajo cene. — 4. Zahtevamo, da se izjemna tarifa za prevažanje blaga za na-bavljalne zadruge, ki se je ukinila — zopet uvede.« — Vse resolucije, objavljene že poprej v dnevnikih, bomo v prihodnje priobčevali samo v okviru razpoložljivega prostora.
Slične resolucije, kakor jo je sprejela naša O. Z. na shodu koaliranih organizacij dne 19. II. t. 1. so O. Z. došle iz Zagreba. Sarajeva in Solita. Radi pomanjkanja prostora jih žal ne moremo priobčiti.
Glavna skupščina osrednjega društva geometrov kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev se vrši 12. marca t. 1. v magistratni dvorani v Ljubljani. Opozarjamo vse člane na ugodnost polovične vožnje na južni in državni železnici. Enosmerna navadna vozna karta, žigosana z mokrim postajnim žigom velja tudi za vožnjo nazaj do vstopne postaje. Udeleženci skupščine naj se izkažejo pri žel. blagajni' z društveno legitimacijo. Popust velja le v dneh 11., 12. in 13. mar-ca t. 1. Tovariši! udeležite se polnoštevilno! V soboto zvečer družabni večer v »Unionu«.
Javni nameščenci in vpokojenci, zbrani na sestanku dne 23. februarja v Krškem so sklenili sledečo resolucijo: »Da bomo mogli posvetiti vse svoje moči domovini moramo imeti zasigurano eksistenco, moramo živeti človeško življenje. — Predno oa smo prisiljeni brez lastne krivde slediti tovarišem v Zagrebu, Dubrovniku in drugod, kateri grozijo z izstopom iz državne službe, vsled česar bi država trpela škodo, povzdignemo še enkrat svoj glas in zahtevamo od merodajnih činiteliev, ki so tudi za vse morebitne žalostne posledice 'odgovorni, sledeče: 1. Vzakonie.ne draginjske doklade naj se takoj nakažejo brez ozira na izvedbo redukcije uradništva. 2. Vsem javnim nameščencem in vpokojencem naj se izplača enkratni nabavni prispevek, da si bodo zamegli vsaj za silo preskrbeti z obleko in obuvalom. 3. Naraščanje draginje naj se zajezi s takojšnjo omejitvijo izxoza na dejansko potrebo, ker je za državo brezdvomno večje važnosti brezhibno delovanje upravnega aparata, kakor pa milijoni v žepih trgovcev in prekupčevalcev. Producentu pa itak ni pomagano, če svoje blago drago odda, kc se cene ravno vsled tega skokoma dvigaio, 4. Zahtevamo, da se uvrsti Krško, kjer so cene vsled bližine Zagreba višje kakor n. pr. v Celju in Ptuju, v 3. draginjski razred. Izgovor, da se je Krško uvrstilo v 5. draginjski razred, ker niso tukajšnji iavni nameščenci vposlali zastopniku nobenega cenika, ne drži, ker se je v resoluciji z dne 4. decembra lanskega leta poročalo, da so cene v Krškem celo višje, kakor v Celju in Ljubljani. V kolikor se temu poročilu ni verjelo, bi bila dolžnost referenta, da to trditev odvrže. 6. Zahtevamo pojasnilo, kako ute-
meljuje vlada odklonitev naše zahteve po izjednačenju naših prejemkov s častniškimi. 7. Konečno poživljamo ob 12. uri g. pokrajinskega namestnika in gg. poslance, da predočijo merodajnim faktorjem naš resen položaj, jih ponovno opozorijo na nevarnost njih igre ter zahtevajo takojšnjo odpomoč.« — Resoluciji je priložen cenik življenskih potrebščin, ki primerja Krške tržne cene z ljubljanskimi. — O. Z.
Resolucija »Udruženja državnih nameščencev iri upokojencev v Kranju« z
dne 28. januarja .1922 se glasi: 1. Poziv-Ijamo vlado in vse merodajne činitelje, da zasigurajo najprej domači trg s potrebnimi živili po nizkih cenah in še-le nadprodukcijo dbvojijo za izvoz. Dokler pa niso pokrite potrebe domačega ljudstva z najpotrebnejšimi živili naj se prepove vsak izvoz. 2. Z ozirom na katastrofalno naraščanje cen v zadnjih mesecih, naj vlada porabi vse zakonite mere. da se kurs dinarja zviša in s tem cene življenskih potrebščin stabilizirajo. Vlada naj preskrbi iz ‘državnih veleposestev uradništvu najnujnejše življenske potrebščine, kakor moko, mast. krompir, jajca in drva potom organizacije po znižanih stalnih cenah. 3. Vlado poživljamo, da posVeti v tej borbi za obstoj največjo naklonjenost uradniškemu vprašanju, podpira državne nameščence z vsemi mogočimi sredstvi, sicer jim preti propast. — O. Z.
Uradniške plače v Avstriji. Pišejo nam: Avstrija je uboga in zadolžena; za svoje uradnike pa le skrbi. Manipulantni uradnik X. č. r. n. pr. dobiva ca 100.000 K mesečne plače, Vil. č. r. ca 180.000 K. Mladi bančni uradniki z enoletno službo dobivajo 120.000 K mesečno, neki inžen. ima celo 300.000 K mesečno. S tako plačo se tudi v neznosni avstrijski draginji še nekako izhaja..
Književnost.
»Knjiga.« Naročil sem »Knjigo (zakaj ne navodilo ali kaj podobnega?) za pre-računanje vseh vrst obsegov, površin in vsebin z M-mero in z metrom itd.«, katero je spisal g. Al. Ermenc, podpregled-nik finančne kontrole. Na prvi pogled se mi je knjiga dopadla. Ko pa sem začel pregledovati »Tabelo L«, sem takoj zapazil, da gospod Ermenc niti pojma nima o Matijevičevi meri, kajti, ako bi istega imel, bi bi! moral vedeti, da je prva M-razdalja, to je od 0-M do 1-M, najkrajša, vsaka nadaljna M-razdalja pa je sorazmerno daljša kot prejšnja. V njegovi knjigi najdem, da znaša n. pr. razdalja od 314 M do 315 M 3515 mm, razdalja od 316 M do 317 M pa samo 31'25 mm. Pre-računil sem različnim mm pripadajočo M-mcro ter dognal, da je M-mera v nje-
govi »Knjigi« po večini napačno izračunana; n. pr. 1075 mm = 303'14 M, ne pa 303 M; in 2000 mm = 330'1 M, ne pa 330 M. Po Ermenčevi M-meri vsebuje kocka z dimenzijami 107;5 cm 1230/, mesto pravilno 1242/, in kocka z dimenzijami 2 m 7.940/, mesto 8.000/, torej precejšnja razlika. Vsled tega je knjiga nerabna, in denar, izdan zanjo, toliko kot proč vržen. Gospod Ermenc pravi v predgovoru, da je sestavil knjigo »narodu v korist«; toda prav lahko se zgodi, da bo imel kdo radi te knjige občutno škodo. — Toliko v vednost gg. tovarišem, da ne pridejo ob vporabi »Knjige« v zadrego. Fran Karlin, preglednik finančne kontrole.

Za tiskovni sklad »Našega Glasa« so nabrali ozir. darovali: G. Leopold Mandelj v Mariboru nabral 140 K. Darovali so gg. Bazilj Jeras, nadgeometer v Črnomlju 40 K. Leopold Mandelj, Stanko Brinšek, nadgeometer v Litiji, Ivan Pe-tročnik, nadgeometer, Ljubljana, Ivan Bydlo, ?iadgeometer, Ljubljana in Anton Čuden, geometer v Slovenjgradcu po 20 K: Neimenovan naš dopisnik je podarit 50 K od svojega honorarja. V štev. 7 izkazanih 280 K je nabrala ga. M. Dobravc. soproga viš. davč. upravitelja povodom odhodnicc g. Lotriča na Silvestrovo in pozneje. Darovali so gg. dr. Suhadolnik, Trop, Lotrič po 20 K, Robar Vilfan, Grajže no 12 K. dr. Kloar, Pleterski, Hrabalek. Drame, Vončina, Jagrič po 10 K. Ivanuš, Podlinšek, Krajnc po 8 K. Dobravc', Grah. Poženel, Špec po 6 K. dr. Gerlingsheim, Zörer, Vrtovšek, Ferenčak, Ulčar, Šket, Rauter, Dren. Hostnik, Draškovič, Vihar. Gradišnik, Druškovič. Jagrič, Matko. Kame, Zagrajšek, Krajnc in Kunej po 4 K. Srčna hvala vsem darovalcem in nabiralcem!	Uprava.
ncarievairne* rtmmj vine
levu w« •
Vabilo
NA REDNI OBČNI ZBOR Nahavljalne zadruge državnih uslužbencev in upokojencev v Novem mestu r. z. z o. z.
ki se bo vršil dne 26. marca 1922 ob 14. ; (2.) uri popoldne v porotni dvorani okrožnega sodišča v Novem mestu.
Ako občni zbor ob določeni uri ne bi bil sklepčen. sq bo vršil pol ure na to z istim dnevnim redom ob vsaki udeležbi.
Dnevni red:
1.	Poročilo upravnega in nadzorstvenega odbora;
2.	Pregled računov (bilance);
3.	Volitev nadzorstvenega in upravnega odbora:
4.	Raznoterosti.
Novo mesto, dne 27. februarja 1922.
Upravni odbor.
	
@	
©	
©	
©	
©	
REB. ZMROfil Z 0. J. li UHJ1I
dovoljuje javnim uslužbencem posojila na osebni kredil proti poroštvu, zaznambi na službene prejemke in zastavi življenskih polic na daljšo dobo in proli malim mesetnim odplačilom :: 7% obresti.
4%-
Prošnje se rešujejo zelo hitro.
Zahtevajte prospekt
	©
	©
	©
	©
	©
	©
Izdaja Osrednja Zveza javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani. Odgovorni urednik Makso Dacht. — Tiska Uri teli uka tiskarna v Ljubljani.