r»n pošt ček zavodih: Ljubljana št 11 842 Praga čislo 78.180, W'en 5t 10S ?41 Dva poloma Igra usode je nanesla, da je včerajšnji dan v razdobju par ur sprožil dve krizi, katerih vsaka je sarna za sebe velik dogodek sve:ovne politike. Senzacija ;e tem bolj pikantna — ako smemo rabili ta izraz — ker sta prizadeti dve državi, ki veljata za glavna činitelja evropske politike in obenem za glavna predstavnika obeh velikih, po svojih ciljih in svoji taktiki nasprotujočih si evropskih taborov. Zjutraj je izgubila svojo vlado Francija, opoldne Nemčija. Boncour in Schleicher sta odstopila po neuspehu svojih poskusov. Rešitev krize bo težka in komplicirana tako v Pari™ kakor v Berlinu. Francoska vlada Paul Boncourja je padla v parlamentu. Zunanja slika je povsem v skladu s francosko tradicijo: po celonočni napeti seji je poslanska zbornica odrekla kabinetu zahtevano zaupnico in uro kasneje so predsedniku republike namesto zajutrka servirali de-misijo vlade. Nemška vlada generala Schleicher ja ni padla na parlamentarnem bojišču. Zrušili so jo oni močni zakulisni vplivi, ki obvladujejo Nemčijo že ves čas, kar je hitlerjevski plaz razbil večino demokratično usmerjenih strank. In kakor francoskemu predsedniku Le brunu za zajutrk, so njegovemu nemškemu kolegi maršalu Hindenburgu za kosilo postregli z vladno krizo. Ne ta ne oni pa ni bil presenečen, ker s*a bili obe demisiji na obzorju že več časa. Zunanji povod odstopa francoske vlade je našim čitateljem, ki so sledili poročilom o proračunski debati, že znan. Šlo je za način, kako naj se krije desetini lijardni primanjkljaj v državnih financah. Finančni minister Chercn, ki slovi kot eden najboljših francoskih finančnih strokovnjakov, je proglasil načelo. da je treba za vsake ceno doseči ravnovesje med državnimi dohodki in izdatki in da se vlada v tem stremljenju tudi bolečih operacij ne sme ustrašiti. Njegov recept ni nov: na eni strani redukcije in štednia, na drugi shrani povišanje davščin. Vlada se je s Cheronom solidarizirala in njegove predloge sprejela za svoje. Na podporo desničarskih strank ni mogla računati, saj znači odo. britev proračuna v vseh parlamentarnih državah eminentno manifestacijo političnega zaupanja. Preostali so zato samo Blumovi socialisti, ki naj bi z glasovanjem za proračun dokumentirali življenjsko sposobnost levičarskega karte-la. Cheron jim je šel tudi do skrajnosti na roko in je i svoje redukcijske i svoje davčne predloge kar najbolj prilagodil zahtevam in naukom socialističnega katekizma. Vendar mu vse to ni pomagalo. Socialisti so postavili in so vztrajali na zahtevi , naj se večji del deficita ne krije z novimi davki, marveč z novimi posojili. Cheron in njegovi kolegi v vladi pa so ravno tako vztrajali na svojem prepričanju, da je najemanje posojil za kritje tekočih izdatkov nezdravo. Tako so se socialisti pri glasovanju pridružili opozicicnalni desnici in skuono z nio strmoglavili vlado, ki je bila itak že ves čas navezana na njihovo toleranco. Manj jasno je ozadje Scnleicherjeve-ga padca, ker ni bil izzvan na odprti pozornici. Malokateri nemŠKi kancelar je bil vsaj v inozemstvu sprejet s tolikim zaupanjem kakor general Schleicher. Saj je šel o njem glas, da je prav za prav on tisti, ki je že vsa zadnja leta komandiral nemško politiko in ki je sedaj tudi vidno stopil v ospredje. Pokazalo pa se je, da je tudi Schleicher le orodje drugih sil, kakor je tako orodje Papen in še marsikdo drugi. Ker se ni obnesel, je moral iti. Kaka naloga mu je bila namenjena, ko je bil poklican na kancelarsko mesto, še ni dobro vidno. Ako je obstojala njegova misija v tem, da tudi on pokaže, da je parlamentarna vlada pod pogoji, kakršne postavlja Hindenburg, nemogoča, je to misijo izvršil. Saj je sam stopil pred Hindenbur-ga z zahtevo po pooblastilu za zopetni razpust parlamenta. Prispeval je s tem nov dragoceni argument onim, ki streme sploh za izločitvijo parlnmenta in za diktaturo v tej ali oni obliki. Tako pomenjata obe vladni krizi, francoska in nemška, polom velikega poizkusa. Boncourjev padec je nova okrepitev nazora, da francoska levica ni zmožna trajno vladati, Schleicherjev odpust pa dokaz, da se po Hindenburgu reprezentirnni načrti nemškega konser-vatizma ne dajo izvesti v parlamentarni obleki. urško-iis [i lanski incident Atene. 28. jan. r. Včeraj se je pripetil resen diplomatski incident med Grčijo tn Italijo. Mesto Arginion je namreč preletelo 20 lovskih letal neznane ..arodnosti Ministrstvo za z ra kop lovstvo je takoj od-redlo preiskavo, ki je ugotovila da -o bila to italijanska legala, ki so izvajala razne vežhe nad grškim ozemMem b-ez pre šn;e'a obvestila in dovoljenja grških ob'a«sfi. Prn«V,iie»o da bo zunanje ministrstvo zaradi tega dogodka protestiralo Naročnina maš« moc£nu Din 25.— Za inozemstvo On 40 — Uredništvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 5 Telefon št 3122. 3123 3124. 3125 3126. Maribor, Gosposka ubca 11 Telefon št 2440 Celje, Strossmayerjeva ul. 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po »antu. Vladna kriza v Franciji in Nemčiji Boncousrjev kabinet Schleicher pa je Pariz. 28. januarja AA. Pri glasovanju o izločitvi člena b. iz vladnega finančnega načrta, ki predlaga petodstoi.no povišanje neposrednih davkov, je ostaia vlada, ki je postavila vprašanje zaupnice, v manjšini, izvajala je takoj pos.edice in odstopila. Proti vladi so glasovali desnica in socialisti, ki so zahtevali polirko posojil ter odklon.Ii politiko zviševanja neposrednih davkov. Za vlado pa so oddali svoje glasove ie rad:kali na poziv Herriota. Vlada je dobila samo 170 glasov, dočim sta proti njej glasovala 402 poslanca kakor so ugotovili skrutinatorjn pri ponovnem štetju glasov. V zelo dolgi debati o začasni dvanajstim je bilo ie maio bojnih momentov. Debata je trajala včeraj ves dan, začetek nočne seje pa je bil posvečen glasovanju o manj važnih člen h finančnega na-erta, ki predstavljajo le neznaten vir državnih dohodkov in je viada brez posebn:h ovir dosegla *jiho-vo odobritev. Proti 4. uri zjutraj pa je zbornica pričela razpravljati o členu 6. vladnega načrta, ki predlaga za 1. 1933. petodsioino povišanje neposrednih davkov, kar naj bi prineslo pol milijarde frankov dohodkov. Finančni odb°r je ta člen izločil, predsednik vlade Paul Boncour pa je zahteval, naj zbornica zavrne izločitev tega člena iz načrta. Svojo zahtevo je utemeljeval, da je ta člen moj-stro\ina vladnega finančnega načrta. zar:,di čm+ar naj se zbornica odloči, da odobri bistvene t«čke vladnega načrta, ali naj pa p°-kliče druge može. kj bodo predlagali drugačno rešitev. Vlada veže fiskalne ukrepe s prihranki, s čimer izpolnjuje samo svojo obljubo. Večni, ki nas zvesto podp-ra. moram povedati, da bi imela politika posojil za posledico, da bi izročila državo v roke bank. Posofla ne bi bilo težko porirvsati; toda dokler se ne doseže ravnotežje v proračunu. ne bo noben preudaren varčevalec nosil denarja v hišo. katere gospodar ne zna spraviti izdatkov v sklad z dohodki. Nato je Boncour prosil zbornico, naj se s sprejetjem čl. 6. izreče ne samo o njegovi ueodi. temveč odobri vladni načrt tudi v celoti. Za Boncour je m je govoril bivši prem;er H e r r i o t, ki je podprl vladno te/o in poudarjal. da ie že s-?m nedavno predlagal podobne načrte. katrane zagovarja »ec!*j predsednik vlade. Zato bi pomenilo pomanjkanje poguma, če ne bi izpovedal, da .>•• z ni'm popolnoma strinja. Za Herriotom .je stopi? m govorniško tribuno voditeli socialistov Leon B 1 u m. Poudari je pomen sprejetja točke 6. in • i^ a': »Od nis zahtevate, da se izrečemo o vsem sistemu vašega načrta, ki prizadeva p'?če uradništva. pokojnine itd., ne da bi kaj storilo, da se preprečijo in kaznuj-j i a davč- je postal žrtev načrta za uravnoteženje državnega proračuna, odstopil, ker ni dobil pooblastila za razpust državnega zbora ne sleparije. Vaše zahteve predstav jajo za prebivalstvo nemogoče žrtve.« Ob 6. zjutraj je dal predsednik na glasovanje izločitev člena 6. iz vladnega fin. načrta, vlada pa je proti temu predlogu postavila vprašanje zaupnice. Pri glasovanju sta bi'a oddana za izločitev čl. 6. fin. načrta 402 glasova, proti pa 170. Vlada je ostala torej v manjšini. Pred zaključkom seje ie zbornica še sklenila, da se sestane v torek, da :zglasuie provizorno dvanajsti no. Lebrnnova posvetovasiia Ob 7. zjutraj je Boncour po celonočni seji izročil v roke predsednika Lebruoa ostavko svojega kabineta. Predsednik je ostavko sprejel in poveril vladi vodstvo tekočih poslov. Predsednik Lebrun je že začel konsuilta-cije. Ob 10. je sp-e;e! senatnega predsednika Jeanneneva. ki je zapustil ETzej ob 10.40. Ob odhodu iz palače je izjavil: »Že §e«t mesecev je finančni pro^em eden izmed najglavnejših naših problemov. Svo- ječasno smo mu pripisovali premalo važnosti. Danes je postal ta problem še težj:, ker se mu je pridružil problem morale, ki obstoji v obnovi discipline v korist spiošnosti.« Ob 10.45 je Lebrun sprejel pred.sedmfca poslanske zbornice Bouissona. Za niVn je prišel v avdijenco predsednik senatnega finančnega odbora C a i 11 a u x. ki ie ob odhodu iz Elizeia izjavil: »Predsedniku sem predvsem nagktsil. da vsak pol: treni in gospodarski obnovitveni načrt ograža kaos hudi in stvari. Ta kaos bo trajal dotlej, dokler bo svetovna kriza.« Ob 11.35 je Lebrun sprejel predsednika finančnega odbora poslanske zbornice M a 1-vvja, za njim pa generalna poročevalca finaninrb odborov obeh zborn:c Rova in L a moureuxa. Odhajajoč iz Elizeja je Lamoureux izjavil: »Predsednik republike je dopoldne poklical k sebi finančnike. Razgovori so se tor°j v glavnem v-šili o Fran-čnem položaju. Vendar p-> Lebrun z nami ni načenjal bistva stvari. Po mojem ne bo lahko hitro najti rešitve krize.« Papenov mandat za proučitev položaja, aH je mogoča parlamentarna rešitev vladne krize Berlin. 28. januarja, č. Državni kancelar Schleicher ie danes opoldne podal predsedniku republike ITindenbitrgn ostavko re-lokupne vlade. Pred«edn'k Hindenburg ie ostavko sprejel t-r poveril d sedanji vladi začasno vodstvo državnih podov. Takoj po Sehleicberin ie sprejel ITinden-hurg bivšega državn^sa k.incelaria Papena in ga nanro«il. naj prevzame vodstvo pogajanj s političnimi strankam", ni dobil otrok svojega pravesa imena.« London, 28 jan. AA. Diplomatski urednik lista »Dailv Telegraphr poroča o izjavi uglednega člana japonske vlade, da. se Ja- Društva narodov, ako bo napadla Kitajsko ponska ne bo odrekla otokom v Tihem oceanu, ki so pod njenim mandatom, ako bi ji Društvo narodov ta mandat odvzele teT pravi, da načenja ta izjava zanimivo prav no vprašanje. Res je, da izpočetka mandatov ni podeljevalo Društvo narodov, temveč s0 si jih zavezniške velesile na podlagi odloka vrhovnega zavezniškega sveta, šele pozneje je Društvo narodov že izvršeno razdelitev mandatov potrdilo in pred nekaj leti je tedanji minister za kolonije Amery govoril v ženevi v tej stvari ter postavil načelo, da Društvo narodov ne bi moglo nobeni državi vzeti mandata, ki ga je dobila nad ozemljem, katero je zavojevala in si ga ohranila na podlagi med državami sklenjenih pogodb Na drugi strani bi na bilo za mandatar-sko državo težko izpolnjevati določbe za-stran mandatov, če ne bi več pripadala Društvu narodov. Morala bi tedaj vsaj s svetom DN in pa s stalnim odborom za mandate ostati še nadalje v zvezi. Druiače bi tako početje ne pomenilo ničesar kakor aneksiijo dežele, ki je pod nje-j i m mandatom. pogodbe pa aneksijskeg^ prava ne priznajo. Nova demarsa na Dunaju Dunaj, 28. januarja, p. Danes ob t. popoldne sta zastopnika Anglije in Francije izvršita ponovno demaršo pri avstrijski vladi zaradi hirtenberške afere v zvezi s tihotapstvom onožja na Madžarsko. Budimpešta, 28. januarja p. Zunanje ministrstvo je dane* izdalo ta komunike: Popoldne je posetil francoski poslanik v Bu-drnpešti namestnika madžarskega zunanjega ministra g. Kbuen Hedervarvja in ga naprosil za pojasnila o orožju, ki je bilo vt>i-bota pije no iz Italije v Madžarsko. Namestnik zunanjega ministra mu je odgovoril, da madžarski vladi o vsej tei zadevi ni znano n česar neposrednega. Pozneje je prišel k ! namestniku zunanjega m n'etra tudi angle-| škj poslanik ter ga prav tako prosil za pojasnila v tej zadevi. Dobil je enak odgovor. Rim, 28. januarja. M. Italijanski s'užbe-ni krogi derrantirajo parške vesti, da je bila v četertek izvršena skupna demarša A.ng'ije in Franciie v Rimu zaradi tihotapstva orožja na Madžarsko. Italijanski ofi-cielni krogi so o tej zadevi mnenja, da n in a Italija z njo ničesar opraviti in da zato tudi ne more ničesar odgovoriti na morebiti postavljena vprašanja. Tudi »tiiornale d' ItaVa« trdi, da ni bila izvršena nobena demarša pri italijanski vladi in da bi bil tak korak tudi popolnoma odveč. ker italijanska vlada ničesar ne ve o hirter.berški aferi. General Petitti di Roreto umri Turin, 28. januaria d. Včeraj zjutraj je umrl v starosti 70 iet general Petitti di Roreto. vojaški guverner po svetovni vojni v Trstu. Pokojnik se je že od mladosti posvetil vojaški kar eri. V ča^u svetovne voj-j ne je postai divizijski general. Sodeloval | je tudi v bojih v južni Srbiji. Po povratku i v Italijo je bil povišan v armijskega gene-raJa. Vrhovni poveljnik general Cadorna mu i je v dneh kobaridskegn poraza poveril poveljstvo nad tremi armadnimi zbori Po polomu Avstrije je na čelu svojih če' nri : še! v Trat ter je b'l -menovan za vo^kega i guvernerja. V Trstu je deloval 8 mesecev Kasne'e se je posvetil noV«rr«wiu deistvo-; vanju in je posta' čl?ti senata. Lani je zapustil vojaško službo. Madžarska In njeni sosedi Predsednik vlade Gombos in grof Bethlen o Titu-lescovi izjavi glede gospodarskega sodelovanja srednje Evrope Budimpešta. 28. januarja. M. Parlamentarni zunanjepolitični odbor se je na svoji snočnji sej: pred prehodom na dnevni red bavil z vprašanjem odnošajev Madžarske s sosednimi državami. Vprašanje je sprožil bivši ministrski predsednik grof Bethlen. ki je opozoril na zadnje izjave rumunske-ga zunanjega ministra Titulesca zastopniku budimj>eštanskega lista *Az Eetc, v katerih je poudarjal, da države Male antante niso nepri jatel jsko razpoložene proti Madžarski in da bi bilo treba ustvariti gospodarsko sodelovanje srednjeevropskih držav, nam- reč Avstrije, Madžarske, Rumunije, Jugo* slavije in Češkoslovaške, ker je to edini izhod iz propasti. To je zelo važna izjava, zaradi česar je potrebno, da io madžarska vlada prouči. Predsednik vlade Gombos je odgovoril, da Madžarska m proti sodelovanju z ostalimi podunavskimi državami, ia pa je predhoden pogoj za tako sodelovanje popolno spoštovanje pravic narodnih manj-š'n. Izrazil je upanje, da bo rumunski zunanji minister Titulescu konkretiziral svoje predloge, nakar se bo madžarska vlada o njih podrobneje izjavila. Novi angleški razorožitveni predlogi Politična in razorožitvena vprašanja naj se na konferenci obravnavajo ločeno ženeva, 2S. ian. AA. Angleški delegati s« včerai izročili zastopnikom Zedinjenih držav Francije, Nemčije in 'Italije na razorožitveni konferenci nove. važne predloge Angleška v'ada želi ž njim pospešiti del<» konference in privesti samo konferenco do konkretnih sklepov. Verjetno je, da boilo vlade navedenih držav že v najkrajšem času odgovorile na angleške predloge, tak« da bo predsedništvo konference moglo razpravljati o teh predlogih ž" prihodnji ted«,n. Anglija predlaga, naj bi konferenca ▼ prihodnje razdelila svoje delo tako, da bi razpravljala o političnih, vprašanijh. ki s« v zvezi z varnostno idejo, posebej; prav tako pa naj bi konferenca obravnavala čisto razorožit veno vprašan je zase. Politična vprašanja so v bistvu vprašanja načel in po mnenju angleške vlade nai bi o teh vprašanjih debatiral splošni odbor ki se sestane 2. februarja Po mnenju angleške vla-de so ta načela naslednja: l. Evropske države se zavežejo, da v nobenem primeru n« sežejo po sili; 2 celinske evropske države sklenejo med sabo okrožne varnostne pogodbe; 3 določbe o razorožitvi naj preidejo v splošno konvencijo o razorožitvi, tako da bo ta konvencija »tonila na mesto 5 oo-^rlavja versa^ske mirovne pogodbe, ki govori o razorožitvi Nemčije; 4 ta konvoncila naj bo srlede revizije za vse države podpisnice enaka; 5. celinske države preurede svoip votske no skupnem tipu kratkoročne vojaške službe. ženeva, 28. jan. AA. Delo pododbora, ki je imel od odbora devetnajstorice nalog, da sestavi besedilo poročim o mandžurskem sporu, je zadnje dni lepo napredovalo. Sodijo, da bo poročilo dokončano že prihodnji teden Očrtalo bo najpreie predzgodovi-no mandžurskih dogodkov do decembra 1931., nato pa navedlo dogodke p«o decembru 1931 do ponesrečenega spravnega poskusa. Zadnje poglavje poročila bo prineslo priporočila odbora devetnajstorice izredni skupščini DN, ki bo izrekla končno besedo o kitajsko-japonskem sporu. Verjetno je, da bo odbor devetnajstorice poročilo že v najkrajšem dasu lahko predložil izredni skupščini. Velika vohunska afera v Rumuniji Bukarešta, 28. januarja, p. V pretekli noči je policija v pisarnah osrednje poštne in brzojavne uprave aretirala okel' 20 nižjih uradnikov, ki .'o obtoženi, da so poskrili službene dokumente tei njihove kopije "Hj-di v u.oze.nstvo .V drugod po držav' so bile izvršene mnogoštevilne aretacije. Podtajnik notranjega ministrstva generalni ravnatelj javne varnosti. glavni državni tožilec in zastopnik vojaškega sodišča so bili zaposlen5 vgo noč v preiskavi te velike vohunske afere mnevajo, da se je vršilo vohunstvo v korist sovjetske Rusije. Separatistične punktacije ln severna meja Novica o ljubljanskih pomktacijah je vplivala ob naši severni narodni in dr-žavtti meji kakor žalostna senzacija. Njen prvi je bil svojevrsten. Skoro nihče n* notei prav verjeti, da gre res za programatiano izjavo dr. Korošca in njegovih. Mislilo se je. da gre za eno tistih mnogih govoric, ki se nekontrolirano razširjajo pri nas ln so tako pogoste, da je težko ločiti zrno od plev. Prevladovalo je mnenje, da so puktacije apokrifne, in dolgo časa so mnof; vest o pimktacijah označevali z?, spletko dr. KoroščecA protiv-mkov. Velika večina pa je kmalu prišla do spoznanja, da je poročilo le pre-resnično, in to spoznanje ie učinkovalo porazno, deprimiraoče. Ljudje se sprašujejo, kako je mogoče. da ie zavzel t^-Vo neverjetno stališče ravno oni dr. Korošec, ki je v ob-me5!!'!] kraiih nastooil svojo politično pot. Saj vendar ni min^o še toliko let, da bi bi-I mogel pozabiti, kaj vse je naš narod ob meti doživel in kako je na lastnem te1embe v veliki jneoslovenski skupnosti. Sami smo vodili boj za svojo ohramtev in m čuda. da smo omahovali. Naše moči so bile preslabe, da bi se trai.no usoešno mogli unirati pritisku državnega aparata. In naša me'a se ie oričela sicer počasi ali z bridko jro-tovostjo krčiti. Že smo v duhu gledali. kako tonejo Slovenske gorice. Pohorje in Koz.fak in mursko po'1'e v fu-•jem mor'«. ' o rram .ie klic manjšinske deklaracije vffl v srca novega poguma. Sami b' bili rz'gub;1i pogum in odločnost, toda zavest, da smo del velike fusroslovenske družine, da nismo več sami in zapuščeni, nam je dala no- vih moči, da smo uspešno do konca izvedli boj za svobodo. Tukaj ob meji je tedaj narod dobro vedel, da v prejšnji državi zanj ni življenja in da sam ni dovoli jak, da se obrani in vzdrži. Vso nado je tedaj že s početka svojega podviga črpal iz jngoslovenstva ter videl garancijo za svojo bodočnost le v čim najtesnejši jugoslovenski skupnosti. V tem zname-niu se je ob naši meji vršil preobrat, s to zavestjo je obmejni narod pozdravil 1. december 191K Zato narod ob meji ne more razumeti dr. Korošca, čigar ime ie bilo one čase zvezano s politiko majske deklaracije, danes pa se blešči na dokumentu, ki hoče komaj doseženo skuonost razdreti, zopet potegniti Slovence jz bratsikeara objema s Srbi in Hrvati nazaj v osamelost in razkosati državo. ki nas ščiti in varni« Vse, kar imamo, jezikovno ravno-pravnost, narodno šolo od osnovnih šol do univ rze, svoboden razvoj kulture, vse nam je dala naša močna država. Res je, da gospodarske razmere danes niso ugodne. Toda ravno narod ob meji. ki ima priliko neposredno soo-znati tudi življenje pri sosedih, dobro ve, da vlada enaka, če ne hujša beda in stiska tudi onstran jngoslovenskih državnih mej. Ve. da tudi v Avstriji kmetje tožijo o bridkih razmerah, ve cs<1o, da je v sosednji državi obup prinesel že pobune proti eksekucijam in še druge nevšečnosti. In ravno zato. ker naš kmet vse to bistro vidi in primerja. mu psihoza gospodarske krize ni zastrupila jugoslovenske državne miselnosti in vere v meč narodnega in državnega edin stva Obmejni narod ve pa še več. Ve, da se njegovim rojakom onstran meje ne priznavajo nobene pravice in da njihov >7ik izven domače hiše nima veliave Sliši pa tudi pogosto razna prerokovanja, da bo Maribor postal zopet nemški, da bo zopet nemštvo prodrlo nad Slovenske gorice in v dravsko dolino, da še vedno živi Bartscheva »nemška bol«. Vidi in posluša nie izletnike in domače eksponente ter pozna niih želje po vrnitvi časov nemške ekspanzije, pozna Dohleo tujcev po lepi slovenski zemlji. Narod se tem govoricam im prerokovanjem smehlja, ker ve. da so prazne mamie. dokler ob meii vihra zastava naše moone države. Razume pa tndi dobro, da bi želja po gos-podstvu nad našo zemljo in po zopetnem za-•sužnieniu vsvoibo-jmesra rodu postala resna nevarnost, kakor hitro bi se zrahljala ali izipodikoipaJa moč in sila države in kakor hitro bi se pretrgale bratske vezi, ki ustvarjajo jugoslo-vensko edinstvo. Zato narod ob meii smatra program, ki je formuliran v Koroščevih pomktacijah. za naroden greh. ki bi prinesel Slovencem nesrečo in posrubo. Obmejni narod tedaj enodnšr.o odik1ania punktacije in vsako zvezo s punktaši. šk@f je član Sokola Nova odlošsta izjava kotorskega škofa, Id v svoji škofiji ni dal citati protisokolskega lista Beograd, 2S. januarja, p. Za »Vremenom« objavlja nocoj tudi »Politika« izjavo kotorskega škofa msgr. Uc-cellnija o protisokolskem pastirskem 'listn. Dopisniku »Politike« ie sivolasi škof izjavil: »Nikoli v življenju se nisem obotavljal povedati, kar čutim tn mislim, Da «e tega tudi danes ne bom branil. Za vero ni šlo, zato pastirskega pisma nisem podpisal, pa se tudi ni prečitalo v naši škofiii. Tudi sam sem član jugoslovenskega Sokola. Bil sem to in ostanem. Ne vidim v tem greha. Če me bo pozval, da blagoslovim njegovo delo, ga bom blagoslovili zaradi Boga. Delu Sokolstva v moji škofijfi ni mogoče izreči oči kov, ki so bili osnova pastirskega pisma, in verujem, da jih tudi ne bo.« Končno ie g. škof zaprosil dopisnika »Politike«, raj se njega ne vmešava v polemiko in nai mu dovolijo v tem 'kratkem času, ki mu še preostaja v življenju, da bo živel v miru. Hrvatski politični delavci protestirajo proti punktacijam Seja vodstva JRKD za savsko banovino - Govora ministrov Demetroviča in Matice Zagreb, 28. februarja, n. Snoči se .ie vršila v prostorih banovinskega tajništva JRKD konferenca, ki jo ie sklicalo pred-sedn:štvo banovinskega odbora stranke in ki so se 'e udeležili delegati iz vse banovine. Navzoči so bili tudi ministra Jura) Demetrov:č in Matica ter bivša ministra dr. Djuro Sunvn in dr. Dragan Kraljevič. daljo več senatorjev in poslancev ter okoli 60 članov banovinskega sveta, ki ravno sedaj zaseda. Prvi je govoril minister Matica ki se je bavil s punktacijam] dr. Mačka in dr. Korošca ter raz-č'enil zlasti zahtevo, naj bi se povrnili v stanje pred 1. decembrom leta 1918 in sklepali nov sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci. Minister Jura! Demetrovič- je ostro obsodil punktacije in pastirsko nismo katoliških škofov, pri čemer ie onozarial na škodljivost takih činov za državo in narod. Vsak dar nam ie nov dokaz, da ie deiansko pri nas opozicija v popolnem razpadu. ker vrši svoio nalogo tako. da nima nikakega pozitivnega programa za ureditev države. Po!it;ka JWD ie nasprotno po M t > a bratstva in en? krp ravnosti ter resničnega ed>:n>stva v jtigos^ven^tvu. Govoreč o pastirskem pismu katoliškega epi- skopata je govornik poudarjal, da prizna-vano episkopatu avtoriteto, kadar govori o veri. dočim je njegov pastirski list povsem polit čnega značaja. Pastirski list je napadel jugoslovensko Sokolstvo na podlagi netočnih in neresničnih trditev, kar je bilo že dokazano in bo tudi še doku-n ertirano objasnjeno. Mi se ponašamo s to odlično nacionalno organizacijo ter izražamo svojo popolno solidarnost žnjo. Na koncu ie minister Demetrovič poudarjal, da so gospodarske razmere tako težavne, da je treba združiti vse svoje sile za ohranitev naroda pred stisko i,n bedo. Zato tudi nočemo verskega boja, temveč stremimo po pozitivnem in oiačenem delu za dobro naroda in Jugoslavije. Tudi vsi ostali govorniki so obsodili punktacije in pastirski list. Oh koncu zborovanja sta ministra Matica in Demetrovič dajala razna pojasnila na vprašanje članov banovinskega sveta in stranke. Nova teleson*ka zveza Beograd. 28. januarja AA. Dne 3. februarja se bo otvoril telefonski promet med Gradcem in Ap-af-nm- po teksi 40.50 Din odnosno 2.70 zlata franka enoto razgovora, in Bjfvovnrom po taksi 51.74 Din odnosno 3.45 zl. franka. Prvi del državnega smučarskega prvenstva V teku na 18 km so Čehi, Poljaki in Nemci zasedli prvih šest nsest — Prvi Jugosloven Janša Joško (Ilirija) je zasedel sedmo mesto — Danes se vršijo skoki Sv. Janez ob B >h. jezeru, 28. jan. Jutro je davi ostalo megleno, skoraj ljubljansko, tako da smo se bili, da so »vremenarji« že zopet spremenili svojo naklonjenost napram zimskim športnikom. Toda na srečo in veselje vseh prisotnih pri Sv. Janezu se je ckoli 10. ure^ pokazalo modro nebo in zlato sonce. Vsa veličastna okolica Bohinjskega jezera ie za-blestela v divni zimski krasoti. Termometer je padel precej nizko na 11 stopinj pod ničlo, toda sonce ima tukaj drugačno moč, tako da mraza km-.lu ni bilo \ ci Sneg je idealen, teren odličen, markacija vzorna in organizacija brezhbna. taxo aa so bili dani v supcTativih vsi oogoji, k: so si jih želeli p-i-editelji za današnje prvenstveno tekmovanje. Državno-prvenstveni tek na 18 km Za ta tek, ki velja za prvenstveni naslov v kombinaciji, se jc prijavilo 77 Jikino-v-alcev, na start pa se jih ie davi cb 9 iavijo starteriu Janezu Tavčar u 69, med ni.mi vsi inozemski tekmovalci. 13 zastopnikov štirih inozemskih d'žav in \si naj-boliši domači konkurenti. Na star»u io se poleg predsedstva JZSS s predse In kom dr Pircem in generalnim tajnikom G,:r-cem na čelu zbrali vodje -nozemskih delegacij, komandant platvmskeaa polka polkovnik Radulovič. šti/ili.i zastopniki »adc-luiočih klubov in mnogo obč;nstva. 3, 2, 1 — smuk! Točno — kar jc pri prireditvah JZSS načelo — ob 9. uri ja odrinil kot prvi Celjan Hitinger. V polminu-tnih presledkih so se vrstili drug za drugim, kakor ie to včeraj določila useda Posebno pozornost na startu so vzbudili resni Poljak inž. Schiele, žilavi predlanski zmagovalec Ceh Šimunek, mali Poljak Bervch, simpatični Nemec Marx. visoki zastopnik severnjakov Guttormsen. hladnokrvni in vedno razpoloženi Nemec Leupold itd. Ob 9.38 ie zapustil st2rt zadnji tekmovalec Pollak Luszczek. Potek proge Progo sta vzorno pripravila tehnični vodja teka Hinko Šircelj in njegova desna roka Ivo Mar sel. Proga je merila točno 18 km in je vodila od starta pred hotelo u v lahnem vzponu pod skakalnico do Žla-na (4 km), odrod dalje proti vojaški ka-ravli in dalje navzdol do Bohinjske Bistrice (8 km). Tukaj je proga zopet -avila proti zapadu skoraj večinoma po vznož-nem terenu preko glavne cestc do Rrod, nato čez Savo (11 km) in na I. .en bregu Save do Pod Rudnico, k.er se je nato (12 do 15 km) v najtežjem vzponu dvignila Pod Rudnico, odtod *>recej strmo in po najnevarnejšem terenu v proti Stari Fužini. Ko je pustila za seboj ozko in precej kočljivo brv čez Most.nico (17 km), se je v km dolgem ovinku vrnila na cilj pri vhodu v ho:el Sv. Janez. V i-Moška razlika je znašala okoli 350 m in je ob prilikah, ki smo jih omenili uvodoma, bila srednje težka. Temu se ja tudi zahvaliti, d.t so povprečno vsi tekmovalci vozili odlično in ni bilo nobene nezgode. Sprva je nekoliko neugodno vplivala megla in ost .-r mraz. Proti koncu tudi teh ni bilo v^č. Na brvi čez Mostnico Na najzanimivejšem, dasi že precej skrajnem mestu pred c ljem, je bila brv prav za prav še odlična. Vozači so se tukaj pojavili ob 10.15, in sicsr prvi čeho-slovak šimunek s s-tartno številko 10, ki je vozil do tukaj 1:10. Nato je sledil daljši presledek, ki je kazal že prve konture placementa na cilju. Ob 10.27 se je poka zal ob bregu Mcstn ce drugi. Poljak Be-rych s startno številko 13. Minuto za njim je prišeJ prvi Jugosloven Senčar. Boječ je stopal preko br--i, dočim sta prva vozila kot zmagovalca. Pet minut za njim Nemec Marx, izrazit vozač na 50 km, ki je vlekel kot motor žal je razlika med njim in šimunkom bila prevelika, ki je potreboval do tukaj 1:20. Sledila sta Jakopič Gustl (št. 19) in Leupold (40). Slednji je do tja osital samo 3 minute za Šimunkom. Minute tečejo in vse se zdi, da je prvi vozač tudi prvi med vsemi. Na cilj! Pred okusno ok.ašenim vhodom v hotel stoji ta mogočni napis. Okoli njega so spet zbrani funkcionarji JZSS, kot sodn ka poslujeta podpredsednik zagrebškega zim-sko-siportnega podfiaveza Jakšič Ln Tavčar. Ob 10.24 pride kot prvi šimunek, burno pozdravljen. Po daljšem presledku se otvori vrsta naslednjih. Vedno gosteje prihajajo. skoraj vsi sveži n čili od najmočnejših do najšibkejših. Guttormsen je opustil brezupno borbo. Mazal je slabo. Ker ni startai v konkurenci, razočaranje vsaj zanj ni preveliko. Podrobni rezultati 1. šimusnek Frarcta, CSR. 1:19.36; 2. Barten Antonin, ČSR, 1:20.16; 3. Leupold Hubert, Nemčija, 1:20.40; 4. Czech Broni-slav. Poljska, 1:23.07; 5. Kadavy Bohuslav. CSR, 1:23.12; 6. Maruszarz Stanislav, Poljska. 1:24.30; 7. Janša Joško, 11 rija, 1:26.36; 8. Cifka Jan, ČSR, 1:26.40; 9. Maruszarz Andrej, Poljska, 1:27.33; 10. Marx Erik, Nemčija, 1:28.13; 11. Luszczek Izidor, Poljska. 1:28 58; 12. Berych Vladislav, Poljska, 1:29.35; 13. Bervar Stane, Ljubljana. 1:29.35; 14. Godec Tomaž, Bohinj, 1:31.14; 15 Jakopič ALbin, Dovje-Mojstra-na, 1:31.58; 16 Klančnik Alojz. Dovje-Mojstrana, 1:32; 17 Jakopič Avgust. Ljubljana. 1:32 35; 18. Smolej Fran. Bratstvo. Jesenice. 1:3310; 19. Jenko Boris. Ilirija 1:33.15; 20. 2emva Lovro, Sokol .Gorje. 1:34.06: 21 Marchiott Silvo Concordia. Zagreb 1:34.31; 22. Senčar Lado. Ljubljana, 1:34.37; 23. Juvan Maks. Prosvetni odsek. Rateče, 1:35.27: 24. Sramel Bogo j Ljuibiiana. 1:36 39; 25 Odar Alojz. Bohinj. ' 1:37 03: 26 Markel L.. Bratstvo. Jesenice. 1:37.11; 27 Lakotn Ciril. Dovje-Moistrana 1:3712: 28 žen Jaka. Bchmi 1:38 06: 29 Jurič Herbert. Maribor. 1:38 55: 30 Heller Rapid, Maribor. 1:39 15: 31 Muš:č Liuban Maribor; 33. inž. Schele, Poljska; 36. Žin- gerl n. Maraton, Zagreb; 37. Bleiweis Jana, Ilirija; 38. Miloševič Vlado, Runclist, Zagreb; 43. Girandon Karo!, Ilirija, ln Palme Fran, Ljubljana. Na cilj je prispelo 65 vozače v. Vrstni red za tekmovanje v kombinaciji Za prvenstvo v kombinaciji so dobili tek-movalci, ki so se prijavili tudi za skoke, naslednje točke: 1. šimunek, ČSR, 240; 2. Barton, CSR. 236.25; 3. Leuipold, Nemčija, 223.5; 4. Czech, Poljeka, 220.5; 5. Kadavy, CSR, 220.5; 6. Maruozarz Stanislav, Podjrska, 213; 7 Cifka, CSR, 201.75; 8. Maruczarz Andrej. Poljska, 197.25; 9. Luszczek, Poljska, 190.5; 10. Jakopič Aib n, Dovje-Moj-strana, 175 5; 11 žemva, Sokol, Gorje, 1G5; 12. šramel Ljubljana, 153; 13. Odar. fichinj. 151.5; 14. Markel, Bratstvo, 150; 15. Jurič, Marbor. 142.5. V tej k^sifikaciji so prišli na 17. mesto inž. Sdreile, na 20." mesto Palme in 22. mesto Sodja Maks iz Boh nja. Prvenstvo JZSS Jugosloveniski tekmovalci eo tekmovali obenem za prvenstvo JZSS in so se plasirali talco-le: I. razred: 1. Janža Joško, Ilirija; 2. Bervar Stane Ljubljana; 3. Godec Tomaž. Bohinj; 4 Jakopii Albin, Dovje-Mojstrana; 5. Smolej Fran. Bratstvo. II. razred: 1. Klančnik Alojz, Dovje-Mojstrana; 2. Ženiva Lovro, Sokol, Gorje; 3. šramel Bogo, Ljubljana. III. razred: 1. Jakopič Avgust, Ljubljana; 2. Marchiot-ti Silvo, Concord.a; 3. Senčar Lado, Bchinj. Jspehi naših tekmovalcev Iz vrstnega reda tekmovalcev in samih številk bi se dalo sklepati, da so bili naši usPc-hi v tej konkurenc. preskromni. Treba pa je vedeti, da so bili danes naši v boju z vozači srednjeevropskega, deloma tudi svetovnega razreda, šimunek, Barton in Czech so olimpijci in tudi vsi ostali, ki so razen Janšo pusclli naše za seboj, so tekmovalci z veliko rutino, ki so prišli razen tega v Bchinj dobro pr pravlieni. Častno mesto med njimi zavzema neukrotljivi Joško Janša ki je kljub prehladu in nerazpo-loženju prišel na cilj 7 minut za zmagovalcem. Nekoliko je presenetijo 10. mesto Nemca Marxa, ki pa je izraziti vozač na dolge proge Drugi Jugosloven je vztrajni in simpatični Nany Bervar, ki ga je šimunek »položil« za 10 minut. Odlično mesto kot 3 Jugosloven zavzema Tomaž Godec, ki za Bervarjem n' zaostal niti za celi 2 minuti. Tudi naslednji štirje jugoslovenski vozači so popolnoma upravičili nade. V današnji konkurenci je bil nastop naše ekipe ne samo kvant tativno, temveč tudi kvalitativno nadvse časten. Mirne vesti lahko trdimo da je naše športno smučar-stvo danes napravico nov korak v svojem razvoju Našim tekmovalcem se vsekakor obeta uspešna bodočnost. Odlični gostje Medtem ko so tekmovalci ta gostje porabili krasno popoldne za izlete v okolico, so se začeli v hotelu Sv. Janez zbirati odlični gostje, ki nočejo počastiti letošnje smučarsko državno prvenstvo. Med drugimi sta okoli opoldne prispela minister za telesno vzgojo dr. Hanžek s soprogo in šefom kabineta ler ljubljansk župan dr. Puc s soprogo. Popoldne sta prispela v Sv. Janez bar dr Marušič s svo jim ta in 'kom in poveljnik dravske divizije general Cuka-vac. Za zvečer je najavljen prihod ministra na razpoloženju Ivana Mohoriča s soprogo. V ostalem se pričakuje jutri prihod mnogoštevilne množice, k! bodo prisostvovale jutrišnjim skokom, pri katerih se bo dopoldne vrš^p napeta borba za prvenstvo 'Danes vsi v Sokolski dom v Šiški na VELIKI SHOD vsedržavne stranke JRKD Na shodu bo poročal g. minister dr. Albert Kramer o političnem in gospodarskem položaju v državi. Poročali bodo še drugi. 'Začetek točno ob pol 11. dopoldne. Krajevni odbor JRKD v Sliki v kombinaciji zlasti med inczemci. Glavna kandidata sta Ceha šimunek in Barton proti Ne-mcu Leopoldu, šanse so po splošni sodbi nekoliko boljše za Bartona Na koncu je treba še enkrat poudariti, da je JZSS s svojo letošnjo prired tviio v vseh ozirih prekosil samega sebe. Kljub veliki udeležbi in izredno strnjenem sporedu je do sedaj organizacija funkcionirala brezhibno. Mogočnega zaveznika je me! Savez pri tem v vremenu. Glavna zasega pa gre njegovim odličnim funkcionarjem, k: jim je treba brez ozira za zaposlitev izreči vse priznanje. Sicer pa je s^učar-siva samo po seb' športna panoga, ki že po svojem značaju ne pozna nesoglasij in zamere. * Program prvega kongresa Slovanskih smučarskih zvez Dnevni red kongresa slovanskih smučarskih zvez. ki se bo vršil v Ljubljani 30. t. m. ob 11.30 v dvorani TOI, je naslednji: Pozdrav predsedstva kongresa, otvoritev, pozdravi referati: »Idejni temelji vseslovanskega smučarskega prvenstva« (referira delegat Poljskega Zwiazka Nar-ciarskega); »Pomen vseslovanskega smučarskega prvenstva za tehnično izpopolni tev smučarstva med slovanskimi narodi« (referira delegat Swaza Lvžaru CSR); »Pomen in naloge z'o'ižan a slovanskih smi»-čarskih zvez v organizaciji smučarstva« (referira delegat JZSS). Določi rev kongresnega odbora za leto 1933, resolucije, zaključek kongresa. Predkonfrenca za kongres bo v prostorih Avtokluba istega dne ob 9. dopoldne. Ramd in Vienna v Angliji London, 28. januarja. Danes sta igrali dve dunajski nogometni moštvi na Angleškem. in sicer Ranid v Lcicestru, Vienna pa v Plvmouthu Rapidu je uspelo doseči zmago, do-čim je Vienna igrala le neodločeno. Rapid : Leicester City 3:1 (0:0) Rapidu je danes uspelo zmagat- n.id Lei-cester Citv. ki je eno najboljših kcmbma-cijskih mošte-v v angleški prvi lig-, čep-sv stoji v tabeli trenutno na zadnjem mestu. Prvi polčas je osta1 brez golov Dunai^ani so 'n^cenirali lene mpade. ki na so iih An-g'ež- sijajno odbiiali V drugi po'ovn cerkvene oblasti so imele s tem čarodejem veliko poslov in skrbi in oddahnile so se, seveda ne za dolgo, ko je umrl. Mnogi njegovi nasledniki: pToroki in krotilci vragov sicer niso ■imeli velikih uspehov, nekateri pa so se le po!as?;li praznovernega preb valstva, da g,i izkoriščajo in tlačijo kakor mora. oblastem pa prizadevajo velike preglavice, ker uživa .jo pri zaslepljenih ljudeh največjo zašito. Za največjega čarodeja velja sedaj nek' Stanko Šatara iz vasi Krezluka. Tega zanemarjenega in odurnega starca se 'ah,ko sreča no vseh še tako zao-uščenih naselbinah. Kmetje ga kličejo povodom vsake bo'ezmi pri družini ali pa pri živ:ni in ob ZVOČNI KINO IDEAL Opereta veselega temperamenta, smeha, zabave, humorja, petja, razkošja in novih šlagerjev! KONTESA PLEŠE Lien Deyers Georg Aleksander Trnde Berliner, Tibor Halmay In Hans Junkermann Ljubavni roman mladega kneza, ki se noče poročiti s princeso, katero so mu določili sorodniki! Dopolnilo najnovejši Ufin zvočni tednik novosti in senzacij! Predstave ob 3., 5., 7. in 9. uri. ih primerov iz bosanskih vasi vseh drugih nezgodah. Možakar ima svoje dobro organizirane pomočnike, ki v lažjih primerih nastopajo namesto njega, drugače pa mu vedno pravočasno oskrbijo vse potrebne informacije, da se lahko pojavi v vsaki hiši kakor pravi vedež, ki sam najboljše pozna vso nezgodo in njene okol-nosti. Te dni je bil čarodej Stanko spet enkrat prijavljen sreski oblasti. Prijavil ga je kmet Jovo Nišič. ki se je sestal z njim v neki gostilni in mu potožil o svoji bolezni. Najprej sta popila precej vina in raki-je, potem pa je Stanko dejal, da je stvar težavna in da bo treba mnogo molitev, voska in kadila. Molitvic bo treba najmanj 820 in vsaka je po denarju, voska pa najmanj za eno kilo. Pogodila sta se za tisoč dinarjev in kar v gostilni so spisali tudi pogodbo, katero so kot priče potrdili nek' drugi pivci. Stanko je molil več dni, Jovovo hišo je okadil s kadilom po vseh kotih in oglih n vsakokrat je pobral ves denar, ki so ga imeli pri hiši. Bolezen pa se ni udala in se je zaradi tega Jovo tako razjezil da je čarodeja ovadil. Stanko je bil ztslišan, pa se je takoj gladko izgovoril, da za svoje molitve ničesar ne zahteva in sprejema le, kar mu drugi ponudijo. Jova pa so med tem sosedje toliko oplašili, češ, da je sam kriv, ker nima dovolj zaupanja, in da mu lahko čarodej še večjega vraga nahuiska na hišo, da jc spet preklical svoje obtožbe. Drugri slepar, ki zbira svoje žrtve med ravno tako prazni vernim muslimanskim prebivalstvom pa je šejtan-hodža Ibrah.m Delalagič. ki tudi izgan ja še j t a na-vrag« /. velikim uspehom. Njegove čarovnije so vedno zelo drage. Če pride v h šo, kjer se je naselila kaka bolezen, ali pa kjer je bilo ljudem uročeno, mu morajo prinesti 30 do 40 jajc, katera sam najprej opere, potem mrmra nad njimi neke molitvice, naposled pa ra v^ako jaice nariše neke ca eke. Jajca morajo potem za grebsti v žerjavico. Če popokajo vsa, mor,) že v istem trenutku »šejtan« zapustiti hišo, če pa ostane v žerjavici nekaj jajec celih, pa čarodej na njih vidi. kaj bi se dalo storiiti. Po dolgem premišljevanju našteva to in ono in p razno verni ljudje mu seveda vse znosijo skupaj, pa če bi morali potrošiti zadnje pare. ali pa prodati karkoli iz hiše. Kadar ga prijavijo oblasti, se seveda tudi on izgovarja, da ni ničesar zahteval, ovaditeli pa med tem že v strahu in zaslepljenosti na kakršenkoli način prekliče jo, ali pa vsa i om'1'jo svo'e ovadbe in tako se šejtan-hodža veseli svoje svobode in ljudske neumnosti. Bolj zadovoljni od dneva do dneva Postani in ostani Slan Vodnikove dražbe S Časten uspeh svetosavske prireditve Ljubljana, 28. januarja. Sv. Sava je prazaiik vere in kulture m tako tudi naša pravoslavna cerkvena občina vsako leto slavi spomin na tega velikega svetnika in buditelja s kulturno, umetniško prireditvijo. Za saočnjo sveto-savsko besedo je vel ko unionsko dvorano napolnilo najodučnejše občinstvo. Med predstavniki smo opazili gg. bana dr. Ma-rušiča, pomočnika bana dr. Pirkmajerja, župana dr. Puca, divizijonarja generala Cukavca, poveljnika mesta generaia Pcpo-viča, načeLn ka štaba podpolkovnika Soko-loviča, za rektorja univerze prof. dr. Zupančiča, ministra n. r. Mohoriča, senatorja dr. Ravniharja in dr. Gregorina, poslanca Pustcslemška, ravnatelja železniške direkcije inž. Klcdiča, ravnatelja Glasbene Mat ce Huibada. tajnika ZTOI dr. Piessa, zastopnike Ruske Matice, ravnatelje naših srednjih in strokovnih šol ter veliko število profesorjev, predstavnike pravoslavne cerkvene občine univ. prof. dr. Hadžija. proto Dudimira in prof. Jurkoviča. Med odličnim narodnim ženstvem so prišle na besedo ga. minister dr. Kramerjeva, ga. divizijonarjeva in žu.nancva. častno je bila zastopana vsa ljubljanska pravoslavna kolonija, zlasti naš oficirski zbor, prihitela pa ie tudi velika množica katoliškega občinstva. Koncert, ki je tvoril prvi in glavni del večera, je umetn:'3ko odlično uspel. Saj pa so sodelovali naši najboljši pevrlki zbori in solisti. Večer je otvoril mešani dijaški zbor z drž. učiteljišča pod vodstvom gosp. prof. Repovša s svet o savsko himno, ki jo je vsa dvorana poslušala stoje in ki je b la umetniško mogočen uvod v ves večer. Izmed ostalih pesmi (Adamič, Ferjančič. Mokranjac) so morali dijaki na splošno odobravanje pos^išaicev Mckranjčevo »Pesem s Kosova« nonoviti. Burno pozdravljena je nato ga. Pavla Lovšetova zapela najprej dvoje (Arcibašev, Paladilhe), potem pa še cel cikilus Konjovičevih jugosiovenskih narodn h pesmi. Navdušenje je razvnela zlasti arija iz opere »Suzana« in pa narodne, ki jih je slovenska pevka odlično podala v srbsko-hrvatski dikciji. Operni pevec g. Betetto ie mogočno zaoel balado dr. švare »Brodnik« in pevec in komponist sta za pesem žela bogato priznanje. Nato je g. Betetto z nezmanjšanim uspehom za.oel še dve pesmi iz Konjovičeve zbirke »Moia zemlja« in Moniuiszka »O mati moja«. Cba solista je s finim občutjem spremljal pri klavrju g. dr. švara. Moški zbor »Grafike« je pod vodstvom g. prof. Grobminga, neprestano živahno aklamiran, zapel šest pesmi (Adamič, Marolt. Mate-tič. Premrl, Zaje. Foerster). Najbolj so pevci navdušili z Zajčevo »Ourič;co malo«, tako da so jo mora-li na splošno zahtevo ponoviti. Po koncertu, ki le umetniško odlično trsoel. se je razvil ki je bil gotova eden najbolj dostojnih in najlepših v tej sezoni. Grenčica Hunvadi Jan os je najzanesljivejše in najidealnejše odvajalno sredstvo. Spominu gospe Madilde Majdičeve Kranj. 27. januarja. Danes popoldne smo spremili k večnemu počitku veleugledno kranjsko damo gospo Matildo Majdičevo. ki je v četrtek podlegla dolgi in mučni bolezni v starost 66 let. J'o-kojnica je bila hči znanega tovarnarja inž. Franca Kotnika z Verda pri Vrhniki. Kotni-kovi so bili zavedna in ugledna narod ia rodbina. Ga. Ana Lenarčičeva. ki je nedavno praznovala še sveža in zdrava 70-letnico rojstva, je sestra pokojne ge. Mat 1-de. Znana sta bila tudi njena pokojna b:a-ta Franc in Karol Kotnik, ki imata mnogo zaslug za napredek naših narodnih društev. ~ Sedemnajstletna se je poročila z velein-dustrijcem Vinkom Majdicem, lastnikom velikega valjčnega mlina v Kranju. Maidi-čeva rodbina je bila takrat zbiral šče vseh zavednih in izobraženih Kranjčanov. Tu je imela pokojnica mnogo prilike za vsestransko zanimanje. Brigala se ie za razvoj domačega industrijskega podjetja, za vrtnarstvo, zlasti pa se je zanimala za umetnost-Bila je zelo izobražena dama. Sicer pa io Elitni kino Matica Telefon 2124 Danes premiera ljubke veseloigre, iskrene ljubezni med dražestne^pariško midinetko in mladeea modnega risarja Renate Milllesr Ge©rg Aleksasidesr Otto Wa!lburg diktaturo ubezni Krasne toalete, ki bodo vzbudile zlasti pri damah vsesplošno občudovanje ! Prodaja vstopnic od 11. do pol 13. Najnovejši Foxov zvočni tednik! Uvodoma čarobni film M. Badjure ZIMSKI IZLET NA TRIGLAV! Predstave ob 3., 5., in %10. ...ste ako uporabljate ALBUS -terpeniinovo milo za pranje svojega perila. ALBUS- terpen-tinovo milo spaja nesnago razkrajajoča moc z čistilnim učinkom močno penečega se ALBUS-mila ALBUS-terpentinovo milo Vam prihrani čas in trud, opere Vaše perilo bleščeče belo in je zanesljivo varčuje. je odlikoval blag značaj, vedna vedrost :n prisrčen humor. Življenje je dala petnajstim otrokom, ki iih je vse sama vzgojna. Skratka — najkrenkejši steber vse Majdi-of ve hiše je bila. Tudi v najtežjih časih ni obupala, po smrti 6voiega soproga je_ vzela gospodarstvo v svoie roke. Vsa naša napredna ln narodna društva io štejejo med delavne odbornice in članice Najstarejši sin g. V nko MajdiS je ravnatelj podjetja »Peter Majdič« v Olju; g. De-meter in gdč. Marica. Mira in Zora vodijo domačo elektrarno, gdč. Vera je operna pevka, g- Kornel pa študira elektrotehniko na ljubljanski univerzi. St ri hčerke so poročene. ga. Saša z brigadnim generalom g. Antonjevičem, ga. Zdenka z g. inž. Šilo-vičem, sinom bana Šiloviča. ga. Erna z višjim ministrskim svetnikom g. dr. Araniekim ga. Leja pa z veleposestnikom in lesnim industrijcem g- Lončaričem. Ugledno gospo Matildo Maidičevo bomo dolgo ohranili v častnem spominu. Zalujo-č m izrekamo iskreno sožalie! Zanimiv izum našega rojaka v Ameriki Mojstrana, 29. januarja. Nedavno so razni, tudi angleški ameriški listi poročali o zanimivem izumu cle-velandskega urarja Johna Lakote. Lakota, ki živi v Ameriki blizu 20 let. je iznašel tako majhen električen motor, da se ga lahko spravi v napr.->tniku. Ta motorček povleče dober funt težak tovor in napravi 18.000 obratov v eni minuti. Izumitelj Janez Lakota je po rodu iz Mojstrane, kjer živi na domačiji njegov brat Alojz. Janez je bil že v mladih letih zelo nadarjen in posebno zavzet za razne tehnične naprave. Ko je bil šc otrok, je že sestavljal igrače, ki so se mehanično premikale in so vzbujale ne samo pri mladini, temveč tudi pri odraslih veliko začudenje. Po dovršeni ljudski Šoli ga je oče poslal na Bled, da bi se izučil urarske obrti. Janezov mojster je bil že po 14 dneh zelo presenečen zaradi njegove velike nadarjenosti. Fant je izvrševal sam že skoro vsa urarska dela. V prostem času pa jc naskrivaj vedno kaj delal ter prinesel potem domov kako zanimivost. Tudi v Ameriki je izumi! že vsakovrstne tehnične naprave, ni pa imel sreče s patentiran iem. Večkrat ie že pisal domov, da je v tovarni za letala iznašel in izboljšal mnoge konstrukcije, zaradi pomanjkanja sredstev pa ni mogel uporabiti svojih izumov, ki so jih napo-sled izkoristili drugi. Dunav in Sava zamrzujeta Ves plovni promet ustavljen. Beograd. 26. januarja. Doigo časa. že skoraj predolgo, kakor so trdili kmetje, ki so na beograjskih trgih prodajali božične prašičke, ni bilo zime. Toda prišel je sv .Jovan. pravoslavni, ki se praznuje 20. januarja, in je prinese! s seboj ne samo sn-eg, temveč pravi, pristni »jovanski mraz«. Dunav in Sava sta že prej prinašala težke ploče ledu, ker je zj-ma v njenem gornjem toku pritisnila že zdavnaj prej. zlasti .na Dunavu, ki ima sploh hladnejšo vodo od Save. toda nevarnosti za plovbo še ni bilo. Postajalo pa ie vse hladneje, ledene plošče so prihajale vse večje številnejše in tamle pred nekaj dnevi se je ustavila vsa daljša plovba. V prometu so ostali danes še parniki, ki vozijo med Beogradom in Zemmiom ter Beogradom in Pančevim. Zadnje dni pa je pritisnil res pravi zimski mraz in niso bile samo ledene plošče, ki jih je nosila reka. ki so ogražale plovbo, temveč ie voda začela polagoma zamrzo-vati ob bregovih, tako da so bile nekatere 'adie. ki se niso še pravočasno umaknile v prezimovališče v Tarnišu, v precejšnji nevarnosti. da jih obkoli led in pozneje morda celo stisne. Motorne čolne tvrdke Ba-tignol, ki so bili privezani pri »šestih topo-Mh«, so komaj rešili. Morali so jih naravnost izsekati iz ledu in izvleči na suho. Stadion »Bob-kluba« so ledene plošče popolnoma napolnile, a ko jih je pritisk v .vse večjem o-bsegu prihajajočega ledu po- rinil v strugo, so odnesle s seboj ves stadion. Prav posebno se kopiči led ob izlivu Save v Dunav in tu so morali manjšim par-nikom priskočiti na pcmoč največji, da so jih izvlekli iz ledu in spravili v pristanišče. Tako se ie zgodilo parniku »Maje-st:,k«, ki je prhaia! iz Pančeva, in mali »Neri«, prihajajoči iz Zemuna. V Zemunu sta dva monitorja lomiila led pred pristaniščem da bi se tako omogočilo pristajanje parnikov lokalnega beograjske-prometa, toda reka je naplaviiala vedno več in vse večjih 'edenih plošč, da je bilo napos'ed vse delo zaman in se je opustilo. Ker tako ni kazalo drugega, se je danes dopoldne ustavil tud-i lokalni beograjski plovni promet. Ob devetih ie izdalo ravnateljstvo državne poreone plovbe odnosni odlok. Zasebne plovbne družbe so še skušale nadaljevati p1ovbo. toda ob desetih so tudi le-te izprevidele. da je stvar nemogoča in so ustavile plovbo. Z Zemunom je tako mogoč promet samo z železniškimi vlaki, s Pančevom pa peš, po novem du-navskem mostu, za kar je pa treba posebnega dovoljenja policijske oblasti. Pri boleznih žo!ca in jeter, žolčnih kamnih, zlatici uravna naravna »Franz Josefova« grenčica prebavo na naravnost popolen način. Izkušnje na klinikah potrjujejo, da učinkuje domače zdravljenje z »Franz Josefovo« vodo posebno dobro, če jo mešamo s toplo vodo, izpijemo zjutraj na tešč želodec. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah. »Svinjska noga« v Zagrebu Zagreb. 29. februarja. V Ljubljani so k sreči le spraviH na varno veččlansko vlomilsko tolpo, ki je spretno po vlomilskem sistemu, znanem pod nazivom »svinjska noga«, navrtala več blagajn in naplemk okrog 300.000 Din, v Zagrebu pa imajo manj sreče z enako predrzno vlomilsko družbo. V četrtek so neznani vlomilci v Gunduličevi ulici vdrli v prostore zavoda za proizvajanje umetnega cepiva in ker v blagajni niso našli denarja, so se takoj drugo noč z enako spretnostjo udejstvili v Gajevi ulici v prostorih tvrdke Jugefa, zastopnice nemških tvrdk za farmacevtske produkte. Po načinu, kako so prišli v prostore in izvedli vlom. se da sklepati, da so si že prej vse natančno ogledali, kajti vdrli_ so skozi vežo sosedne hiše v Preradovičevi ulici, neopaženo so pasirali dvorišče, potem pa so se po lestvi popeli na 3 m visok zid od koder so spet preko dvorišča prišli v hišo št. 32 Gajeve ulice Vsa vrata so spretno odprli s ponarejenimi ključi. V poslovalnici so veliko blagajno odrinili od stene, potem pa so jo od zadaj navrtali prav spretno po sistemu »svinjske noge«. Težko delo pa se jim je komaj izplačalo, kajti v blagajni je bilo samo nekaj preko 5000 Din. Vse blagajniške predale so vestno preiskali v nadi. da bo še kaj denarja. Prebrskali so tudi vse omare in pisalne mize v poslovalnici, kjer pa tudi niso našli kaj prida plena. Odšli so iz lokala po isti poti. Vlomilski obisk je opazil zjutraj sluga, ki jc takoj alarmiral policijo. Po opravljenem delu jc policija takoj videla, da ima posla s profesionalnimi vlomilci, ki so ji že večkrat odnesli pete. a KINO LJUBLJANSKI DVOR _ Telefon 2730 Danes zadnjikrat Harry Piel v senzacionalnem filmu Ukradeni avto Ob 3., %5., 6„ 1/28. in 9. zvečer ob najnižjih cenah 2. 4 in 6 Din Docent dr, Ivan Malho: Medicinec na denarnem trgu Dr. Puc, župan bele Ljubljane, je pri-podobrl v svojem aktualnem članku »Stric 2 EttiljctM« v lanski božičns številki »Jutra« denarni krogotok a krvnim. Ni slaba primerjava! Pn človeku vzdržuje krvni obtok prevsem srce, ki vsesava med razširom kri vase in jo med stisijajem meče tebe. Sodeluje pa tudi krvno ž.lje, ka je sicer trajno napeto, pa vendar popusti v nape-rosti un se razširi, ko ga zadene krvni val, prihajajoč od srca po vsakem stisljaju O. t rank, Hasebroek, in dr. trde celo, da se odvodnice in lasnr.ce stično kakor srce periodično krčijo in širijo. Zaradi tega govori Frank celo o perifernem srcu in o peristaltiki žilja. Pri še mati enem prenosu denarnega krogotoka na krvnega predstavljajo: Narodna banka naše srce, državno in zasebno gospodarstvo »srčno slo«, ostali denarni zavodi posamezne »dele naše droDovine« in pota, po katerih prihaja denar med prebivalstvo in se pretaka naprej, so »človeško krvno žil je«. Kr>na telesca so naš * denar« in ostale celice našega organizma prebivalstvo, in SKier z vsemi panogami narodnega gospodarstva. V prenesenem smislu značita napetost in pasivno, odnosno aktivno sodelovanje žilja predvsem javr.o zaupinje «i podjetnost prebivalstva itd. Dve činjenici. ki znatno pripomoreta k nemoten.-mu pretakanju dinarja in ne dopuščata, da bi v krogotoku zastal in zdrknil na neljuba stranska pota, na primer v tujino ali v nogavice. Napetost krvnega žilja, ki pretvarja potencialno emergijo srca v kinetično in povzroča enakomerno razdelitev krvi po telesu, sta pri denarnem krogotoku pred vsem: podvzetnost in javno zaupanje. Naše denarne razmere, prenesene ra bolnega človeka, znači.jo: da boleha Jugoslavija, v ostalem čisto krepko razvito dekle. za precej komplicirano denarno in gospodarsko krizo, m scer z medicinskega vidika za a) običajno bledckrvnostjo z zmanjšanim številom rdečih krvnih cel;c (tezavriranje dinarja, beg dinarjev v tujino, be« tujega kapitala od nas, odtok našega dinarja v tujino po tuji industriji v naši državi, zadolževanje kmeta, prirastek preb;valstva za 2 milijv>na duš. padec cen agrarnim produktom, premočno znižanje uradniških pl3č in pokojnin jo-sen. Razen tega bi morali napraviti odločl-ni činitelji vse korake, da da se zvišajo uradništvu plače in upokojencem pokojnine kajti ta denar predstavlja denarno gmoto, ki faktično še kroži. Z -'zboljšanjem gmotnega položaja tem slojem pa se najhitreje pomaga kmetu, s tem pa tudi obrtništvu in industriji. Današnja narodna gospodarska kriza znači za vse zdravn.ištvo, tako za njegovo vest kakor za njegovo vestnost, hudo pre-iskušnjo. Pred vsem nas s:lno obremeniuie pereče vprašanje šolava. Na eni strani nas obletavajo siromašne žene. na drug strani pa nas vežejo strogi zakonski predpisi, ki priznavajo umeten splav le s strogo medicinskega stališča, kjer sta življenje ^n zdravje matere po nosečnosti ogrožena. Večina teh žen prosi, ker ima že kupico otrok, katere s svojimi žulji in z javmnv podporami skoro ne more več oreživljati. Vsik nov prirastek v tekih ra^mprab ne znaei le za siromašno rodbino hudo obremeni- Dol!y milo LavendeI, Buttermiik, idol, Chypre so najboljša za negovanje lica. 32i tev, marveč tudi za javnost, kateri zapade prej ali slej v breme. V svoji praksi opažam. da so železničarji na primer le z dvema otrokoma še zadostno situirani, do:im so rodbine s 4 ali z več otroki izpostavljene po največ socialn bedi in hiranju. Zaščita dojenčka in rodbin z večjim števlom otrok mora biti tako vsakemu narodnemu gospodarju, kak^-r tudi zdravniku največja skrb, da ne zapade narod nevarnosti, da si bo sam reguliral število otrok. Enako nas sili narodno-gospodarska kriza, da ohranimo človeka čim daljšo do-bp zmožnega za delo 'n pridobitnega in ga čim temeljiteje ofuvamo pred preranim hiranjem. S tem ne pomagamo le njemu, marveč tudi splošnosti in javnim oblast-vom. Ta zahteva ra.<š:rja tudi_ delokrog hi-gijene. Pn tem ne mislim toliko na občo in splošno higijeno krkor na rodbinsko in na higieno posameznika. V današnji dobi mora b;ti vsak zdravnik ne le dober diag-nostičar in terapevt, marveč se mora tudi skrbstveno udejstvovati in osredotočiti svojo skrb in brigo ne le na bolnika, marveč tudi na okolico, posebno na rodbino! Slednjič morrmo posvečati mnogo pozornosti alkoholizmu, kajti s tem, da je na eni štreni siilno padla cena alkohola in je na drugi strani padel izvoz vina na ničlo, je dom"č konzrm «'kobo!« znatno narasel in je alkohol postal krajevno naravnost »ljudska prehrana«. Z a'koholom roko v roki pa gredo obubožanje, degemeracija ro-ds. razpad družinskega *ivHenja. de^or*-Iizacija in tuberkuloza. Tudi to vprašanje morala soreieti zdravnik in narodni gospodar v »sanacikM na^t«. Dan-šnia doba tudi zahteva, da se bavi medicnec mnogo boli z narodno-rtospod^rskimi vprašanji, kakor je to bil do sedaj običaj. Trsničarstvo v dravski f banovini Poleg sadjarstva je vinogradništvo v dravski banovini gotovo zelo važna panoga kmetijstva, kajti to vzdržuje na tisoče druž n (vinogradniških, gostilničarskih, delavskih itd.), a poleg tega sestavlja glavni vir trošarinskih dohodkov državi in posameznim oučinam, in to v raznih oblikah. Zaradi tega posvečajo država, odnosno posamezne banov ne veliko pažnjo pravilnemu, vsestranskemu razvoju vinogradništva, tfasti glede pomnoževanj kvalitetnih žlatnih trt in posameznih krajevnim razmeram ustrezajočih ameriških podlag, medtem ko izkuša s strog ml odredbami iztrebiti malovredne trtne sorte, v prvi vrsti nežHahtne ameriške samorodni-ce ali takozvane direktorie (šmarnico, iza-belo. Clinton, otelo !n druge). Vse to pa seveda ne gre tako naglo, kakor bi bilo želeti, ker ie obseg vinogradov v dravsik1 banovin: dokaj velik (okroglo 24.000 ha) in ker se le počasi prenavljajo starejši, že pešajoči vinogradi, toda izvršuje se to kolikor možno sistematično. V ta namen je dravska banovina v zadnjem desetletju ustanovila nekaj novih trtnih razsadnikov na Dolenjskem ta Štajerskem, odnosno znatno razš rila že obstoječe in s temi združila večje trtnice, v katerih se požlahtnjujejo in pomnožujejo le take žlahtne sorte, ki dotičnemu kraju vsestransko najbolje ustrezajo. Zato je pa število sort znatno omejeno, da se na ta način doseže pravi krajevni enotni v.nsiki tip. Banovina oddaja take cepljenke vinogradnikom naročnikom po skrajno znižanih cenah, samo da se postopno razmnožijo najbolj priporočljive sorte po vseh v no-rodnih okoliših. Take nasade vzdržuje ba novina v Leskovcu, Kostanjevici, Novem mestu in v Drašičih na Dolenjskem in v Mariboru, Pekrah, Kapelah in drugje na štajerskem Poleg teh razsadn kov vzdr-žuje banovina še vzorne vinograde, v katerih se gojijo najipriporočijivejše trtne sorte, cepljene na razne ameriške podlage, kar SlužI okoliškim vinogradnikom, zlasti nezaupljivim, za kažipot in dober vzgled. Bano vinski razsadn iki pa ne morejo vedno zadostiti naročnikom z zadostno množino cepljenih trt, zato so ustanovili podjetni pr vafcniki svoje lastne trtnice. največ na štajerskem, kjer vzgajajo isto-tako najipriporočijivejše sorte, katere prodajajo po zmernih cenah svojim naročnikom. Da se preprečijo eventualne zlorabe, to je nepoštena kupčija s takimi ceplienkami v škodo naročnikov, je banovina postavla tudi privatne trtnice pod uradno kontrolo. Ker je v nekaterih krajih na štajerskem po več tak?h manjših trtničarjev, ki se bavijo s pridelovanjem in z razipečavanjem cepljenk, so se v poslednjem času ustanovile krajevne zadruge, a novembra lani se je ustanovil v Mariboru, kamor so došli trtničarji vse dravske banovine, celo trtničar-ski odsek Vinarskega društva za dravsko banovino. S tem sta podani obče koristna možnost Ln ugodnost skupnega delovanja vseh privatnih trtničarjev z VD. kar je v današnjih razmerah tudi neobhodno potrebno, kajti s to odločitvijo so si privatni trtničarji priborili večje zaupanje vinogradu kov glede naročitve potrebnih cepljenk. Vinogradniku posestniku, ki morda ne dobi primernih ali dovolj cepljenk iz bano. vinskih nasadov, odnosno ki ni v vinograd-n škj stroki dovolj orientiran in ne pozna pravega dobavnega vira. priporočam, da se obrne naravnost na trtničarski odsek VD, katerega predsednik je obče znani ve-levinogradnik g. Clotar Bouvier v Gornji Radgoni, tajnik pa g Prane Brumen v Krap ji pri Ljutomeru. Pripomniti je še. da so v tem odseku včlanjeni le trtničarji, ki imajo cd kmetijskega minlstrscva dovoljenje za tak obrat in so tor*»j pod redno uradno kontrolo. Fr. G. Zdravilna vrednost planinskega mleka Ravnatelj osrednje mlekarne v Davosu v Švici dr. Gabathuller je nedavno objavil zanimive izsledke o vplivu nadmorske višine na višino v taminov v mleku. Pri svojih Poizkusih s podganami je ugotovil dr. Gabathuller, da vsebuje mleko iz Davosa. ki je znan kot eno najznamenitejših svetovnih zdravilišč za bolne na plju-č h, dvojno množino vitamina D (protira-hitičnega) v primeri z mlekom z nižin. Tako je bilo na primer v Davosu dovolj 5 gr zimskega mleka, da so 12 tednov zaščitili podgane pred rahitičnim obolenjem. Vse te poizkusne ž valce so hranili s takšno hrano, ki izziva rahitis. Prav ta poizkus so napravili v mestu Bernu, ki leži mnogo niže, in so morali porabiti dnevno po 10 gr mleka, da so zašč tlli poizkusne živalce pred obolenjem. Pri poizkusih s poletnim mlekom so zadoščali že 3 do 4 gr planinskega mleka za preprečenje bolezni. Večji obseg protirahitičnega vitamina je vsekakor povzročen po živahnejšem delovanju ultravioletnih žarkov, kakor so to že davno dognala opažanja. Pri preiskovanju različnih vrst mleka glede množine vitamina je bilo ugotovljeno, da zrase obseg vitaminov za 6 do 8 odstotkov na 100 m višine. Odpornost tega vitamina proti Vladimir Levstik: Tezis Obabuibos Vroč poletni dan je brl; umazanorjava zgradba stare celjske gimnazije je drhtela v senčni pripeki. Težka soparica je polnila razrede. Pritiskala je na možgane, legala na oči. Še črne, razrezane klopi so dremale, še cesar na steni je neslišno vlekel dreto. Dostojanstveni vzgojitelji, ki so lahko vstajali izza katedrov, se pretezali pred šolskimi deskami in bočili junaške, povečini tevtonske prsi, se izprehajali med klopmi in se dramili z bobnenjem svojih oblastnih glasov — da, ti so nemara vedeli, kako jim je bilo ime. Drugače pa ni bilo v vsem pašaluku ravnatelja Profta niti toliko zbranosti duha, kolikor je potrebuje vrla solčavska kravica, da vzdigne rep in — zamuka. Vesoljna kvinta je kinkala--ohe! Ob samem spominu na tisti vroči poletni dan bi bil skoraj pozabil, da se začenja istorija čisto drugje in že pet let prej — ne. šest; zakaj terciio je Julče Smodej repetiral. da bi si pridobil v grščini boljšo podlago. Julče je bil zagledal luč sveta nekje v savinjšikih hribih kot prvorojenec va- škega učitelja. Ker je imel bistro glavo in ker se tako spodobi, ga je bil skrbni oče med njegovim devetim in desetim letom pripravil za gimnazijo — to je, naučil ga je bil nemščine, po knjigi, kakor jo je sam »govorilj« in »znalj«: »Ich bin ein braver Schiller.« Tako pripravljenega je gnal potomca nekega deževnega septembrskega dne v Celje, ga zapisal v gimnazijo, mu dobil stanovanje pri nemškutarskem železničarju, ga priporočil temu, njegovi ženi in vsem rodbinskim članom v strogo nadzorstvo in izdatno libranje, lajbanje in pestenje, ga založil z modrimi nauki in prgiščem drobiža ter ga zvečer prepustil mukam domotožja in preglavicam vzvišene naloge, da postane vsaj minister, če že ne kaplan. Julče je kmalu izprevidel, da ni k temu svetlemu cilju nobene bližnjice, in jel ubirati svojo pot tako. kakor so ga nosili valovi kozloglavega prvošolskega življenja. Na glaziji se je igral »frniku-le«, v gozdu okoli Sv. Jožefa »ravbarje in žandarje« ln se pod vodstvom izkušenih, obče spoštovanih repetentov vežbal v preklinjanju, kajenju cigaret in pljuvanju na daljavo in skozi zobe. Naučil se ie prepisovati nrenarariie v šoli pred poukom, nadomeščati gub'enie s čutnostjo spomina in se v sleherni stiski zanesti na srečo junaško, kakor vsa po-kolenja celjskih študentov, odkar je stala gimnazija. Ob mrzlih in deževnih dnevih, kadar pod milim nebom ni bilo zdravo iskati prigod, je požiral indijanske povesti in zgodovinske knjige, izmed katerih ga je najbolj strastno zanimalo vse, kar je pripovedovala o starih Grkih. Leonida, Periklej, Aleksander Makedonski; kakšna mogočna, doneča imena! Kakšen svet, kakšno življenje, kolikanj različno od Julčetovega vsakdanjega trepeta pred razrednico in katalogom! Celje se mu je zdelo velikansko; v primeri z njegovo hribovsko vasico je bilo večje kakor pozneje Dunaj v primeri s Celjem. Bilo je deveta dežela, polna omamljajočega hrupa, izložb, bogati je in imenitniške prevzetnosti; dežela pitanih gospodov, ki so s palcem in mezincem lovili valjaste manšete. nosili glave pokoncu in trebuhe naprej, kadili »kube« in od same bahate mogočnosti sopihali med hojo. In vse to: debeluhi, debeluške, tenkovrate fraile in zlikani gizdalini, komiji, branjevci in prodajalka v slaščičarni, vse, vse je govorilo po nemško. Julče. ki se mu ie zdel izpod domačega zvonika nedavno še ves svet slovenski. kar ni moe-el na*"d?ti tolikemu številu Nemcev in nemškutarjev. višji toploti Je nenavadno vel:ka ln se niti pri kuhanju pri 130 stopinjah C ne uniči popolnoma, kar je tudi dokazal poizkus s podganami, katerim so kuhali mleko pri 130 stopinjah C eno celo uro. Na temelju izsledkov teh po zkusov je prišel ravnatelj osrednje mlekarne v Davosu do naslednjega zaključka: Ker se smatra kot nosilec vitamina v mleku mlečna mast, je naravno, da imajo tudi sirovo maslo in razne vrste sirov s planin večji obseg vitaminov D kakor mlečni pro. izvodi z nižin. Tako raziaag on tudi odlične uspehe zdravljenja s planinskim mlekom. Razen vitamina D se nahaja v mleku tudi vitamin C (protiskorbutni), in sicer prav tako v znatno večjih množinah v mleku krav .ki se pasejo po plan nah. Pri poizkusih, ki jih je napravil s kunci, je ugotovil dr. Gabathuller, da je za zaščita kuncev pred skorbutom zadostna količina 40 gr planinskega mleka. Za isti primer v dolini je bilo treba pn suhi tirani 60 gr, pri ansilaži pa 45 gr mleka Kaj povzroča večjo vsebino vitamina C v planinskem mleku, še niso mogli z vso gotovostjo dognati. Sodu se. da je med obema vitaminoma C in D neka vzajemna zveza. Tudi vitaminu C ne škoduje kuhanje. Ix vsega tega se da ta naše mlekarne in odjemalce mleka agotoviti naslednje: Planinsko mleko je z zdravniškega stališča mnogo več vreuno kakor mleko z nižine. Praktično izkoriščanje tega odkritja podpira možnost mnogo boljšega vnovče-vanja plan nskega mleka zaradi rabe v zdravstvene svrhe. To t>i prišlo zlasti za našo banovino v poštev, £0 redimo tolike naše živine na planinah. Dogodki za mejo Novi šolski skrbnik Kakor smo poročali, je bil premeščen v Turin dosedanji šolski skrbn k za Julijsko krajino Mondino. Pred dnevi je odpotoval tn prepustil svoje mesto novemu skrbniku dr. Marinu Paroliju. Paroli je po letih mlad. po prepričanju ln še bolj iz opor-tunosti pa že star fašist. To mu Je tudi odprlo pot v življenje. V svoji karijeri se je naglo povzpel na stopnjo šolskega skrbnika in je vršil to službo že v več Italijanskih šolsk h centrih. Imenovanje novega šolskega skrbnika je dalo fašistični strokovni reviji »Giornale della Scuola Media«. ki izhaja v Rimu. posredno povod da je objavila članek o nadaljevalnem šolstvu v Julijski krajin! ta o njegovih funkcijah med >tujerodnim« prebivalstvom, članek je napisal znani fašistovski prof. Albert Ballaben. V njem pravi med drugim- V Julijski krajini je nekoč veljala Šolska obveznost za vse otroke do 14 leta. Po prizadevanju učiteljstva in šolskih oblasti ie ostala ta norma v veljavi tudi pozneje. Ko pa so se pričeli ustanavljati nadaljevalni izobraževalni tečaji, ki pomenijo za vzarolo ljudstva napredek, ki je povsem v skladu s potrebami nacije in novh časov, se je pričela v marr^.i+eri občini zane-mariati določba o šolski obveznosti otrok, čeorav se povsod ipse tnoto niso ustanavljale nove vzgojne instituc'1e. Zaradi tega 1e ostalo mnogo s>tujerod»vh« otrok prepuščenih saroi*v seb' ir morda še kakemu slovenskemu duhovniku, ki vrši po1^ svojega verskega apostolstva tudi neko drugo gotovo mnogo mani sveto misijo. Po-litičn'" razlogi — prestiž naciie ta fašistična vzgoia rafrr^aiše generacije drugo-rodcev — zahtevajo, da se ustanovi čim \'eč novih tečajev, tako da se bo še boli no^ji 5ol icf nai r>o vnlii rež-'m a vrš'io V3*r>e naloge civiVzac^ie italijar>"?tva in fašizma ki so potrebni pred vsem obmejnim pokrajinam. Tiengo že deluje Pred dnevi Je bil goriški prefekt Tiengo premeščen v Trst Ni še poleglo j fašistično« navdušenje ob sprejemu novega prefektt, ko se je ta že lotil dela ta citiral k sebi po vrsti najprej vse, kar v Trstu količkaj pomeni, nato pa še fašistične veljake z dežele. Na tržaški prefekturi so se morali zbrati podeštati iz posameznih občin iz tržaške pokrajine. Prišli so možje iz Bukovja, Vrem, Lokve, Košane, Hre-novice. Divače, Dobrdoba, Nabrežine, Du-tovelj, Milj, Gradeča, Tržiča, Postojne, škocjana, Dol ne, štjaka, št. Petra ob So či, št. Petra na Krasu, Senožeč, Sežane, Tomaja, Turjaka, Slavine, R hemberka, Foljana, Ronkov in Starancana. Preftkt jih je zadržal pri sebi skoraj pol drugo uro. Dal jim je stroga navodila za njihovo nadaljnje delovanje med slovenskim prebivalstvom. Podeštati so mu morali obljub ti, da se bodo zvesto ravnali po prejetih navodilih, kakor to zahtevajo interesi fašizma in »v korist ljudstva ta prizadetih občin«. Novo dečje zavetišče V Renčah je »Ital i a Redenta« otvorila novo dečje zavetišče. Podeštat to krajevne fašistične oblasti so si mnogo prizadevali za ta azil, ker so bili dosedanji uspehi italijanske in fašistične vzgoje v ljudski šoli in nadaljevalnih tečajih le preveč neznatni. Begunci pred sodiščem Po kratkem presledku zaradi takozvane amnestije so se pričeli pred sodišča po Julijski krajini novi procesi proti beguncem. Tako so bili na sodišču v Reki obsojeni 32-letni Matej Bubnič iz puljske okolice, ki so ga aretirali blizu mosta čez Rečino, ko je. kakor pravi obtožnica, hotel zbe-žati čez mejo, na 3 mesece ječe in 2000 lir denarne kazni, 19-letni Matej Tunko-vič iz Zminja in 27-letni Jovan Cvetič iz Raše na 4-mesečno ječo ta po 2.500 lir denarne kazni Karabinerjl v Sempasu pa so ugotovili, da je zbežal brez potr.ega 1 sta čez mejo 20-letni Stanislav Bada.1:C iz Oseke pri šempasu. Baje je zbežal, ker doma n1 našel dela in je bil že v hndi stiski. Pri" vili so ga goriškemu sod šč-a Dva velika požara na Vipavskem Že teden dru divja po Krasu besna burja. Ponekod je odnesla n 2ke strehe 3 kraških bajt, drugod pa raapihala ogenj, da so nastali požari ta nesreče. V Trstu je pred dnevi požar un;čiJ Fa£>risovo trgovino igrač ter mu prizadejal pol milijona lir škode. Tudi v Vipavski dalim je burja povzročila, da je ogenj uničil hiši dveh posestnikov v šturjah pri Ajdovščini. Najprej je nastal požar v hiši posestnika Franceta škarabota. Vnele so se saje v dimniku. Požar se je naglo razš ril na vse poslopje. Gasilci iz Ajdovščine so si za. man prizadevali, da bi ogenj vsaj omejili. Burja je zanesla iskre tudi na sosednjo hišo. ki se je prav tako v trenutku vnela. Bila je last posestnika štibilja. V nekaj urah sta pogoreli obe stavbi Nastala je celo nevarnost, da se ogenj razširi 5e na druga poslopja. Prišli so na pomoč tudi gasilci iz Gorice. Gašenje in reševanje je trajalo vse dc 7. zjutraj. Krišalfka »Levstikov kip" Navpično: 1. doba, 2. vernik; 3 druga košnja; 4. vrsta papige; 5. Levsrikova satirična povest 7. egiptovsko božanstvo; S. nevestina oprema; 10. žaba; 13. nerzijski kralj; 14. grška črka; 16. Levstikov rojstni kraj; 17. ime prve žene; 20 teža am-balaže; 23. planota v Aziji, 26. egiptovska božanstvo; 27. igralna karta. Vodoravno: 1. pi.ača; 4. konec očenaša; 6. bolezen; 7 otok na Jadranu; 9 ploskovna mera; 10. ženska pijača; 11 zemljepisni pojem; 12. italijanski predlog 13 mesto v Egiptu ;15. naš (fr.); 18. aer; 19 »grajen prostor; 21. vstavi »apa«, 22. melodije; 24. vstavi »nar«. 25 naplačilo; 27. /ensko ime. -- t Rešitev kri^ijke „Drsa!ki Vodoravno: 3. dleto, 5. c dc, 6. rano, 7. M'a, 8. lov, 9. Jovo, 10. .os, 12. lek, 14. Amor, 15 ki, 16. Ksaver. Navpično: 1 pečatni vosek, 2. stenica, 3. lira. 4. oko, 7. mozol, 8. Lot, 9. jalov, 11. Ema, 13 Kir. 14 as. In srce mu je strahoma upadalo. Nemščina. kakršne se je bil naučil doma, očividno ni bila prava; Celjani so govorili drugače; nekaj nasilnega, zavaljeno hovkajočega je bilo v teh zvokih, ki so se zlivali Julčetovemu ušesu v težko razumljivo hrumenje. Bila je nemščina posebne sorte, slavni »cilaver tajč«, kakor jo je imenoval rusobradi profesor Kurz, Julčetov kasnejši Latinec in razrednik v višji gimnaziji. »Cilaver tajč« je Julčeta nekajkrat pošteno zvodil za nos. Na primer tisti dan, ko je sedel v sobi in pri odprtem oknu zaužival prelepo indijansko zgodbo »Tokeah, die weisse Rose«, spodaj na ulici sta se pa modro in važno razgo-varjala dva moška glasova. Že ves čas sta čudno odvračala njegovo pozornost od brania; in baš ko je rdečekožni junak zavihtil tomahavk in razčesnil sovražniku malopridno butico. se je z grmečim basom razlegel do njega vzklik: »Tezis obabuibos peseres!« Ta vzklik je Julčeta presunil. Kaj so bile te besede in kaj so Domenile? Nemške niso mogle biti: ničemur, kar je Julče znal. niso bile podobne: obšlo ga ie. kakor da bi se bil ustavil nod njegovim oknom človek iz rlaline dežele in ea no-VHejil ? pp-hoi. V katerem jeziku neki' Julče je vrgel »Belo rožo« oroč in po- gledal na ulico. Nikogar ni balo veo videti. Ali se je bil nemara le v njegovi domišljiji oglasil duh junaškega Indijanca? Ne; rdečekožci govori.io bolj na x>hovg« in »uf« in podobno. »Tezis obabuibos peseres« je pa zvenelo čisto drugače, nekako tako kakor Themis, The-tis, Xerxes, Artaxerxes. Bilo je kakor mogočno, zveneče ime kake bajeslovne osebnosti. »Tezis obabuibos ... Tezis. Obabuibos Peseres!« Julčetova domišljija je kar sama postavila začetnice. Ve? dan so mu rojile besede po glavi, in ves dan je ugibal, odkod in kaj bi utegnil biti človek, ki bi mu bilo ime Tezis Obabuibos in tako dalje. Pri večerji, ko je bil Herr Pesteu-schegg, njegov gospodar, doma, je nehote planilo iz njega. »Danes sem čul tu pod oknom dva, ki sta govorila v tujem jeriku. Ne vem, kateri bi bil. Morda je bila grščina ali perziiščina.« »Kako sta pa govorila?« je vnrašal Pesteuschegg. »Bo« hobens ksogt?« »Tezis Obabuibos Peseres.« »Bii?« Pe«teuscbegg je nastavil dlan na uhelj. nob amol.« »Tezis Obabuibos Peseres... NaiVže kako ime.« je skromno nrinomnil Julče. »Tu oks, tu pleda, bindiša! Gonc rih- Pohorje, raj belega športa Markirana pot, ki pelje čez Pohorje od vzhoda do zahoda, od Maribora, Rad/vanja in Hoč do Dravograda ali Slovenjgradca, je nad 60 km dolga. In ne dosti krajša je proga, ki jo po njej lahko prevozi izurjeni smučar, ne da bi med : -otjo naletel na resno oviro, ki bi ga prisilila, da nadaljuje svojo pot brez smuči. Druga znamenitost te edlnsLrene smučarske ceste je v tem, da gre od sv. Bcufenka nad Radvanjem (1CG7 m) pa do Vel ke kope (1542 m) vedno v višini nad 1000 m. Povprečna višina peti v vzhodnem delu gorovja, ki sega do Bcgle (1517 m), znaša 1300, v za-padnem delu od Bogle do Velike kepe pa 1500 m. Tako dolge in tako visoke smučarske poti naša država nikjer drugje tirna. Vzrok za to leži v tem, ker jugoslovenske gore in plan ne spadajo k apneni-škim Alpam, ki so skalnate, pečevite, divje raztrgane, razdrapane in razrite z nepremagljivimi prepadi in strminami. Pohorje pa spada k praalpam, kojih najzna-č Inejša poteza v njihovi zunanji obliki so lahno skrivi j eni, podolgovati in gladki hrbti z neznatnimi kupastimi položnimi vzpetinami. Nekdaj, ko je še na Pohorju cvetelo steklarstvo, ko je bilo tsoč in tisoč ljudi zaposlenih v »glažutah« in »fužinah«, v pohorskih gozdovih ter na pohorskih poteh in globočah, tam še ni bil znan moderni beli šport. Ce so gozdarji in lovci hod li na krpljah ter se z vrhov in planin po -■m-r^p.Tvh m od hlodov iz2"laien;h dr-^sh travnikov za vežbanje v smučanju. »Hlebov dom«, koča na Klopnem vrhu, potem pa koča na »Pesku« z najvišje ležečo skakalnico, posebno pa najvažnejše in najpotrebnejše oporišče vsega belega športa v zapadrseim predalu celokupnega Ponorja, »Senjorjev dom«, so oni naši od nesebične . ljubezni postavljeni stebri, brez katerih bi beli šport v pravem parnemu besede na tem dolgem pogorju spCoh ne bil mogoč. Moderna skakalnica za streliščem pri Spodnjem Radvanju, or.a pri Sv. Lovrencu na Pohorju, ie omenjena skakalnica pri koči na Pestra (1382 m), nanovo napravljena smučarska pot z Ruške naravnost v Ruše in na kolodvor, znamenito popravljeno sankališče zopet z Rušlke v Ruše, enako skoro od sv. Bolfenka v Sp. Radrvanje, od Mariborske v Retno, pričajo, da baš naše podružnice SPD vrš jo velevažno nalogo na podvig belega športa na Pohorju. Do Brgle. centralne gmote celega gorovja, je Pohorje gozdnato. Kljub temu je tudi tod suka dobra, ker so poti široke in se sneg prične šele pozno taliti. Zapadni del od Brgle do Veliike kape pa je eno samo, fideatao, flkoro neskončno smučišče, ki se kakor počasni :n dolgi valovi mehkega morja dviga in pada preko odprtih, jasnih in solnčnih hrbtov, goljav in planjav. Tu lahko kamari fcudi začeitnik. počasi in '-ev^dno ;n vedno Jo imel dosti časa in prilike, občudovati prekrasno zimsko naravo okoli sebe v bližini in daljavi. V le-<7v,, i-n Wesku zimskeea solne? frlp^a na na svojjn sanen spuščali v dolino, to ni bil nikak šport. Beli šport na Pohorju je še zelo mlad. a ga čaka najsijajnejja bodočnost, ker mu teren nudi vse pogoje za ugoden razmah. Da na Pohorje še vedno ne vozi nobena železa ca in da sv. Bolfonk še vedno zaman čaka na njo, da je avtomobilska c-esta iz Reke v dveh letih prilezla komaj šele nekaj kilometrov naprej do skromne in nizke »K&ple«, to žalostno dejstvo razvoja belega športa na PGhorju prav gotovo ne pospešuje. Treba je samo pogledati v Celovec, Beljak in na Osojsko jezero, kako je tam sedaj že svetovno znana >Ka.nzel-hahn« pretvorila Pohorju podobno Grlico OGorlitzen«) v pravo mravljišče zimskih sportnkov iz domačega in tujega sveta. Ta naše Pohorje, ki je velika zakladnica ne samo zaradi svojih gozdov in kamnolomov, ampak še boli zaradi svojih neprecenljivih ugodnih pogojev za letovišče, za zimovišče, za poletni, posebno pa za z'ruski sjport, v prvi vrsti za smučarstvo, tako dcPgo ne bo odprlo svojih sikrith vi rov in vrelcev, dokler ne bo nanj odprta vsaj ena moderna pot. lava jan je belega športa po njegovih ra-brih. obronkih, gozdovih, sečah ln tiatah, planinah in travnikih, hrbtih, vrhovih, pia-niah in kepah pa je sedaj, ko so podružnice SPD v Maribora, v Rušah in v Konjicah svoje glavno delo v tem pogledu že izvrš le, omogočene tudi na take razdalje, kakor je Sv Bolfenk nad Mariborom in Velika aii Mala kopa nad Slovenjgradcem. Vzhodni konec Pohorja, tako zvani Reški vh, ki je najibližji mestu, že dobiva polagoma lice avstrijskega Semmeringa. Na pot', ki io lahko prehodiš v pol ure, najdeš kar štiri gostilne in postaje vse v višini nad 1000 m. Gostilna s prenočiščem v nekdanji cerkvi sv. Bolfenka ti s svojega balkona nudi prekrasen razgled na Dravsko dolino, na Maribor, Kozjak in Slovenske gorice. Na južnem pehorju Ruškega vrha po je skrita v zasneženih smrekah ob žuborenju glasnega potočka preprosta domači.', gostilna Kopona, se smeji in žari v radioaktivnih žarkih višinskega sonca »Mariborska« in ponosno gleda na Dravsko' t-r i 'e in hočki kolodvor v vsem svojem ra^pšju »Pohorski dom«. To je ona velika ** tia prednost, ki jo ima 60 km dolga - tečarska cesta po našem Pohorju pred a. rimi, da smučar zaradi prehrane, zaradi y ,«noSšča, zaradi potrebnega toplega ko L "ika nikoli ne bo v zadreg'. »Ruška«. ki kakor »Mariborska« ni brez lepih zasnežene neme velikane treh držav, na Savinjske plan'ne in Karavanke, na Dolomite in na Veliki Klek z ledenikom Pa-stirico. Vozi se skozi stekleni grad pravljične vdove Hudovoljne, črez zamrla šentlovrenška jezera. V šiklarici, na Jezerskem in črnem vrhu, na pohorju Velike in Male kape pa bo mojster v smučanju po strminah v pršiču in v labirintu snežnih žametov in zastrug pozabil svojo u-metnost v lokih, v prečn h skokih, v tele-marku in plugu. Ko v apneniških Al,pah smučanje zaradi nevarnosti plazov in srema in požledice ni več mogoče, marca in aprila meseca, je pohorska smučarska cesta od Brgle do Velike kape, ideal in raj belega športa. Dan lepe knjige Kniižni zaklad je kakor duševno drevo, ki razdaja svoje sado ve iz leta v leto, od generacije do generacije. T. Carlyle. Akcijski odbor, obstoječ iz zastopnikov društva »Krke«, Zveze kulturnih društev, Zveze kmečkih fantov in deklet yn Jugoslovenskega ženskega saveza, priredi na predvečer obletnice Prešernove smrti, v torek, 7. februarja, v Up ionu veliko slavnostno akademijo z radijskim prenosom. To zborovanje tvori uvod v proslavo Dneva lepe knjige, ki se bo vršila drugega dne na vseh naših ljudskih in srednjih šolah. V to svrho se je obrnil akcijski odbor pravočasno na prosvetno ministrstvo in je pričakovati, da bo njegova prošnja ugodno rešena. Dan lepe knjige naj bi po možnosti praznovala tudi vsa dežela. Pozivamo podeželska kulturna društva, naj prirede prireditve slične ljubljanski, ki bo obstojala iz več glasbenih točk in govorov raznih književnikov o knjigi kot vzgojiteljici. Tako naj bi dan lepe knjige rodil sadove predvsem v idealni smeri. Pri tem dnevu lepe knjige, ki je zamišljen stalno vsako leto, naj bi sodelovale tudi knjižne družbe, založbe in trgovine s knjigami, umetninami in muzikalijami. Stopnjevale naj bi na ta dan nabiranje naročnikov za svoje knjižne izda;e, nastavile reklamne cene Ln priredile posebne izložbe. • Ker je na znani anketi pri Mikliču, o kateri je naš list izčrpno poročal, zastop- i novo milo nik Prosvetne zveze dr. Pogačnik z navdušenjem prijavil sodelovanje Prosvetne zveze v akcijskem odboru za proslavo dneva lepe knjige, tega poziva javnosri pa ni sopodpsala, smo se obrnili na društvo »Krko« radi potrebnih informacij in srn« zvedeli: Prosvetna zveza je takoj po anketi pri Mikliču sklicala sejo, na kateri je sklenila, da priredi prvo nedel o po 8. februarju pj včlanjen h društvih dan dobre knjige. V ta namen pošlje vsem društvom izdelano predavanje. Tudi je pripravljena zbirati za takozv. »dinarski fond«, iz katerega bi se podpirale vrhovne kulturne institucije. kakor s:a to predlagala gg. dr. Lončar i-n prot. Koblar. Prosvena zveza pa nima namena sodelovati pri akadmiji v Unionu. Prosvetna zver-a si je tedaj osvojila predlog društva »Krke«, da bo sodelovala pri proslavi dneva lepe knjige, odklonila pa je sodelovanje v akcijskem odboru, ki je zamišljen kot stalen, ker se bo proslava dneva lepe knjige vršila odslej stalno vsako leto. Svoje sodelovanje 1-3 odklonila kljub temu. da je ideja dneva lepe knj'ge iz?la iz društva »Krke«, ki j-e strogo nepolitično ;n ga gotovo nihče ne more dolžiti, da zasleduje s to akcijo kake pos'iran?ke namene. — Kakor smo še izvedeli, se letos zbiranje za »dinarski fond« ne bo vršilo. zetovimi rokami že skoraj omagal, se je v zadnjem trenutku spomnil noža, ki ga je držal v rokah, in sunil ž njim zeta med rebra. Pera se je zgrudil smrtno zadet na tla in je izdihni' še istega dne. Mati m hči, ki sta pritekli iz hiše na očetom klio na pomoč, sta komaj obudili starc.Pki je tudi pade' v nezavest. Mlada vdova Petra ni po moževi sn^| štiri dni okusila ničesar. Neprenehoma je jokala. Imela je pač rada svojega Pero, dasi je bil tako sirov nasproti očetu. Pada pa je imela tudi očeta, in mu ni očitala moževe smrti; vedela je, da oče m kriv, da je posegel po nožu le, da si reši svoja lastno življenje. In ni trajalo več ko teden dni. pa jo je ta dvojna bol toliko prevzela, da se ji je popolnoma omračil um. Nekajkrat je hotela skočiti v vodnjak, češ. da je njen Pera v njem. Vodili so jo k raz-n'm vedežem in zagcvc-nicam. kar pa seveda ni pomagalo in o-b neki taki priliki j« celo skočila v vodo, se nasadila na štreelj in težko poškodovala. Starca Gligorja je zopet silno pekla vest zaradi zetove smrti in hčerine nesreče Ni imel več miru. Noč in dan se je potikal po okolici, a naposled se je vdal pijači. Te dni Vas ne uči prati temveč hraniti Velika družinska drama Bosanski šamac, 27. januarja. V vasi Vrbovcu ata živela na svojem ne prevelikem posestvu, pa vendar tolikem, da ju je dobro preživljalo, Gligor Mršič in njegova žena Anka. Imela sta več otrok, ki so p3 vsi pomrli že v prvi mladosti Ko sta že bila nekoliko postarnejša, se jima je rodila hčerka, katero so krstili za Petro in sta jo oba kot edinko imela silno rada. Dekle je doraslo in se razvilo v lepo mladenko ki si je izbrala za bodočega moža postavnega, toda ubožnega kmetske-ga fanta Pera Laziča. Gligor in Anka nista nasprotovala, pa sta se Petra in Pera poročila. Starima je bilo samo to neprijetno, da je Pera s svojo mlado ženico živel na svojem, ne pa na tastovem domu, in tast mu je toliko časa prigovarjal, da se je preselil k njemu. Vse bi bilo potem dobro, da se zetu ni zahotelo gospodarstva v tastovi hiši. Gli- gor pa se je, da bi bil mir v družim, slednji vdal in prepisal vse imetje zetu. To-da sedai je pričel pravi pekel zanj. Pera ie začel na najneusmiljenejši način mučiti" starca kateremu ni niti privoščil, da bi =e pošteno naieoel, čeprav je moral delati k?kor črna živina. Ko je te le jeseni, ko je prebd-el vso noč pri žganjekuhi, hote' zjutraj založiti kos koruznega kruha s čebulo ga je zet ozmerjal z lenuhom, ki ne ^a-luž. kcš*ka kruha, skočil nadenj m o-a začel dav ti. Starec, ki je pod močnimi Mi nismo iznašli posebnega načina pranja za drag denar, pa dajemo našim gospodinjam odlično milo »s 1865 po mzji cent. se je zvečer, ko je v hiši vse pospalo, zavlekel v klet in se je skoraj do nezavesti napil žganja. Zjutraj so ga pa našli mrtve-o-a na "bližnjem '.ravniku. • • Fattper stsidiosus mm. Dijaške menze v Ljubljani in njih delovanje - Domovina - Kuhinja kraljice Marije — Podpora mestne obeme * ti študente, je »Domovina«, ki bi jo ob svo- - " , - 1 ___X___, 1 ^ i-n Svetcsa^ska beseda na Dunaju Dum}, 18. februarja. V pe*ek zvečer je bila v enem najele-gantnejših dunajskih salonov — v Kur-salonu na Ringu — običajna svetosavska beseda, ki je postala reprezentativna prireditev naše kolonije. Tudi na tej besedi je bila zbrana elita dunajske družbe: zastopniki diplomacije, avstrijskih oblasti od kanclerjevega urada in parlamenta do vseh možnih korporacij, zastopniki AaSo-pčsja. glasbenega sveta, gledališč, a naša kolonija v prav izbranem številu. Ogromni prostori so bili natlačeni. Po odpeti narodni himni in pozdravnem govoru se je vršil koncertni program. Slovenski krožek je poslal svoj tamburaški zbor, ki je štel nad 30 tamburic in je zasviral dva večja komada: U posavskoj šumi in Espa-nia, zagrebška pevka Ida Juraničeva je zapela Konjovičevo »Chanson«, Gotovčevo »Morano«, \Vagnerjevo balado iz »Letečega Holandca« Verdijevo »Aido«. —■ Sio-veči naš basist na dunajski operi NTikoIa Zec je zapel arijo Onjegina v ruskem izvirniku in še dve drugi pesmi. Pevka Maja Rajičeva je zapela Stepanovo izvirno »Oblak«, nato iz Ascherjeve opere »\Val-zerlied«, dve bosanski narodni in eno nemško. Pa še nekaj drugih je bilo... Od »Aide« dalje je spored oddajal tudi Radio Ljubljana. Reči pa moramo, da se je naša velika dunajska prireditev sabotirala. Ne le. da je postaja smatrala za potrebno, prenašati unionsko proslavo prav do konca, dasi se 'e ta zavlekla čez namen .eni čas, marveč je potem začela prinašati vremenska poročiha, dunajsko kar dvakrat, potem vse mogoče vesti po svetu, celo ljubljanske reklame za p-rem ag in fotoaparate in šele nato se ie spomnila, da na Dunaju čakajo na priključitev. S tem ni ustregla mnogim prijateljem te proslave na Dunaju! Naša dunajska kolonija je zopet imela prireditev, ki je njej in naši domovini v čast. Slovenski krožek je po kratki dobi učenja nastopil z lepim tamburaškim zborom, ki bo sviral baje tudi v dunajskem radiu. — Beseda je bila pod protektora-tom našega poslanika g. Anastasijeviča in predsedstvom g. generalnega konzula Jo-simoviča. Hvala mu za neumorni trud. ki je bil ovenčan z velikim uspehom! Ljubljana, 28. januarja. Ko so zadnjič zaradi nove zazidave Ga-jeve ulice podrli staro hišo na vogalu te ulice in Dunajske ceste, ki jo je Ljubljana, posebno pa šo študentje, poznala pod imenom »Domov na« - tako se reče eni najstarejših dijaških kuhmj v Ljubljani — je š roka javnost spet enkrat čisto mimogrede čula o tem. da ta dijaška menza obstoji in da prebija svoje križe m težave, kakor prebija svoje križe in težave pac vsaka stvar, ki je posvečena plemenitim, človekoljubnim namenom. Dandanes je ves svet v krizi. Vsn ljudje", še celo bankirji so potrebni obzirnih, dobrodelnih ukrepov socialne politike. Dijak-prosjak. ki ga opeva naša pesem, je ob tej splošni skrbi za rešitev obstanka moral žrtvovati zanimanje, ki mu ga je še do nedavna posvečala vsa družba. Svoj čas je bil beraški študent ena najbolj' zanimivih figur našega nacionalnega življenja. Ljudje, ki so imeli kaj pod palcem, so z veseljem sprejemali pod svojo gostoljubno streho mladega človeka, ki je znal nekaj verzov latinskih klasikov na izust in ki je med bedno prtljago v svoji popotni torbi zmerom nosil toliko duha, da je z njim lahko vedril človeka, ki v svojem pozemskem blagostanju ni pogrešal ničesar razen umetnosti in učenosti. Zdaj so ti davni časi prešli. Nihče na svetu ni več prost materialnih skrbi. Študent ni deležen nobenih izrednih privilegijev več Dijaka-prosjaka. ki bi v zameno za svojega duha v vsaki meščanski hiši lahko dobil kruha in življenja, ni več. V tem tesnem, skopem času ni več prostora zanj. — Ostale so samo še humane organizacije, ki so si že zdavnaj zastavile nalogo, da podpro bednega študenta na njegovi težki poti v življenje, kakor je pela stara, izumrla študentovska pesem Pauper s-tudiosus sum, peto viaticum — (Reven študent sem, prosim popotnice.) Ljubljana, to staro mesto šol in študentov, ki je že za Napoleona imela svo;o visoko šolo in katere Universitas Alexandri-na danes po dobrem desetletju svojega obstoja že toliko slovi, da razen Slovencev in Jugoslovenov leto za letom študira na nji tudi lepo število slušateljev drugih narodnosti (Bolgari. Cehi, Slovaki, Poljaki, Rusi, Nemci, Ž"dje). ima že od zdavnaj lepo organizirane menze, po katerih revni študentje dobivajo hrano za majhen denar. Na univerzi in na vseh srednjih, strokovnih in meščanskih šolah v Ljubljani je nekaj tisočev študentov Dobršen del izmed njih je iz revnejših slojev. Ti se zatekajo k raznim humanim organizacijam, da jim pomagajo do brezplačnega ali vsaj čim cenejšega obeda Razen organizacij in menz tudi številni zasebniki v Ljubljani s hrano podpirajo dtjake. Prav nič ne bvjmo pretiravali. če rečmo, da okrog tisoč študentov v Ljubljani uživa hrano brezplačno ah vsaj za neznaten denar. Ena najstarejših organizacij, ki si je nadela nalogo, z obedom in večerjo podpira- ti ges hohtajč bors: ,Tes is oba bul bos peseres!'« Julče je zazijal in rdečica mu je planila v obraz.' Gospodarja, go-spodinjo in domače otroke je kar zvilo od smeha. »Auskšprohen birc zo, kšriben birc oba: ,Das — ist — aber — wohl — was — Besseres'!« je s spakljivo pravilnim izgovorom pcjasnil Herr Pesteuschegg. »Tu tep, tu.« Tezis Obabulbos Peseres ni bil po tem takem nihče. A dasi ni bil nikjer drugod nihče, v Jnlčetovem duševnem življenju je vendar ostal oseba. Zaril se rnu je v možgane in obtičal nekje v podzavesti kakor obraz iz vročičnih sanj, zmerom pripravljen, da plane v neurejeni minuti iz svojega skrivališča in samozvan zavlada domišljiji. Nalik pravljičnemu velikanu je zdaj pa zdaj prilomasti! v hram Julčetovih predstav in ga na stežaj odprl zdravemu prepihu nezmisla. Postal mu je tisti skrivnostni duh. ki ga kliče človek v vsaki stiski; vsepomembna beseda, ki se zmerom najde na jeziku, kadar nam zmanjka drasrih be?ed. Skoraj vsak človek ima takšno besedo. Poznal sem odličnega šahista. ki me je z globokoumnim bojnim klicem »Trara — rara!« devetin-tridesetkrat zanoredoma stolkel v prsh. Podobno je bilo tudi pri Juretu. Mistični Tezis Obabulbos je kakor zvest angel varuh priromal z njim v peto šolo in čul nad njim tudi tisti vroči poletni dan. * Vesoljna kvinta je kinkala. Dobrodušni zgodovinar Eichler je nezaslišano molčečen sedel za katedrom in si žalostno vihal plavo brado. Razlagati mu je branila vročina, kspraševati pa očetovsko srce: kako naj bi »Kinder« kaj znali v tem stanju? Obupno je bilo. Vse duševne zmožnosti razreda so stavkale. Nikjer nikogar, da bi sprožil ono tistih zavratnih vprašanj, s katerimi so pre-kanjenci vse njegovo živlienie zapeljeval dobrieino v kramljanje: Zakaj pro-tinožci ne padejo v svetovni prostor? Ali je res, da so na Madagaskarju rastline, ki žro liudi in pijo k temu palmovo vino? Ali je bil Leon X. nejevernik? Kaj bi bilo, če bi bil ex eathedra izrekel, da ni Boga? — in tako dalje. Nič. Vse tiho. Znojne kaplje so tle-skale na klopi. Tik pod katedrom ie vdano dehtela dvojica potnih nog. Obupana mesarska muha se je i?!oreleta-vala po sobi. Tn skozi odprto okno ie v presledkih med ropotom voz zapeljivo šumela Ssvinia. To Šumenje se ie ovijalo posledniih ostankov misli. Nemogoče si ie bilo predstavljati kaj drugega Vnkor hladno kooel. Tedajci pa--! Pol razreda je pre- strašeno vzdignilo glave. Eichler si je popravil nanosnik in z zanimanjem pogledal v predzadnjo klop. Soba se je tresla, črnilniki so odskakovali; mesarska muha se je v divji grozi zaletela v zid in obležala z razbito lobanjo. Zaspanci so debelo bolščali okoli sebe. Julče Smodej je spal na široko razkrečenih komolcih in smrčal. Pa kako! Hreščanje drvarske žage je bilo v primeri s temi glasovi grobna tišina. »Na,« je izpregovoril profesor s svojim prijetnim, toplim glasom, »das ist aber doch...« Obraz se mu je sprožil v dobrodušen smeh. »Zbudite moža.« Dva palca, z vsake strani po eden, sta se nujno dotaknila smrčonovih reber. Julče je planil pokoncu in kalno spustil oči po razredu. Očividno se je le počasi zavedal, kje je. »Nun, Smodej,« je s teatralno strogostjo nadaljeval historik, »sa^en Pie mir einmal... Kdo je zmagal Perzijce pri Salamini?« Pri Salamini... Perzijce ... V Julče-tovi glavi se je za-svitalo, kai hočejo od niega, a zaspanost mii ie leža^ na mislih kakor svinec. Pri Salamini... zma- 5 dinarjev! kosilo diiakom in dijakinja^, ki se z dežele z vlaki vozijo v Ljubljano. Letos ima menza 97 teh gostov, lani pa iih je bilo stalno nad sto: le'os je število padlo v zvezi z izpremenjenimi urniki po šolah. Hrana se seveda niti po kakovosti niti no količini ne ohrači po nlačevaniu. temveč je za vse enako dobra m ?zd?fr,r Vsakomur se ser-vira. kolikor zeli. — Menzi je za te Študente. ki vsak dan '^otujeio z vlaki, priključena posebna čakalnica, ki je dijakom zakurjena n.a ra7T>ola«o od 8 ure zjutraj pa do z^dniecfa vhVa (do 7 ur> zvečer) in j-'m je nekakšna učilnica Si igralnica: v sob' so m're črnilo, knjižnica, šah itd. — Posebna odlika te rienr? je strdno zdravničVo nadzorstvo. Zaščitna sestra s poliklinike v menzi c+al"o — Vodstvo kuh;r>ie •e v dohrih rokah strokovne učiteljice gdč. Travnove. Razen teh dv*h menz. ki spadajo med n«'večje in fribolje organizirane diia«ke kuhinje v L'ubija m", in razen d-ug'h. ki delijo z enako vnemo ie zadnja leta tud! mestna občina svoje ^troške uredila menzn za v mestnem zave*'«ču v .TlPpevi jlic? Tu Zdravo. bkuS- no ?ri obilno brano 35 akademikov. Vse to mn-lv^o. požrtvovalno delovanje dijaških Podpornih ustanov živo priča o /■pm di skrb 'zobrižen' narašča? v srcO naše javnosti še dolgo ni zamrla in da smerno mirne duše upati, da Ho ta dobrosrčna darežljivost na«ih dni v bodočnosti naše kulture rodila mnogo lepih, hvaležnih sadov. BOHEMSKI S. K. ILIRIJE 4. n. UNION Ronny-Jazz — Konkurenca mask KARNEVAL če vesti Smešna intriga Naše »Jutro« je od svojega postanka brez dvoma eno najjačjih sredstev in eden prvih glasnikov nacionalne misli med Slovenci. Zato ga protivniki naše države Ln narodne ideje tudi iz dna srca sovražijo in nobeno sredstvo jim ni podlo dovolj v boju proti našemu glasilu. V dobi neomejenega klerikalnega terorja je bilo za uradnika dovolj, da je imel »Jutro? v žepu, pa je bil že izpostavljen preganjanju. Za obrtnika je zadostovalo, da je »Jutrov« naročnik, in tedanji mogočni ki so mu škodovali, kjer so le mogli. Kmet, ki je čital »Jutro« je bil izpostavljen javnemu sramotenju. V posebno težkih časih, kadar »Jutro« odkrito in brez oklevanja kliče narodne ljudi pod državno in narodno zastavo, pa si sovražniki vedno izmislijo kako posebno podlost, da bi naš list kompromitirali, mu oslabili avtoriteto in vzbudili sumnjo v njegovo iskrenost. Najnovejša taka laž, ki so jo znali plasirati v Ljubljani in po deže]i ter celo v Beogradu, je, da je »Jutro« prodano nekemu znanemu nemškemu veleindu-strijalcu iz Slovenije. Logični zaključek bi bil torej, da je .Jutro« prav za prav v t>'>užbi nemškega velekapitala in da je njegovo nacionalno udfjstvovanje le krinka za druge cilje. Prijateljem ni treba še posebej poudarjati, da so te govorice prazne in lažnive izmišljotine. Omenjam pa jih, da enkrat za vselej tudi pred nepoučeno javnostjo ugotovim naslednje: Na lastništvu »Jutra« se od prvega dne njegovega postanka ni spremenilo ničesar. Niti v programskem, niti v materielnem, niti v osebnem oziru. Le delež pokojnega dr. žerjava je formalno prenesen na njegove otroke. »Jutro« je absolutno neodvisno od vsakega postranskega vpliva in slej ko prej ostane njegova edina naloga pošten boj za velike ideje, zaradi katerih je bilo osnovano. Dokler imamo jaz in moji tovariši iz konzorcija besedo, ne bo »Jutro« in noben njegov košček prodan niti direktno, niti indirektno kakemu nemškemu veleindustrij-cu, niti ne bomo dovolili, da dobi na »Jutro« vpliv katerakoli interesna skupina. Prijatelje pa prosim, da javijo »Jutru«, če bi koga slišali ponavljati omenjeno obreko-■van.e. Rad bi videl enkrat enega izmed ob-rekovalcev pred sodiščem. DR. ALBERT KRAMER. I TEHK1GH1 BIRO Vsakovrstne [vaN ZUPAN načrte, ----- proračune, gradbeno vodstvo, obraftine. Zgradb » _ izvršitev a* L jyj gLjANA GRADIŠČE ST. <1 prevzema Zastopa le gradbenega gospodarja. Informacije brezplačno. Pokličite telefon 2796 ♦ wv J,. U ¥ k. X lUlitiClil lili till^l »—A. U» devic Valjavec of potuje danes službeno v Beograd. V njegi ri odsotnosti ga bo zastopal pomočnik fiLančnega direktorja g. Avgust Sedlar, ki bo sprejemal stranke od 10. čo IS. ure dnevno ♦ Premestitev. Konjeniški major g. Rade A všič je premeščen iz Zemuna v Niš, ter dodeljen kot načelnik štaba II. konjeniške d i v i z i ;e. ♦ Službeni list dravske banovine objavlja v S. letošnji številki: Uredbo o samostojni upravi državnih mouopolov kraljevine Jugoslavije; izprernembe in dopolnitve pravilnika dijaškega doma kralja Aleksandra I. v Bc-ogradu ter popravek v seznamu klimatskih in turističnih krajev. ♦ Voj.-ška bolnica v Karlovcu se opusti. Vojaška bolnica v Karlovcu je z novim le-trm likvidirala. Vojaki, ki potrebujejo nujno pomoč, se bodo sprejemali v mestno bolnico, diugi pa se bodo odpravljali v Zagreb. Slasmč le kako napraviš „Srbsko nabodalo", da pr@4 kogar ga postaviš, vsak ti pofs hvalo? ♦ Ustanovitev novih narodnih šol. V dravski banovini je bilo v preteklem le trn ustanovljenih šest novih enorazrednih in dvoraz-redriih narodnih šot. Na prošnjo prizadetih občanov en je izvršilo 14 različnih prešolanj ter se je s tem olajšal otrokom obisk bližnje narodne šole in dala. možnost boljšega napredka. ♦ Posojilo cetinjske občine. Načelnik ce-tiniske občine se že več dni mudi v Beogradu ti>r je končal pogajanje z Državno hinotekamo banko, ki je cetin'ski občini dovolila posojilo v znesku 1.500 000 Din. ki bo omosočiTo gradbo moderne ljudske šole. ♦ Navdušeni borec za cjlagolico, znani kulturni delavec don Ivo Prodan je te dni proslavil svoi osemdesetletni rojstni dan. Svoje navdušenie za glagolico je prenesel 2'asti na dalmatinsko duhovščino. ♦ Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev. Pri bo'eznih krvi in kože, kakor tudi pri po onrišču in sojedcih skaženi polti vzemite S3xlehnerievo naravno srrenčico HUNTAUI JANOS. Poživlja cirkulacijo krvi, odvaia škodljive snovi, rosneši r>re-osnovo. čisti kri in ureja stoMco. Normalna doza: nol kozarca izniite zjutraj na tešče. Dobiva se v lekarnah, drosreri-jah in vseh bol jših treovinah. Pazite na etiketo z rdečim srednjim poljem! PRIDE! PRIDE! Hubert Marisehka tenorist in ljubljenec dunajske operetne publike v opereti Grofica Marica PRIDE! PRIDE! ♦ Akademija v spomin biskupu Stross-mayerju. V počaščenje 118 letnice rojstva biskupa J. J. Strossmayerja, velikega ju-goslovenskega ideologa, bo omiadina »Jugoslovenske iskre« v Beogradu prihodnjo soboto priredila v dvorani češkoslovaškega doma svečano akademijo s koncertnim delom. O Strossmayerju bo predaval profesor Milorad Simonič. Dohodek prireditve je namenjen blagajni za pomoč omladincem. ♦ Izjava ZKD v Ljubljani. Založba iR«-form«, Ljubljana, je razp<,slaia dopise, e katerim vabi na subskr pciio knjige. ?Mi-stično krščanstvo«, avt">ri7.'raii prevod iz angleščine. V dopisu so sklicuje v prvem odstavku, da ie napove za dopise dalo tajništvo ZKD v Ljubljani 9 priporočlom. Vodstvo ZKD izjavlja, da je to mistifika-cija, da nima na izdaji ti kniiae nikakega zanimanja, da te knjige ni nikomur priporočila in da je stvar prepustila odvetniku v nadaljnje postopanje. ♦ Informativni sestanek osobja Odseka progovzdr?eva!ne službe UJN2 in B bo danes na Jesenicah v botehi Paar po prbodu vlaka 914. to je ob 14.3~> ni n° no 13. uri, kakor ie bilo v včerajšnjem »Jutru« pomotoma javljeno. ♦ Koroške vesti. V Spodnjih Trušnjah pri Važenbergu sta orožnika usmrtila posestnika Franca Urbasa. Njegov oče je izza nekega procesa dolgoval velikovške-mu odvetniku dr. Raunicharju 450 šilingov, Denarla ni bilo pri hiši, zato je sodniia zarubila kravo, dva prašiča in voz. Ekse-kutor je prispel ob asistenci in hotel izvršiti dražbo Mesar in dva kuica sta že bila navzoča. Urbas se je dražbi protivi] in v prepiru ga je nato en orožnik smrtno ranil z bajonetom. Zaradi tega žalostnega dogodka so se vršile v Velikovcu velike demonstracije, ki so se nadaljevale tudi ob priliki pogreba nesrečne žrtve. Kakor doznava »Koroški Slovenec«, sta bila orožnika. ki sta prisostvovala dražbi, iz službe odpuščena. — V enem najlepših dunajskih prostorov, v »Kursalonu«, se je te dni vršila »Svetosavska beesda«. Na prireditvi je nastopil tudi Slovenski krožek s svojim pevskim zborom in s svojimi tamburaši — »Koroški Slovenec« ugotavlja, da j« nemški koroški tisk podal o turneji koroških slovenskih pevcev po Sloveniji dosti objektivno poročilo. Prav bi bilo, če bi tozadevni uspeh turneje ostal trajen. ♦ Poziv k prijavi poskusnih travnikov za izvedbo gnojilnih poskusov. Da pokaže našim kmečkim gospodarjem uspešnost fosfatnega kalijevega in dušikovega umetnega gnojenja na travnikih, namerava Kmetijska poskusna in kontrolna postaja v j Ljubljani, letos na pomlad 150 do 200 štiri-j parcelnih travniških gnojilnih poskusov v izmeri 1000 in 2000 m2. Kdor ima na vidnem kraju primeren travnik, sposoben za umetno gnojenje in t:idi resno voljo za izvedbo : poskusa, naj travnik prijavi ustno ali pismeno do 15. februarja Kmetijski poskusili m kontrolni postaji v Ljubljani. Tyrševa cesta 38. V prijavi naj vsakdo navede ploskovno mero travnika ter njegovo lego in kakoves*. Potrebna umetna gnojila bo dala postaja poskusnikom brezplačno na razpolago; delo v zvezi s poskusom pa bo moral opraviti poskusnik sam. Omenjene travniške poskuse bo delala postaja le na zemljiščih svoje teritorialne pristojnosti, to je v bi vši ljubljanski oblasti in v celjskem »rezu. ♦ Neredno izplačevanje mezd pri bosanskih rudnikih. Že večkrat se je zgodilo, da rudarji, zaposleni v rudnikih Kakani in Breza, niso prejeli redno svojih zaslužkov. Delavski »aupniki so ponovno intervenirali, naj bi se rudarjem zaslužene mezde izplačevale vsakega 15. v meseci, kakor ie bilo to prej v navadi. Intervencije so nekaikrat zalegle, potem pa se je izplačilo zavleklo spet za več tednov in so deli zaslužka ostali tudi po dalje časa na dolgu. Neredno izplačevanje mezd hudo občutijo noleg rudarjev vsi obrtniki, ki dajejo delavcem blago na tedenski ali mesečni obračun in n« morejo priti do svojega denarja. Za rc-dno izplačevanje rudarskih mezd so začeli sn-daj s svojimi intervencijami tu^i obrtniki, podoirani pri tem koraku od občinske uprave. Denutacija obrtnikov je že intervenirala pri zbornici za TOI v Visokem, druga de. putac.ija pa se bo obrnila tudi na upravo državnih rudnikov ♦ Smrtna obsodba. V Kavadarn Je bil predvčerajšnjim obsojen na smrt Dimitrij Grbovič iz sela Mrežička, njegova ljubimka pa na dvajset let ječe. ker sta umorila Dimitrijevo ženo. ♦ Smučarjem- posetnikom Dolenjske. Vse smučarje, ki posečajo Dolenjsko, posebno priljubljeni smuški svet med Višnjo goro in Stično obveščamo, da je smučanje po Križkih hribih in Sv. Duhu zopet dovoljeno. Lastnik tega sveta, župan Ivan Zupančič (p. d. Selan). posestnik na Zavrtači, je lani 29. novembra v »Jutru« in »Slov. Narodu« le zaradi nekih nesoglasij med člani tujskopromet.ne.ga društva v Višnji gori prepovedal smučanje po omenjenem svetu. To svo'o prepoved je sedaj preklical in vabimo vse smučarje, da nas zopat obiščejo Preskrbeli smo. da bodo v dolini povsod lepo sprejeti in dobro postreženi, pri Sv Duh i pa lahko vsak čas dobe tople pijače. _ Pripravljalni odbor tujskoprome-tneea društva v Ivančui gorici. ♦ Sodna obravnava o veliki defravdaciji. V Sarajevu se bo prihodnji teden pričela razprava o poneverbah v tamkajšnjem statističnem uradu Obdolžen je bivši šef tega urada dr. Andrej Markež ter petnajst uradnikov. ki so baje poneverili nad 1 milijon dinarjev. Preiskava je trajala leto dni. ♦ Smučarski tefai TKD Atene se pr Sne jutri ob 3. popoldne pod Rožnikom pr<*d vilo ge. Marije Vere. Novi Člani še dobro došli. Cena tečaja 20 Din. Vsako leto enega gostilničarja kot žrtev poklica zaznamuje Jutrovo nezgodno zavarovanje pri Zavarovalnici »TRIGLAV«. 1880 Naročite še danes »JUTRO«. Iz Ljubljane Vsem društvom v LJubljani V^a narodna, kulturna, strokovna in gospodarska društva v Ljubljani vljudno vabimo, da pridejo podpisat adreso, ki jo Izročimo Slovenci Nj. Veličanstvu kralju in ki bo razpoložena v podpisovanje v p°ne. deljek 30., v torek 31. januarja in sredo 1. februarja v zbornici na mestnem magistra-tu vsak dan cd 8. do 18. Podpisat naj pridejo vsi gg. odborniki, hi "majo po pravilih pravico v imenu dni. štva podpisovati dop?«e in objave, (predsednik fti tajnik) in naj prineso s seboj tudi društveno štai»T>n »ko. Narodni odbor. Dr. Gustav Cregorin, predsednik. n— Krajevna oreanizaci'a JRKD za pritiski okrai, poziva svo'e članstvo, da se pol-noštevilno udeleži občnega zbon. ki se bo vršil v soboto 4. februarja ob 20. v gostil-ni pri Kavčiču. 0 po'it;eni situaciji bo r>oro-čal nfnister dr. A. K rame r ali na dr. Stane Rape, naroini po-^anec. o komunalnih zadevah r>a žunan dr. Dinko Pue. u— JRKD na Viču vabi na redno letno skupščino, ki bo na Svečnico oh 10. dopoldne v goptiini Soko'skeea doma na Viču. Poleg drugega je -na dnevnem redu poročilo sreskega noslan^a g. Albina Komana in no-roč.ilo odposlanca banovinske crganizaci;p Danes ob 14-30 popoldne na igrišču SK Usnje NOGOMETNA TEKMA H. A.Š.K. : ILIRIJA prvak Zagreba Igrišče je očiščeno snega. — Zaradi mraza je znižana vstopnina na tribuno. fe zo&saa pasta medicinskega pomena. Znanstveno je ugotovljeno: 1. da zobovje temeljito obeli na popolnoma neškodljiv način in ohranjuje usta v prijetni svežini; 2. da odlušči zobni kamen in prepreči njegove nove tvorbe; 3. da nadoknadi zobno sklenilo; 4. da obvaruje grlo pred infekcijami, prepreči angino in obvaruje pred prehladom; 5. za obrambo proti tvorbi golše, proti škrofu-lozi. gnitju zob tn proti poarniPTiiu arterii take važen jod pa redno dovaja telesu v pravilnih dozah. IOD-KALIKLORA zobna pasta se dohi v vseh večjih trgovinah Orogeriin Gregorlč. Ljubljana. Prešernova ulica. u— Pri pošti Ljubljana VIII. na Dolenjski cesti št. 22, ie bila dne 27. t. m. otvorjena telegrafska in telefonska služba. Pošta ima javno telefonsko govorilnico. Novi telefon e priključen na št. 2918 avtomatske telefonske centrale v Ljubljani. u— O Katarini Svetli bo predavala v ponedeljek SO. t. m. ga Rog] v beli dvorani Uniona. Začetek ob 17. uri. Vstop prost. Prostovoljni prist>evki za kurjavo. Splošno žensko društvo vabi k obilni udeležbi. u_ Klub trgovskih akademikov sporoča vsi-m svojim članom (icam), da bo s 1 februarjem na lazpolago nov klubski lokal f Gledališki ulici št. 12 pritlično levo. Člani in članice se istočasno o-;ozar.'aio tudi na šahovski turnir za prvenstvo kluba. Prijave za turnir se sprejemajo dnevno v klubo-vpm lokalu do vključno 14. februarja. _ Tajnik. SMUČARSKI in ŠPORTNI čevlji najboljše vrste v vseh velikostih se dobijo le v trgovini ŽIBERT, Prešernova ulica. 1920 v ■ - ' -» STRUP najučinkovitejši plinski strup za po-končavanje lisic in drugih roparic, na dalje novo došli svež strihnin se dobi stalno v drogeriji „Sanitasu Celje ali na v Ljubljani ua Dunajski ccsti št. 5 2065 u_ Predavanje dr. Gradnika v >Krki«. V petek zvečer so v »Krki« načeli ciklus literarnih predavanj o »eiikih predst.avite-Ijih svetovnega slovstva. Predavanja so organizirana tako, da bodo vedno govorili trije domači književniki: glavni referent in dva koreferenta. Tako bi bila morala v petek nastopiti poleg g. dr. Gradnika gg. Jarc in Javornik, vendar sta slednja zaradi bolezni izostala. Po otvoritvenem nagovoru predsednika »Krke« g. Rostana je govoril o kitajskem pesniku '^i Tai Peju samo pesnik dr. Gradnik. Njegovo polurno predavanje je nudilo zaokroženo sliko življenja in dela tega stare.ga Kitajca, ki je eden največjih poetov vseh narodov in vekov. Pre-davateljeva izvajanja so obenem zanimivo osvetlila takratne kulturne razmere na Kitajskem, zlasti še karakteristični odnos med vladarjem in pesnikom: cesar je sam zapisoval Li Tai Pejeve pesmi in mu jih potlej izročil celo zbirko, ko ga je moral po krivdi dvornega kovarstva odpustiti. Li Tai Pe je stopil v ospredje kot nemiren in genialen improvizator pesmi, ki imaio le malo enakih v vsej svetovni zgodovini. Narava, smrt, vino in ljubezen — to so poglavitni motivi njegove poezije, katere lepoto je predavatelj pokazal na lastnih prevodih v zbirki „Kita;ska lirika«. Občinstva je bilo razveseljivo mnogo. Po predavanju je g. dr. Gradnik podpisoval svojo najnovejšo zbirko »Svetle samote; pri nas nenavadna novost, ki pa se je takoj lepo vpeljala. u_ Na produkciji državnega konservato- rija. ki bo jutri ob 18. v Filharmonični dvorani, nastopijo gojenci klavirskega oddelka iz šole gdč. Marice Vogelnikove, Antona Ravnika in Marije Smalc-švajgarjeve, dalje iz violinskega oddelka Staniča Frana ter iz solopevskega oddelka ge. Vande V/istinghausnove in Mirka Puglja. Podrobni spored produkcije se dobi v Matični knjigarni ter stane 2 Din. Vstop k produkciji je dovoljen vsakomur, ki icna spored. u_ Violinist Karlo Rupel si jc izbral za svoj violinski koncert, ki bo v ponedeljek, dne 6. februarja v Filharmonični dvorani naslednji spored: Beethoven: Sonata v f-duru, Mendelssohn: Koncert v e-molu, Stra-vinski: Prehidij in Rondo, Milhaud: »Su-mare«, Falla-Kochanski: »Jota« in Saint Saensovo »Introdukcijo« ter »Rondo Capri-cioso«. Na klavirju ga spremlja prof. Janko Ravnik. Vstopnice bodo od jutri dalje v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice. u_ Danes zadnjikrat ob 11. dop. opereta »Kongres pleše« v filmskem programu ZKD. Ob 11. predvaja ZKD v prostorih Eli'tnega kina Matice priljubljeno Ufino opereto »Kongres pleše«. Melodiozno filmsko delo, ki je svojčaa doseglo ob premieri ogromen uspeh, si bo danes vsakdo rad še enkrat pogledal. Izvrstna gluma in prijetna muzika bosta gotovo tudi to pot užgali srca vse filmske publike. Kdor se hoče tedaj dobro zabavati in videti najlepši film pretekle sezone, naj pojde danes ob 11. v Elitni kino Matico. u_ Otroški umetniški večer. V sredo, 1. februarja ob pol 5. popoldne gostuje v ljubljanski drami otroški oder »Svobode« z Zupančičevim »Cicibanom«. To bo prva slovenska otroška revija Svobode« v režiji Katje in Ferda Delaka in Župančičev »Ciciban«. ta biser slovenske mladinske literature je našel pot sedaj tudi na gledališki oder. Pestre kostume po osnutkih Ljubivo-ja Ravnikarja je izdelala Albina Gorjupo-va, glasbene točke pa igra otroški jazz Prelovčevih. Opozarjamo na to uprizoritev otroškega odra »Svobode«, ki bo edinstvena v slovenski otroški gledališki umetnosti. Vstopnice se dobivajo v Delavski zbornici I. vhod, I nadstropje (Strokovna komisija) od 15 do 1 Din. u_ železniški upokojenci pozor I Legitimacije, ki so bile oddane 11. t m. v pro-longacijo, so gotove in se lahko dvignejo na glavnem kolodvoru v računski pisarni. u_ Učiteljski pevski zbor JUIT. Pevci, pevke! Glede na odpadle semestralne počitnice se pevski tečaj ne bo vršil kakor prvotno določeno, ampak šele od 2. do 5. februarja istotain. Pričetek 2. februarja ob 9. u_ Opozarjamo na občni zbor društva »Pravnik«, ki bo jufri 30. t. m. ob 17. v ju-stični palači v sobi štev. 129. u_ Redni občni zbor »Obrtniške samo- oomoči« bo v nedeljo, 12. februarja ob 9. v posvetovalnici Zbornice za TOI (pritličje, desno) z dnevnim redom: pozdrav in noročilo predsednika; čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora, noročilo blagajnika in revizorjev, sprememba in potrditev pravil, nadomestna volitev za dva namestnika odbornikov, raznoterosti in predlogi. Ce bi občni zbor ob napovedani uri ne bil sklepčen, se bo vršil pol ure pozneje na istem prostoru, ne glede na število članov ŽE IMATE? 6 različnih slik za 15 Din Fot-oavtomat v čakalnici »Kino Ideal« u_ Uradniška menza v Ljubljani, Sv. Petra cesta 25 opozarja uradništvo in druge javne uslužbence, da hrano izdatno izboljšala. Vabimo vse, ki nimajo lastnega gospodinjstva, da se pri njej aboni-ra]o. u_ Prijava vozil. Uprava policije objavlja. da so morajo njej prijaviti do konca februarja vsa motorna vozila, vsi bicikii. fijakarski in polfijakarski vozovi v svrho registracije in plačila prijavne in letne takse. Da so lastnikom olajša delo, bo varnostna straža v prihodnjih dneh razdelila prijave, katere morajo lastniki vozil izpolni-niti, kolekovati in tekom 48 ur oddati nazaj pristojni policijski stražnici. u_ Pevsko društvo »Sava« priredi danes teden predpustno veselico v Sokolskem domu v štepanji vasi.. K udeležbi vabi odbor. Nedostatki naše gospodarske orientacije so pobudili željo za institucijo, ki se ne omejuje samo na dajanje zanesljivih informacij o posameznih pridobitnikih. nego omogoča skupno nevtralno evidenco splošnega kreditnega stanja. Ta želja je dove-dla do ustanovitve novega zavoda »Credit-Evidence« v Zagrebu. Jelačičev trg 7, telefon 59—50, ki rad daje vsem interesentom trgovine in industrije ter obrti brezplačna pojasnila o tem novem načinu skupnega delovanja. 2118 u_ Nenadna smrt stare Ljubljančanke. Predsinočnjim je nenadoma umrla znana stara Ljubljančanka, vdova po dvornem svetniku ga. Elizabeta pl Schemerl. Poznal jo je menda vsak Ljubljančan V petek zvečer je bila s svojim sinom Alfredom v Mra-kovi gostilni pri večerji, po jedi pa jo je sin spremljal domov na Rimsko cesto 2. Komaj pa je stara gospa napravila na stopnicah par korakov, ji je nenadno postalo slabo in se je zgrudila, potem pa na mestu umrla. Na krik sina so prišle na stopnice številne stranke in so mrtvo gospo prenesli v stanovanje, kjer so jo položili na mrtvaški oder. Ivan PodSesnik Spomini iz Ljubljane so izšli in se dobe v knjigarnah. u— Kako so naraščale eksekucije. Zanimiv je pogled o številu eksekucij, k; so tekle pni ljubij-onskem okrajnem sod:š>u od L 1918. naprej do letos Sprva je bilo prav malo izvršb, tako l. 1918. ie 876, nato so začele prav pola^oms naraščati, kajti povojna leta 90 bls za razne špekulacje prav dobra, šele L 1924 je bi hujši sunek in od teknat so se eksekucije do leta 1929. rapi.dno dvigale. Leta 1924 je bilo 4350 eksekucvjskih predlogov ter so 1. 1929 do se?!e višek 8800 vlog, neto pa je leta 1930. sledi! padec na 8630 nafcor so znova začele naraščati in i«- b'' er dosežen rekord z 12.242 eksekucijekimi predlogi. POLNOVREDNE IN MODERNE RADIO aparate kupite pri tvrdki H. SUTTNER LJUBLJANA 4 TyrSeva (Dunajska) cesta štev. IB. Ugodni plačilni pogoji. Zahtevajte brezplačni cenik. u_ »Konec klevete o dveh orožnikih.« Pod tem naslovom smo lani 16. oktobra med drugim poročali, da je tudi gospa AnL ca Fritzova, gostilničarka v Tavčarjevi ulici, širila obenem z desetimi drugimi obdolženci o dveh orožnikih moravš.ie orož-niške i>ostaje gorostasne vesti, kakor da sta orožnika zakrivila pri nekem kmečkem dekletu uboj in rop. nato pa da sta ar^tira^ dekletovega zaročenca kot osumljenca Navedeno je bilo, da je med drugimi Anica Fritzova skesano priznala očitano dejanje, obžalovala kleveto in prosila za milostno sodbo in da je bila potem pogojno obsojena na 7 dni strogega zapora ter da bo o nji sodba objavljena v listih. Zagovornik Anice Fritzove g. dr. Aleš Peršin pa je podal priziv na višje deželno sodišče in v njem dokazal, da njegova klijentin.a ni kleveta-la nobenega orožnika, posebno ne orožnikov moravške orožniške postaje, da ni nikakor skesano priznala očitanega dejanja, ne obžalovala klevete, ne prosila za milostno sodbo. Višje deželno kot apelacijsko sodišče je razveljavilo sodbo in je nato na prvi stopnji državni tožilec spoznal, da ga. Anica Fritzova ni prav ničemur kriva in ;e obtožnico proti ge. Anici Fritzovi umaknil. Resnici na ljubo to objavljamo, da se popravi krivica ge. Anici Fritzovi, ki je bila po prvi sodbi izpostavljena zoadanjem. PRIDE! PRIDE! Kalmanova opereta GroSica Marica n— Kjer je služila, je kradla. 221et.ia Al-bina iz Ribnice ie pred meseci priromala v Ljubljano in si poiskala službo, ki pa jo je venomer menjavala- Kjer pa ie služ la. ie tudi kradla. Včeraj so jo prijeli v njeni najnovejši službi, pri neki stranki v Beethovnovi ulici. Ko so preiskal njene stvari, 90 našli za okroglih 1500 Din pokradene obleke. Albino so seveda zaprli. u_ Tatjanin večer, ki ga priredi Zvez* ruskih akademikov Aleksandrove univerze, se bo vršil v soboto 18. februarja v Kazini. Čisti dobiček te prireditve je namenjen vzdrževanju društvenega kolegija, knjižice ter podpiranju najrevnejših članov zveze. Odbor ZRA. RIBJE OLJE aorvefiko, vedno sveže v DROGERIJI KANO Židovska ulica 1. 1916 u— času primerno. Zaradi pomanjkanja gotovine se je tvrdka A. & E. Skaberne, Ljubljana odločila sprejemati v plačilo tudi hranilne knjižice. Glej današnji oglas! Danes ob 15 Mt, 18- in 20% uri vesela opereta Anny Ondre NOČ V RAJU Pride: On In njegova sluga! C6JMS. , io, Din 115. FEBRUARJA BEDI DNEVI se začno S O U V A X O V A revija belega blaga Fo^akaite je nakupom! 2U2 U— Redna plesna vaja JAD Triglava bo v torek 31. t. m. ob pol 9. v Trgovskem domu. Igra ,Ronny«. u_ črno-bela reduta se bo vršila! u__Plesna vaja Sokola Vič bo danes v nedeljo ob pol 3. popoldne. Iz Celja e— Ljudsko vseučilišče. V ponedeljek HO. t m. ob 20. bo predaval v rlsalnici meščanske šole vseučiliški profesor g. dr. Ljudmil Hauptniann o slovenskem kmetu v srednjem veku e— Miran Viher bo igral na svojem violinskem koncertu v sredo 1. februarja zvečer v Celjskem domu med drugimi skladbami tudi tri najlepše Paganimjeve kaprice št. 20. 21 in 24, ki se izvajajo v naših mestih prvič. Te skladbe s klavirskim stavkom K. Szimanovskega, predstavljajo vrhunec vseh tehničnih problemov, ki zahtevajo od violinista absolutno glasbeno-teb nično zrelost in obvladanje stvari. Mirana Vihra spremlja tudi tukaj naša odlična pianistka, ki ga je spremljala že v inozemstvu. — Viher je naš prvi goslač, ki postavlja te skladbe Paganinja na svoj spored; ž njimi je žel v inozemstvu uspehe, s kakršnim' se lahko ponaša le malokateri goslač. Nad we laskavo se je izrazil o Miranu Vihru kritik odličnega inozemskega lista, ki piše. da vidi v njem v bližnji bodočnosti izpolnjeno goslaško nado Jugoslavije. Pojdimo na njegov prvi koncert! e— Nova grobova. V petek ob 15. je umrla v Celju. Aleksandrova ulica 4, v starosti 69 let vdova po višjem državnem veterinarju v p., ga. Anton:ia Vollouscheg roi. Wolf. Pogreb bo danes ob 11. dopoldne na mestnem pokopališču. — V celjski bolnici je onstran mej, in sicer s spremljevanjem mnogih ski optičnih slik. V petek 3. februarja bo predavala ga. Copelandova, lektorica angleščine na ljubljanski univerzi o temi: Škotska, moja domovina! a— Nov kom Sar brivske zadruge. Kr. banska uprava v Ljubljani je razrešila dosedanjega komisarja brivske zadruge v Mariboru g. Frana Novaka njegove dolžnosti in imenovala na njegovo mesto banovinskega pristava g. Borisa Modrijana. a— pod geslom »Maribor za Maribor« bodo priredili tukr.jšnji pevski zbori Glasbene Matice, Jadrana, Drave in Maribora ter mariborska vojaška godba velik koncert v korist pomožne akcije za siromašne sloje mesta v torek 7. februarja ob 20. v veliki unicnski dvorani. V ta namen se je vršil š rši sestanek sodelujočih in članov odbora pod predsedstvom župana g. dr. Lipolda v petek popoldne ob 16. na mestnem magistratu. Spored bo objavljen v prihodnjih dneh. Vstopnice bodo prodajale naše narodne dame prihodnje dni pri posamezinih strankah in se zato naproša vsa javost, da prispeva vsak, kdor le količkaj more, svoj prispevek na oltar človekoljubja do najbednejšlh in najpotrebnejših siromakov. ni smo objaviti, da se osebna vabila ne bodo razpoš ljala. Poudarjali moramo tudi, da bodo cene ve=em okrepčilom izdatno znižane. Nadejati se je, da bo poset prireditve kar največji. — Ljudska knjižnica Narodne čitalnice ne posluje zaradi gasilske prireditve od 80. t. m. do 4. februarja. r_ Zvočni kino v Narodnem domu predvaja danes ob 16.. 18. in 21. znamenito Kal-manovo opereto »Grofica Marica«. Z Golnika g— Zveza kulturnih društev Iz Ljubtja. ne je razširila svoj delckrcg končno tudi na naše zdravilišče. Vodstvo zavoda skuša v vsakem pogledu zadovoljiti svoje bolnike in jim pcebno v ziimsk:h večerih nuditi čim več duševnega razvedrila. V to svrho se je uprava sanatorija obrnila na ZKD s prošnjo, da pošlje svoje predavatelje tudi k nam, kjer se nudi tako društvu kakor predavateljem prav hvaležno polje. Uspeh teh razgovorov je bilo nedavno zelo zanimivo predavanje g. kapetana Sta-nojeviča o balkanski vojni, združeno s ski-oofčTTimi silikar-i. Posebno veseli so bili bolniki tudi sporočila odposlanca ZKD g. Bučarja, ki je obljubil, da bo zveza skušala pridobiti za Golinik najboljše predavatelje ter da bo poskrbcCa zia dcbre in lepe filme. g_ Pevskj odsek Bralnega društva iz Tržiča nas je posetil v nedeljo in priredil v proslavo 40-letnice umetniškega udej-stvovaraja skladatelja Petra Jereba koncert, ki'je zelo dobro uspel. Ves program, ki je poileg Jerebovih obsegal tudi lepo število dmsrh rarrdnh. oriiiubljemh oesmi, so pevci izvajali v splošno zadovoljstvo številnih pose trnkov. Za prijetno razve, d rilo in trud se dragim gostom, osoblto pevovodju g. A.")'mu Lajovicu iskreno zahvaljujemo. umrl t. m. 521etni zidar brez stalnega bivališča Anton Grabar. doma iz Roča v Istri- . ^ , e_ Reprezentančni tehniški ples. Pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja se bo vršil 11. februarja v Celju »reprezentančni tehniški ples«. Čisti dohodek je namenjen za strokovno knjižnico tehnikov. Igra priznani akademski Ronny-jazz. e— Uprizoritev »Kajna«. Člani mladinske sekcije »Soče« v Celju bodo uprizorili na Svečnico ob 16. v Narodnem domu dramo Jožeta Goriškega »Kajn«. Režijo vodi g. C. Velušček. Dejanje se vrši v goriških Brdih 1. 1922.. v dobi najtežjih pre:zkuš>wij našega naroda na Primorskem. Vstopnice se dobe v predprodaii v trgovini A. Močnika nasl. na Glavnem trgu. e__Na smučarski skakalnici v Liscah pri Celju ie dovolien trening vsem tekmovalcem, ki se nameravaro udeležiti skakalne tekme v nedolio 5. februarja- Trening ie dovolien v četrtek, petek in soboto donol-dne. Popoldne bo skakalnica zaprta, ker jo je treba urediti za prihodnii dan. e_ Ne zamudite termina in si nabavite srečke državne razredne loterije za peti. slavni razred takoj v podružnici »Jutra« v Celju. e— Uvedba nakaznic za brezposelne m reveže. V zadnjem času se je silno razpaslo beračenje takih oseb. ki niso potrebne mi-lodarov- Zelo številni so celo otroci, ki porabijo naberačeni denar navadno le za slaščice. Pomožna akeiia C^lia in okolice ie izdala nakaznice po 25 in 50 par in po 1 Din v blokih oo 10 Din. Te nakaznice vnovčuje mestna blagajna celjska, odnosno pisarna poriožne akcije v Kolenčevi ulici z nakazili za živila, hrano, obleko in obutev. Akcija proti beračenju izkoriščevalcev bo uspela le s sodelovanjem celotnega prebivalstva. Zato naj se celjsko prebivalstvo za milo-dare poslužuje le nakaznic »Pomožne akcije*«. a— Anketa o »Velikem Mariboru« bo na svečnico, 2. februarja, dopoldne v mesitni posvetovalnici. Na anketo so povabljeni župani vseh okoliških občin, med drugimi Studencev, Radvanja, Peker L:mbuša, Po-bre?žja, Krčevine, Košakov, Kamnice. Tez-na. Z rk ovce v, Rošpoha in Počehove. si— Ljudska univerza v Mariboru. Jutri ob 20.15 bo predaval velezasiužni kulturni delavec g. dr. Henrik Turna iz Ljubljane o Beneškh Slovencih. Predavanje je zaradi svoje izredne zanimivosti vzbudilo v Ljubljani splošno pokornost. Predavatelj nam bo podal zgodovino, kulturni, politični in gospodarski položaj naših južnih bratov Pri zimskem športu NIVEA-NIVEA- ULJE Včrgnite pred odhodom v hribe vse luči in zraku izpostavljene dele telesa izdatno z Nivea-kremo aii Nivea-oljem in vdrgavajte se med partijo še Cešče. S tera zmanjšate nevarnost nadležne solnčne in ledeniške zapeke in se vam ni bati, da se vam koža osuši. Nivea-krema in Nivea-olje vam dajeta poleg tega ono čudoviti bronasti barvni kožni odtenek, s katero se tako radi vračate z zimskosportne ture. Samo Nivea-krema in Nivea-olje vsebujejo koži sorodni in kožo negujoči Eucerit. Jugosl. P. Betersdorf & Co„ d. z o. j.. MARIBOR. Gregorčičeva ulica 24. a_ Tombolo v prid Počitniškega doma kraljice Marije na Pohorju priredi mariborsko Slovensko žensko društvo tudi letos v jeseni in sicer dne 17. septembra. Prosimo ostala društva, da izvolijo vzeti to na znanje. a_ Nageljčke, šopke, vence. Kličite telefon 27-66, Jenec, vrtnarstvo. Maribor. a_ Avtobusna vožnja v Košake. Na splošno željo občinstva Košakov podaljšuje samo ob delavnikih mestno avtobusno podjetje vožnje proge »I. z odhodom z Glavnega •trga ob 12.06 in ob 19.06 v Košake do Počehove. _ Z vožnjami prične jutri 2-8. t. m. in bo trajala poskusna doba 2 meseca, v primeru, pa da se ne bi pokazala v tem času po voljna frekvenca, se bodo omenjene vožnje opustile. Iz škofje Loke 3. FEBRUARJA LOVSKI Iz Kranja r_ gasilski prireditvi dne 1. februarja bo »pukušnja vina in likerjev« v stranskih prostorih Sokolske dvorane. Za o>ku-šnjo vina se postavlja vel k paviljon, kjer razstavijo najuglednejše veletrgovine z vinom in odlični vinogradniki prvovrstna namizna in steklenična vina. Razstava liktr-jev najbolj renomi ranih tvrdk bo v umetniško izdelanem Africain - baru. l oobla.šce- ZOBNI ATELJE V KRANJU g— Akcija za brezposelne, ki jo je vodil član pomožne akcije, upravitelj zdravilišča g. Fran jo čeplak, se je dobro obnesla. Oni, ki sami potrebujejo pomoči, so iz skromn h sredstev žrtvovali za svoje sobrate in tako se je nabralo med hodniki in uslužbenci 1544 Din. Zares lep in posnemanja vreden zgled! Vsem darovalcem iskrena hvala! Z Jesenic 11. 12. 1933 se vrli v Sokolskem domu na Jesenicah III. akademski ples Iz Kamnika ka— Pomožna akcija se je ustanovila tudi v Kamniku. V njej so zastopani predstavniki vseh korporacij, humanitarnih društev in industrijskih obratov, ki so izdelali program in ugotovil: vse možnosti, da bi dobili o:i.n več sredstev za olajšanje bede brezposelnem in pomoči potrebnim someščanom. Z nabiralnimi akcijami je danes sicer težka, kar pa poznamo plemenita srca naših meščanov, smo prepričana, da ne bodo odklonil malenkostnega prispevka v brezposelni fond. Prva je prispevala v fond tovarna »Titan«, ki je zagotovila, da bo vsak mesec nakazala primerno vsoto. Naj bi našla mnogo posnemalcev od 1. II. zopet redno sprejema stranke. Iz Hrastnika h— Krajevne organizacije JRKD letni občni zbor bo v nedeljo 5. februarja ob 3. popoldne v gostilni g. Avg. Dolinska. O političnem položaju bo poročal g. poslanec dr. Rape. h— Hrastnik za trboveljsko občino. Po že objavljenih zborovanj h obrtništva in delavstva, ki so se izjavila proti odcepitvi Hrastnika od trboveljske občine, smo debi-li od akcijskega odbora naslednja pojasnila o razlogih tega sklepa: Trboveljska in-dustrijiska občina je krepka edinica z do- volj močno davčno močjo, da lahko v izdatni meri skrbi za kulturne, zdravstvene ;n socialne potrebe Trbovelj in Hrastnika. Tega ne bi zmogla dolska občina brez zvišanja občinskih doklad na najmanj 300'/c. Po izkazu f.nančne direkcije je TPD leta 192 plačala na občinskih davščinah za Trbovlje po 266 Din, za Hrastnik po S5, v vsej trboveljski občini pa skupaj po 364, na vsakega prebivalca, dočim je plačala v dolski občini le po 81 dinarjev. Danes so številke razmeroma manjše .odstotek pa je isti. V primeru poslabšanja konjunkture bi lahko prišlo do popolne ustavitve obrata v hrastniškem rudniku, dočim bi trboveljski rudnik prav gotovo še obratoval. Upamo, da do tega ne pride nikdar, navajamo pa to zaradi tega, ker se je o tem že govorilo. Tudi v tem najtežjem primeru bi na Hrastnik še vedno nekaj odpadlo, dočim bi mu dolsika občina ne megla pomagati. Na zborovanju je nastopi kot zastopnik trboveljske občine g. Pavim, ki je v svojem govoru nasrašal nerazdružljivo sožitje Hrastnika in Trbovelj. Iz Tr&ovelf t— Prihodnjo nedeljo ob 16. bo v Sokolskem domu v Trbovljah koncert rudarskih otrok, ki bodo to pot peli povsem novo naštudirane pesmi, ki so še v rokopisih, med katerimi se odlikujejo posebno pesmi s samospevi. Opozarjamo Trboveljčane na ta koncert, na katerem bodo čuli pesem, ki jo poneso naši otroci z bližnjo turnejo po češkoslovaški. t— Rdeči križ. ustanovljen v Trbovljah leta 1925, šteje danes 296 članov, kar je vse premalo za Trbovlje, ki ima nad 17.000 prebivalcev, ki doživi i a io sedaj hudo gospodarsko stisko ter kličejo dnevno dobrodelne organizacije ra pomoč. RK ima na stotine upravičenih prošenj, ki morajo ostati zaradi prepičhh sredstev nerešene. Organizacija stoii vse. kar se da storiti. Razen podpor popiavliencem in drugim po elementarnih nesrečah prizadetim, "je društvo v 7 letih obstoja izdalo samo za domače reveže 76.000 Din aa podporah, deloma v denarju, največ pa v naturalijah. Prired:lo je dosedaj 5 enomesečnih ferial-nih kolonij po 30 šolarjev, 3 nižje sama-ritanske tečaje, katere je vodil gosp. dr. Baumgarten. in 1 višji samaritanski tečaj pod vodstvom ge. dr. Režun-P' rčeve. Sedaj se vrši 4. nižjii tečaj, katerega obiskuje 40 tečajnikov. Iz teh tečajev je izšlo 24 diplomiranih sa.maritanov in 45 d plomiranih samaritank. ki so pripravljeni priskočiti bližnjemu v neseči ob vsaki uri na pomoč. Tudi letos priredi RK obvezno prireditev 1. februarja ob 20. v Sokolskem domu kot spomin na ustanovitev Rdečega Križa kraljevine Jugoslavije. Ker je RK iskren prijatelj miru v mislih in dejanjih ter edina humanitarna organizacija v našem kraju, ki je z dobrotvornim in zdravstvenim delovanjem pokazala lepe uspehe, bi bila dolžnost vsakega občana, da ob šče 1. februarja njeno dobrodelno prireditev, katero pripravlja ugledni damski odbor pod predsedstvom ge. inž. Hamrlove. Iz Ptufa —j Križev pot brezposelnega zasebnega uradnika. Že lani oktobra je prispel iz Novega Sada v Ptuj bivši zasebni uradnik E. S. ki je bil zaradi bolezni nad 2 meseca v bolnici in brez vsakih sredstev. Usmilila se ga ie Ptujska tiskarna, ki ga je sprejela v službo proti hrani in stanovanju, dasi ni potrebovala pisarniških moči. Kmalu nato pa je prišla tiskarna v konkurz in S. je s Det ostal v hudi zimi brez vseh sredstev na cesti. Ni si vedel drugače pomagati kakor da je moral jesti in stanovati na up pretvezo, da ima službo pri neki tukajšnji tovarni za perilo. Neki njegov uonik pa ga ie ovadil policiji. S. je bil izvabil okoli 1000 Din denarja. Bil je izročen sodišču, kjer je v petek pri razpravi vsa dejanja priznal in obljubil, da bo nastalo škodo poravnal, čim bo kaj zaslužil. Obsojen je bil na mesec dni zapora ter je kazen takoj nastopil. Kljub žalostni usodi bo vsai za en mesec preskrbljen s hrano in posteljo. Advokat Dr. SLUGA JURIJ naznanja, da fe o tvoril pisarno v Ptuju NASPROTI SODIŠČU. 2135 j_ Zajci nimajo miru pred zankami, šolski upravitelj g. Kerbljer Simon in ekonom Kupčič Anton ml. iz Ptujske gore sta se napotila na lov v gozd Savinjsko. Našla sta po grmovju vse polno nastavljenih zank, v eni je že visel mrtev zajec. Opazila sta tudi dva človeka, ki sta se pomikala skozi gozd in sta že ovadena sodišču. 4eVu\e b\aqo in zaneslo ^^ Stfobreno a« Kmlsterstvo socHaln« politike « narodnes« tdrovOT S- it«*' 2Svibanjska ružicas. Igral je osmošolski tamburaški zbor. V lepem govoru je razložil dijak Danilo Skrabl ustanovitev srbske nadškofije in njen pomen. Višek proslave je bil, ko je zapela Edita Logerjeva pesem 5Planinecc, spremljala jo je na harmoniju Jožica Stra-^kova. Z violino je nastopil K. Premru, na .rarmoniju pa ga je spremljala Edita Logerjeva Proslava se je zaključila s himno. Poudarjamo, da so osmošolci sami sestavili in izvedli ves program. Iz Krškega Icr— Občni zbor podružnice CMD za Krško - Videm se je vršil te dni. Iz poročil je bilo posneti, da je podružnica prav pridno delovala in je tudi zanimanje rodoljubov za njene prireditve zelo naraslo. Steber podružnice je odbor s predsednikom g. Paušičem na čelu, ki je bil na občnem zbom ponovno izvoljen. Podružnica šteje 86 členov, pričakovati pa ie. da bo to število letos precej naraslo. Na občnem zboru so 6e članri primerno oddolžili spominu pokojnega podpredsednika g. Skvo-ja Novaka in soominu umrlega dr. Galla-scha. ki ni bil član nobenega društva, a se je ob zadnji uri spomnil CMD in ji poklonil izdatno volilo. Iz življenja na deželi RAKEK. Krajevni odbor Rdečega križa bo imel svoj letni občni zbor v nedeljo 5. februaria ob pol 11. po maši v prostorih restavracije Domicelj z običajnim dnevnim redom in predavanjem. Za njegovo uspešno nadaljnje delo je potrebna polnoštevilna udeležba vseh članov- BREŽICE. Osnovna šola v Brežicah je priredila za revno šolsko deoo božičnico. pri kateri je bilo obdarovanih 75 otrok a obleko in perilom, 20 otrok pa s čevlji. Uprava šole se zahvaljuje vsem darovalcem, ki so pripomogli k obdaritvi. Posebno zahvala pa velja krajevnemu odboru RK, ki je daroval v to svrho 20 parov čevljev. Istotako bodi izrečena zahvala ge. Bergin-čevi, učitelj:ci ročnih del, ki je prevzela šivanje oblek in perila. Janho Kač: Jutrrji svit je našel jetnico tam, kjer je bila sedla zvečer. Vso noč se je borila s svetom in njegovo krivičnostjo. Nov obraz ji je dala borba te nočL Kakor iz brona je bil odločen in negiben. Žejna je spila v dušku kavo, ki jo ji je prinesel ječar. s>Kaj pa ona, ali je že mrtva?« ga je vprašala. j>Katera?« jo je pogledal začudeno ječar, ki se res ni domislil v svoji vsakdanji službi, da je to tista ženska, ki je zastrupila svojo snaho. Komaj pa je vprašal, je že tudi odgovoril: »Ne vem. In čeprav bi vedel, vam ne smem povedati Dokler ste v preiskavi, ne sme z vami govoriti nihče, razen preiskovalnega sodnika. Toliko sem vam povedal, da ne boste po nepotrebnem izpraševali.« Nato je spet škrtnil ključ v ključavnici. Tako je sedela Mica pet dni sama v celiti in se popolnoma uverila, da je prav ravnala. * »Kako je prav za prav bilo, ko je prišel orožnik po Kolenko na polje«, je hotela Fidelčka dobro vedeti in je že tretjič vprašala Kompoštelo, ki je pripovedovala na večer usodnega dne, ko so prišle dninarice k večerji domov, kjer je bil sam Terentij pri hiši, v peči pa je bila tema. Kruha jim je dal Terentij in tolkca, pa so sedle na klopi pred hišo in razpovedovale radovednim vaščanom, ki so se zgrinjali od vseh strani, da izvedo, kako se je zgodilo. »Počakaj vendar, da povem!« je revknila Kompoštela na Fidelč-ko, si zamočila grlo in razširila roki: »Krompir smo sadile po novem, novem hmelju tam Zahrastjem, Zahrastjem. Pa pride Mica z motiko, z motiko, na rami in reče: .Pomagat, pomagat sem prišla'. Me jo pogledamo vse začudene; že deset, deset let je ni bilo na polju. Pa kakšna je bila v obraz: kakor levi, levi razbojnik in vsa pepelnata, pepelnata. Me smo si kar mislile, mislile — rekla ni nobena nič — Bog ve, kaj se je zgodilo. Pa smo okopavale naprej, kar je naenkrat, naenkrat vprašala: ,Kaj misliš, Fidelčka, o svojem Honzu. Koliko mišnice je pojedel, pojedel in kako dolgo ga je vrtilo?' Rekla sem ji: ,Pet ur', ker je bil star, star. Čujte, čujte, kaj je na to rekla! ,Njo bo pa že dalje časa zdelovalo.' Me se spogledamo, ona pa kar naprej zagreblje še nenametane grebene: ,No, pa do jutra bo že trda.' Vsa kri nam je zledenela pri teh besedah in odmaknile smo se ji, misleče, da se ji blede. Bolje je z lepim, sem si mislila, mislila, pa sem nadaljevala. — Ko je nasul stari Damjan svoji drugi ženi mišnice na žgance. — ,Kdo pravi, da sem jo nasula na žgance', je padla vmes Mica. — Jaz pa kar naprej: Od starega Damjana pravim, da je natresel mišnice na žgance. pa se je žena še zlizala, zlizala. .Premalo ji je dal', je spet vpadla Mica. Seveda, seveda premalo, premalo. Je pa orovski Pinter bolje napravil, ko so ga dali pod kuratorja in ni dobil več žganja na up, na up. Kakor drugod so imeli tudi pri Pinterju doma mišnico — cele kile si jo lahko včasih kupil od glažarjev. Pa je vzel za pest debelo kepo mišnice, sedel za mizo, kjer sta sedeli žena in mati ter rekel: .Takole! Dajte mi za žganje ali pa bom pojedel to mišnico.' Nepremično sta sedeli ženski in ni rekla nobena ne bev ne mev. On pa je tri v možnarju mišnico. .Sedaj grem pa po vodo za splaknjenje', je rekel pijanec in šel v kuhinjo. ,Pa bi mu vzela strup', je dejala žena, ko sta bili sami. .Avša! Naj se je le naje, dokler ne zažre še koče', je pametovala mati. Mirno sta gledali ženski, ko se je res pričel zasipati moški z rumeno sipo in jo poplaknjevati z vodo iz ust. Ko je bil gotov, je rekel: ,Pa je! V zadnjico me naj piše ves svet'. In je nesel zadnji groš za žganje. Ko sta ženski že spali, so prišli povedat, da je Pinter umrl. ,Ta je pa dosti dobil', je rekla spet za sebe Mica.« Ljudje so večinoma že vedeli to povest, saj se je šele pred dvema desetletjema dogodila v sosednji vasi, vendar pa so jim pri svežem dogodku spet zagomazeli mravljinci po životih. Fidelčka je hotela tudi nekaj povedati, zato se je vpletla: »Ali veš, kako so sodili starega Damjana. V Preboldu je še bila takrat graščina, pa so ga vprašali, zakaj je zastrupil ženo. Nič se ni zagovarjal, le eno je gonil venomer: .Šveinsdrek ferfirt'. Ker žena ni bila mrtva, so mu jih odmeriti pet in dvajset, preden so ga izpustili. Veste, kaj je mislil —t »Počakaj vendar, kaj se vtikaš vmes, da ne povemo«, jo je sredi stavka zagovorila Kompoštela. »Pa govorimo to, pa govorimo onoT in je že mrak legal na njivo, kar prisvetita po poti mimo dva orožnika. Mi ju gledamo, ona dva nas in jo kreneta kar po njivi. Mici so omahnile roke, da je spustila motiko, ko ju je zagledala. Ona dva obstaneta pred menoj ter me vprašata: ,Ali niste vi Marija Kolenčeva?' ,Jaz ne', sem rekla, ,pač pa tale', in sem pokazala na Mico. Pa ji je položil brkati orožnik roko na ramo: ,Z nama pojdete, da pojeste še tiste žgance, ki so ostali vaši snahi.' .Kakšne žgance — ?' je za jecljala Mica. .Tiste, ki ste jih tako lepo z mišnico zabelili', je pristavil orožnik. .Nežika je že v bolnišnici, za vas imajo pa tudi kotiček pripravljen.' Nato sta jo vzela v sredo in jo vedla naravnost na postajo.« Pozno v noč so se še pomenkovali po hišah o strahotnem dogodku. Ko je zasliševal sodnik Mico, ni kar nič tajila svoje zle nakane, pač pa se je vedno zgovarjala na svojo dozdevno pravico. Morda bi ji bil sodnik povedal, da je Nežika že izven nevarnosti in da zapusti kmalu bolnišnico, ko bi bila kazala zločinka količkaj kesanja. Tako pa jo je pustil živeti v zmotni veri, da je morilka, češ, morebiti vendarle uvidi v temnih nočeh svojo krivdo ter ji prineseta obžalovanje in kes milo sodbo sodnega zbora. VID šele zagavornik ji je povedal, ki je obiskal Mico štirinajst dni po zločinu, da se je prav tiste dni vrnila Nežika iz bolnišnice, kjer so ji komaj oteli življenje. Čuden vtisk je napravila nenadna novica na Mico. Kakor besna zver je kriknila in se zgrabila za glavo: »Torej sem zaman prestala ves ta strah in prečula toliko noči. Ona bo živela s pankrtom na moji zemlji, jaz bom pa hirala v ječL Izpustite me, da zadavim ničvrednico! Pa naj ima življenje kakor mačka, moje roke jo bodo zagrabile za vrat in 3e vjedle vanj kakor prača v oje. Samo toliko me pustite domov, da jo zadavim, potem pa vzemite še mojo glavo.« Cioipodarstvo Konferenca za poživljenje našega lesnega gospodarstva Neugoden položaj v naši lesni stroka je dal Zbornici za trgovino, obit in industrijo v Ljubljani povod, da je sklicala širši sestanek lesnih interesentov, kri se je vršil danes dopoldne v zbornični posvetovalnici. Konferenci so prisostvovali številni lesni trgovci in in d u-s trije i, narodni poslanec g. inž. Pahernik, zastopnik direkcije državnih železnic g. Gregorka, zastopnik gozdne direkcije g. Božič in drugi. Med trgovci in industrijci so bili zastopniki lesne trgovine in industrije s Prevalj, Dravske doline, pohorskega okoliša. Gorenjske. Dolenjske, dalje člani Zveze in-dustrijcev in člani Zveze trgovskih gremi- Otvoril je konferenco v imenu zborničnega predsedstva minister n. r. g. Ivan Mo-horič z nagovorom, v katerem je naglašal, da ima konferenca nalogo, da postavi program del za niz gospodarskih akcij, ka so potrebne, da se v tej za našo banovino gospodarsko tako važni panogi položaj poboljša ki lesna kupčija poživi. Vsa ta raz-motnvanja je zbornica razdelila v štiri referate, ki bodo dali temelj za nadaljne razgovore. Na raznih anketah, ki so se vršdle drugje, so se odločilni gospodje čudili, ko so čuli na5e številke. To je razumljivo že zaradi tega, ker je naša gozdna posest razdeljena na tisoče malih posestev, tako da je naše lesno gospodarstvo razdeljeno v drobce, ki vsak sam za se malo pomeni, kot celota pa predstavlja obseg, ki daje našemu gospodarskemu položaju brez dvoma v izdatni meri svoje obeležje in značaj eminentnega življenjskega faktorja za našo banovino. Zaraili rega je nujno potrebno, da »e strnemo in formiramo v enoto, ker nas bo sicer velik val gospodarske depresije siri. Pri nas ;e položaj tem hujši, ker imamo državna gozdna posestva, ki se upravljajo od strani upravnih oblastev, ki imajo naravno dve srci in gledajo naše težnje skozi prizmo interesov državnih gozdov. Pred narodno skupščino je načrt novele zakona o gozdovih. ki naj prilagodi zakonite predpise izpremenjenim prilikam. Novelo razmotri-va poseben odbor, v katerem je iz naše banovine poslanec g. inž. Pahernik. ki kot gozdni posestnik in industrijec dobro pozna naše težave. Zato jc važno, da je pri-ial v našo sredo, da neposredno čuje tudi vaše želje in potrebe. Preteklo leto se je vršil niz mednarodni h gospodarskih konferenc, na katerih se jc obravnaval položaj kune stroke. Zaradi tega je zbornica naprosila g. inž. Lenarčiča, ki se je vseh teh konferenc udeležil, da o njih referira. Važno je tudi vprašanje organizacije izvoza, o katerem bo poročal zborničn; svetnik g. inž. Kobi. ki se že dolgo vrsto let bavi s tem. da spravi v red našo lesno trgovino. Razmotrivanja konference naj gredo preko kritike do tega, da konkretiziramo svoje težnje in predloge. Samo v eni konferenci bo skoro nemogoče dokončno izvršiti to nalogo. Zato je zbornica pripravljena, da »kliče za razmotrivanje posameznih podrobnih vpraša-nj še posebne konference, ki naj zaključijo delo za sestavo progruma dela za poživitev našega lesnega gospodarstva. Položaj našega gozdnega gospodarstva Sledilo je poročilo konzula g. Ernesta Hianga o položaju slovenskega gozdarstva v izvozni trgovini. Šumarska stroka in z njo zvezana trgovina in industrija sta v najhujšem polo-govma in industrija je v najtežjem po:o-žaju. Ta stroka je že več kot 70 let sood-ločevala stabilnost našega gospodarstva ter je odločilno uravnavala življenjski standard najširših plast" našega naroda Kriza, ki jo preživlja gospodarstvo, vpliva zaradi tega tudi na sociiakie prilike in gospodarstvo v Sloveniji. Še leta 1929 je dobila lesna trgovina in industrija za iz Slovenija izvoženi les deviz v vrednosti 250 milijonov dinarjev, kar je ustrezalo naravnemu dorastku ter tvorilo stalno rento, ua katero so lahko računali naš gozdni posestnik. trgovec, industrijec in delavec. Danes po triletni konstantni dekadenci je cena mehkega lesa padla tako nizko, da dosega komaj 40% predvojne zlate paritete. To je seveda eminentno socialnega značaja, kar zlasti občutijo delovne moči, zaposlene pri gozdarstvu. Na ročno delo pride približno 30% prodajne vrednosti. Leta 1929., ko smo iz tujine dobili 231) milijonov za izvoženi les, so naši delavci pri tem zaslužili 75 milijonov, lani pa smo izvozili lesa le še za 80 milijonov i d odpade torej na delavstvo le še 24 milijonov. Te številke jasno pričajo, da je položaj tako lesnih trgovcev kakoir tudi ročnih delavcev porazen. Ce bo to stanje še nekaj časa trajalo, bo potisnjen življenjski standard prebivalstva v izrazito gozdarskih predelih Slovenije na tisto stopnjo na kateri so živeli naši predniki pred otvoritvijo železnic, daleč stran od glavne ceste. Prav nič čudno ni, da se zlasti v obmejnih kra-j'h razvija tihotapstvo m postajata sol in petrolej luksuzna • predmeta. Izpada 170 milijonov letno Slovenija ne more nadomestiti. Slovenska lesna industrija je b«Ta glavni dobavitelj deviz za importno trgovino in industrijo Sk>venije in važen regulator za likvidnost naših denarnih zavodov. Dokler se ne dvigne splošni svetovni konzum lesa, ne moremo računati na izboljšanje. Ce bi se pa tudi dvignil konzum. ne bo prav nič škodoval niti pojav, kakor je ruski dumpmg. kar dokazujejo zadnji zaključki ruske industrije z Angliio Tudi Rusija danes ne more več ubijati konkurence s tem, da prodaja po vsaki ceni. Kakšen je položaj na zunanjem trgu? Francija je pred kratkim določila nove kontingente za uvoz lesa in J« pn tan Jugoslavija dobila najmanjš kontingent, največjega pa Finska m je celo Avstrija dobila šestkrat večji kontingent kakor mi, in to navzlic temu. ds je naša vlada pravočasno poslala posebnega delegata v Pariz, da izposluje povišanje kontingenta. Da smo bili pri tem tako prikrajšani, ie po-vtsutn naravno. Francoski odjemalci so vajeni zlasti finskega lesa in so v tem pogledu dajali tudi prednost Avstriji. Slovenija nima toliko kvalitetnega lesa. da b' lahko konkurirala 6 tema državama. V Alžiru nasprotno je dobila Jugosiav ja uajvečji kontingent. Obstaja pa bojazen, da ta kon-tingeut ne bo izrabljen ker tudi Alžir preživlja hudo krizo in kupuje les le za sprotno porabo, in še to v malih količinah. Isto velja za vso severno Afriko. Prej smo precej izvozili v Grčijo m Španijo. V Grčiji so danes prdike tako hude, da je nakup importnih predmetov omejen na minimum Sedanji kritem položaj grškega gospodarstva ne do vol" kreditiranja m je pravna sigurnost reducirana na minimum, zaradi če>ar je prodaja velik riziko. Španija uvozi od nas največ bufco-vine, je pa v pogledu kvalitete zelo občutljiva. Kupuje le dobro blago. V poslovanju s Španijo so se pokazale zaradi notranjepolitičnih ra/mer velike ov re m je le hudo dobiti kompenzacije za predvideni kli-ring. ki smo ga po nepotrebnem izzvali, ker smo blokirali španska dobro-imetja v Jugoslaviji, ki so znašala le neznaten del tega, kar znašajo naše terjatve v Španiji. V Egiptu dominira že desetletja koncem, ki ima ozko zvezo z rumunsko industrijo. Od primera do primera se da napraviti kaka prodaja, vendar ima ta koncem prevelika finančna sredstva m je nemogoče z njim začeti borbo. Palest.na kupuje le najslabše rumunsko blago po cenah, ki so za nas naravnost nemogoče. Posk.si prodaj na tem tržišču so se za nas po večini izjalovili, posebno ker smo vezani na tržaški Llovd. ki pa Jugoslaviji zaračuna za 10% višjo voz ni no kot drugim državam. Naš največji in najnaravnejši odjemalec je še vedno Italija. Slovenska lesna industrija producira eno tretj.no izdelkov, ki so prilagodeni potrebam in zahtevam italijanskega trga in nam nav.ilk neugodnem političnim razmeram ne ostane drugo, kakor da ohranimo te tržišče. Za nas je bila velikega pomena mednarodna lesna konferenca meseca decembra v Milrnu, ki so se je udeležili tudi naši delegati. Italijanki delegati so odkrito povedali, da je naša lesn« pozicija v nevarnosti, ker jih sili velika dispariteta v trgovinski bilanci, da rev. d i rajo stališče napram našemu lesnemu importu. Italija je za 108 milijonov pasivna napram nam in so pra tem kazali na Avstrijo, napram kateri so aktivni. S vrh a njihove vlade jc izenačiti pasivnost bilance ne samo napram Jugoslaviji, tunveč tudi napram drugim državam. Mednarodne konSerence za ureditev lesnega Izvoza Za tem je poročal g inž. Milan Lenarčič o delu mednarodnih konfeienc za ureditev lesnega izvoza in dejal med drug.m, da so vsi, ki stoje v obsežnem poslovanju lednih tržišč, stalno občutili naraščajočo potrebo solidarnega skupnega dela gospodarskih skupin, ki imajo skupen Razvoj gospodarskih prilik je pntisKal bolj in bolj prav v lesni stroki na to, da pride do odločilnih ukrepov. Prve podlage za tako solidarno delo so bile rezultat lomih konferenc v Lvonu. Rimu, Bratislavi, Varšavi in Parizu. Odločen preokret v smeri organizatorne realizacije pa jc prinesla konferenca ess-pertov v Ženevi, ki jo je sklicalo Drušrvo narodov. Ta konferenca je dovedla do zaključka vseh izvoznih držav, da je treba ponudbo spraviti v sklad s povpraševanjem po lesu. To pa zahteva mnogo napornega mednarodnega dela kakor tudi organ;izatom«ga d&la v okviru vsake države. Vsekakor je bil zaključek te konference prav pomemben, ker doklej še ui pokazala kaka lesna konferenca tako izrazite skupne volje izvoznih in uvoznih leže! Postavljena je bila zahteva, da se na novi konferenci, ki naj bo na Dunaju, ukrene potrebno za izvedbo stvarnosti med piv nudbo m povpraševanjem. Glede na to j.e sklenila konferenca, da se ustvari stalen mednarodni odbor, ki bo vodil skrb za ureditev lesnih tržišč. Odbor se je ustanovil in je danes oni aparat, ki omogoča prijateljski dogovor med deželami. interesi.ra.mmi na lesu. Kaj imamo mi od tega? Ustvarili smo si mesto, brez katerega bi bili enotni /a-kPučki med državami konkurentk uni .e mogoči. S pomočjo tega stalnega medn >.-rodnega odbora bomo v sporazumu t državami odjemalkami določili, koliko lesa sme priti v prihodnji dobi na tržišče. Od tako ure;ene ponudbe pričakujemo, da bo cena zrasla na ono višino, ki bo ustrezala produkcijskim stroškom in primernemu dobičku. Seveda bo to mogoče, če si ustvarijo države izvoznice potrebne organizacije izvoznikov. ki bodo mogle garantirati sopo-godbenim drugim deželam, da se ne izvaža na škodo drugih več, kakor je dogovorjeno Naposled se je poročevalec zahvalil ministru g. Mohoriču za njegovo dosedanjo pobudo in za njegovo skrb za blagor lesnega interesenta. Lesna industrija ln pre-osnova železniške tarife Sledilo je ooročilo tajnika Zveze In-Ij-stri:cev g. Gorhma. ki je noročal o lesni industriji in preo^novi železn;ške tarife. Glavni del produkcije naše lesne industri- je so polizdelki, ki sestavljajo tudi glavni kontingent našega lesnega izvoza. Cene naših lesnih izdelkov so zato razmerno nizke. Zaradi tega imajo veliko vlogo prevozni stroški po železnici, ki odločujejo ponovno tudi glede konkurenčne zmožnosti naših izdelkov v inozemstvu ter ovirajo tudi doma prodajo lesnih izdelkov na večjo razdaljo Računa se. da znašajo pri mehkem gradbenem lesu povprečno prevozni stroški 25% prodajne vrednosti blaga, pri ostalih manj vrednih lesnih izdelkih je to razmerje še neug ;d-nejše. To svojo trditev je podkrepil s primeri in navedel, da je zadnja leta lesni izvoz nazadoval. Slično neugodna je slika v notranjem prometu. Svoja zadevna izvajanja je podkrepil s statističnimi podatki. V 1. 1929 je železniška uprava izvedla poslednjo preosnovo tarife in z znatnim povišanjem tovornine dosegla ravnovesje v svojem proračunu. Tudi za lesne izdelke so se tedaj znatno zvišale postavke. Za drva je še v istem letu .«ledilo ponovno povišanje tovornine za 2)%. Tudi sedanji novi načrt žchzniške tarife določa znatno povišanje tovornin, ki naj bi znašalo povprečno 30%. Tarifa je bila dostavljena v izjavo gospodarskim korpora-cijam. ki so soglasno opozorile prometno ministrstvo na hude posledice, ki jih mora imeti v sedanjih hudih gospodarskh razmerah vsako povišanje tovornine. Tarifni V-ibor. ki je nedavno razpravljal o v črtu. je prišel do zaključka, da bi Imelo to povišanje tovornine katastrofalne posledice za na"e gospodarstvo. Sestavil je obrazloženo spomenico, ki jo je posibna deputacija izročila prometnemu ministru. Spomenica pravi med drugim, naj bi se doseglo ravnovesje v proračunu prometnega ministrstva s črtanjem vseh posavk, ki ne spadajo v ta proračun. G. minister i« spomenico tarifnega odboTa vzel z odobravanjem na znanje in se sedaj vršijo pogajanja med prometnim in fin^nč um ministrstvom v svrho. da se primanjkljaj železnice krije ne da bi bilo za to p j-trebno povišanje tovora:ne. Organizacija izvoza Naposled je govoril inž. g. Joško Kobi o organizaciji izvoza. Poudaril je, da bi bila predvsem potrebna organizacija lesnega gospodarstva, ki bi preprečila nadvse škodljivo poslovanje nesposobnih prekupčevalcev na tujem tržišču, ko so s svojim delom nasilno povzročili derutira-nje ccn. Naši interesenti so stremeli za tem. da se doseže vsa i za dravsko banovino reglementiranje izvoza, s kateri.a r.ij bi se vzpostavila organizacija, ki bi s p močjo uredbe, ki naj bi določala regle-mentiranje izvoza, napravila med našimi izvozniki na zunanjem tržišču red. Na konferenoi, ki jo je sklicalo ministrstvo za trgovino in industrijo, pa so pokaz-ili hrvatski in bosanski zastopniki lesne .n-dustrije odpor prod imostavitvi regle..ien-tacije. Izšel je nov načrt, ki določa upo-stavitev organizacije j ugoslo venskega gozdnega gospodarstva na prostovoljni podlagi in v kateri naj bi bile zastopane vse osrednje organizacije lesne trgovine in industrije. Sedež centralnega odbora t "i organizacije naj bi bil v Zagrebu. Slovensko lesno trgovstvo je stalo kljub temu na stališču, da je edino reglementacija izvoza zmožna prinesti red in vsaj delno izboljšanje položaja. Glede na to, da se ie načrt za reglemen-tacijo izvoza končno zavrnil, se je slovenska lesna industrija in trgovina načelno sporazumela v tem, da po svojih osrednjih organzacijah pristopi k snuioči se organizaciji iugo^lovenskega gozdnega gospodarstva. Stavila ie pri tem zahtevo, naj bo s® dež centralnega odbora te organizacije v Beogradu, in sicer pri zavodu za pospeševale zunanje trgovine. Slovenski interesenti so mnenja. na{ !*» če ie nemogoča uvedba reglementac ie izvoza. osnuie organizacij jugoslovanskem gozdno-a gospodarstva. To organi?aciio naj sestavija;o vse pokrajinske centralne organizacije lesne trgovine in industrije v državi. Na čelu bodi centraln odbor, ki ga sestavljata po dva zastopnika od vsake pokrajinske centralne organizacije. Vse važnejše zadeve, tičoče se celotne jugosloven-ske lesne trgovine in industriie. in važn.j zadeve, tičoče se naše ge udeleževali ined Htu-g;mi "g. inž. Pahernik, Šribar. dr. Vidic. dr ReUar. irs Rndež. minister n. r. Mohorje. kon-"'l Hiena in drugi. Naposled jt» konzul g. Fiersr predla-"3! stalen odbor pod okriljem 7bornVe za TOL v katerem bi b:li zastopniki Zveze industriicev. Zveze tr-^rov?''';,1 2« 335 — 350: >5« 315 — 325; »6* 280 _ 290; »7« 195 — 205; »8< 95 _ 100. Fižol: baški in sremski beli 117.50 — 190 JSIV1V4 + Svinjski sejem v Mariboru (27. t. m.) Zr(>T 490 do 450 R do 10 mesecev 500 do 550. epnletni na 800 do 1000 D'n. Kilogram žive t-?« «50 do 7 Din. mrtve teže pa 9.50 do 10.50 Din. ASK Primorje : reprezentanca fl. razreda Danes ob 15. nri na igrišča Hermesa Danes ob 15. bo na igrišču Hermesa zelo zanimiva nogometna tekma. ASK Primorje nastopi preti reprezentanci II. razreda. Razred tu ne igra nobene vlege. ker je znano ,da je ta reprezentanca zeio močna enajstorica u bi kot spmostojen klub brez dvoma zasedel najbrž kar prvo mesto v prvenstveni tabeli Slovenije. Saj je prejšnjo nedeljo odpravila Ilirijo s hazen-ski-m rezultatom. Primorje bo moralo napeti vse sile, Csl vzdrži močan trening. Reprezentanca je namreč igiala vso zimo n v tem je njena velika moč. Na vidiku sta dve kvalifikacijski tekrni obeh g"avriih ljubljanskih klubov in zato bo jutrišnja revija meč in znanja ASK Primorja za vse ljubitelje tega kluba naS vse zanimiva. V predtekmi ob 13 30 nastopita Hermes in Svoboda. To sta tudi dve moštvi, ki predvajata lep in okreten nogomet. Vstopnina je mlnimaina. Ftešk : Ilirija Danes ob 14.30 uri na igrišču SK Ilirije Na igrišču Ilirije gos+.uje dane« zaradi svoje odlične tehnične ir fair igre vedno dobrodošel in ljub gost, prvak Zagreba, Hrvatski Akademski Sportski Klub s kompletnim I. moštvom, g čimer je že podana garancija za prvorazredno igro. Za Ilirijo je današnja tekma zadnja preizkušnja pred kvalifikacijsko tekmo za vstop v državno prvenstvo. Na okupu ima tudi kompletno I. garnituro, ki se je Izkazala že več kot enkrat za enakovrednega profvnika Haška. Ilirija je popolnoma odstranila sneg z igrišča, tako da je tudi s te strani storjeno vse, da se nudi občinstvu prvorazreden nogomet in regufarno tekmo. Tudi stojišča so brez snega. Zaradi mraza je vstopnina za tribune zn žara na 15 Din, priporoča se še gledalcem, da vzamejo na igrišče toplo obutev (snežke, galoše) ali odejo za noge. Viliacher SV : Ilirija Opozarjamo športno občinstvo, da n« zamudi izredne prilike, ogledati si prvo ln morda ed no letošnjo tekmo v hockeyu na ledu. Za prihodnjo nedeljo, dne 5. februarja je sicer perfektuirana tekma z Grazer AK, ki pa bo predvidoma iz propagandnih ozirov odigrana v Zagrebu. Ker so moči obeh moštev, ki nastopata v današnji tekmi. prilično izenačene, moremo pričakovati z gotovostjo izredno ostro 'n napeto :gro. Začetek tekme je določen na 10.30. Sezonske drsalne karte za to tekmo ne veljajo, sicer pa je vstopnina minimalna. članstvu SK Ilirije.' Uprava kluba apelira na celokupno članstvo, da poseti poino-številno današnje športne pr reditve na drsališču in na nogometnem igrišču. Uprava je, računajoč s Klubsko zavednostjo članstva, ki je prišla na zadnjem občnem zboru tako spontano do izraza, povabila za današnji dan kar dve zunanji moštvi, da zasigura sekcijam nemoteno udejstvova-nje, ker je bila prepr čana. da bo članstvo tudi v tem slučaju pokazalo svojo klubsko zavest in omogočilo prireditvam gmotni uspeli. Zato danes vsi na igrišče. Pri vedi le pa s seboj tudi vse naše prijatelje. Herbert Leupold odhaja. Smučarski klub Ljubljana priredi svojemu zaslužnemu trenerju g Herbcrtu Leupoldu v ponedeljek ob 20.30 v salonu hotela »Slon« poslovilni večer. Vabimo vse prijatelje smučaretva, predvsem pa naše tekmovalce in ostale člane, da se odhodmee udeležijo v čim večjem številu Službeno iz OZBS pri LNP. Deleg ra se za današnjo tekmo Hašk-Ilirija na igrišču Ilirije g. Cimperman. ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes ob 14.30 morajo biti na igrišču Hermesa: Stare. Svetle, Hasl. Sočan. Slamič, Jug I in n, Pišek II. Ernan, Lute. Joža, Franci, Uršič. Opremo prinese hišn k. ASK. Primorje (lahkoatletska sekcija). V ponedeljek ob 20. redna seja pri Mikliču. Prisotnost vseh odbornikov obvezna. SK Ilirija. Nogometno moštvo za tetamo s Haškom naj se javi točno ob 14. v garderobi g. Omanu; sestava je v članski knjigi v »Evropi«. Rediteljski nadzor vrši g. Fric, reditelji so igrali rezerve, nastop re-diteljske in blagajniške službe ob 13.45. SK Ilirija (prireditveni odsek). Jutri ob 18.30 v klubski sobi kavarne Evropa važna seia prireditvenega odseka. MK Ilir ja (kolesarska sekcija) vaW vw svoje člane na zelo važen sestanek 31. januaria ob 20. v restavraciji >Novi svet«. SK Grafika opozarja Člane, da bo 30 t. m. ob pol 19. redni cbSni zbor v dvoran! Doma gTafikov, ne 31. t. m. kot je b'Jo pomotoma objavlieno v okrožrr>ah. U. O. Mariborska skakalna tekma MZSP 2. februarja. Sestanek bigsrajnikov in red'teHev je v ocnedeliek ob 20. v Aljaževi sobi hotela Orel. Vabimo smučarje in vse one. ki bi 'meli volio sodelovati kot red:teiii. da pridejo na ta se=+anek ali pa nriiaviio pri-nrsvHenost sodelovanja v trgovini Šport- SD Vrhnika. Sestanek vs^h smučarjev tekmovalcev ter članov P.D Vrhnika ho v tvone»1pHek 30. t. m ob 20 v sostiini »Tva-n Oblak. Vrhnika 183 Prnsimo vse tekmovalce Stare Vrhnike. Zaklane. Ver^a in Vrhnike, da se sestanka no'po5teviino udeleže. Smučarske tekme SO Vrhnika. Na praznik 2. februarja obvezna udeležba vseh smučarjev tekmovalcev nri tekmi -ra nr-venstvo Notranjske* v T^s-atcu. PrHaviti se ie do 1 februarja zvečer pri predsednika g. Oromu Priiavpine ni Skijfiring. Da bi se uoeliala ta lena panoga športa v naših kra'ih. si je nabavilo Kolo jahačev in vozačev več oprem, taito da je vožnja vsak čas mogoča Tnteres°nti naj se zglasik) v ^ahalniei na BViroeisovi cesti, kjer dobe na razooiasro konja in jahača nroti malenkostni odškodnini Motokolesarski klnb Piriia Motoskijoe-rin®r se bo vrSii na svečnico 2 febT. na običajni progi s startom v Pod^reki :n ciljem pred eostilno Košar ra Tržaški cesti. Zadetek tekme ob 14 Zaključek priiav nenretklicno 30 t. m Priiave « nri^avrvno 20 D!n od voz^a ^prele^a Virt^o t»*n'-SfarO. V ponpdeilek ob 90 rvJrverni «e*a_ nek tekmovalcev v restavraciji »Fritz«. Tavčarjeva ulica 4. raljestvo mode Krzneni obrobki Obleke s krznenimi obrobki spadajo k najznačilnejšim modnim pojavom letošnje zimske sezije, zlasti ker smo se doslej le \ redkih orimeri- posluževali krzna kot okrasja za obleke. Res je, da smo že lani videli nekaj modelov te vrste, ki pa so ostali osamljeni, tako da se nihče ni nadejal letošnjega veiikega uspeha krznenega okrasja. To presenetljivo zmago moramo v veliki meri pripisovati dejstvu, da so se elegantne žene naveličale doslej običajnega, vedno enakega okrasja in si končno zaželele nekaj novega In ker je bila naša generacija vajena videti krzno le na plaščih, se ji zdijo obleke s krznenim okrasjem tako nenavadno apartne, da so morale zmagati na celi črti. Seveda velja tu pogoj, da ne uporabljamo krzna samo zato. ker je pač krzno moderno. Izbirati moramo prav oprezno, sicer se nam utegne zgoditi, da dosežemo nelep in okoren učinek. Praviloma smemo v ta ra-znep uporabljati le gladke, voljne kožice ali ps izredno mehka, dolgodlaka krzna. Tudi tu se s pridom poslužujemo finih kontrastov, ki nastanejo, če kombiniramo obleko z drugobarvnim krznom. K zeleni ali rdeči obleki izvrstno pristoja sivo krzno, toeige kožico pa najraje kombiniramo z rjavim blagom. Naposled je važno vedeti, da črno krzno prav lepo učinkuje na V3eh letošnjih modnih barvah. Način uporabe krzna se prepušča domišljiji in eleganci posamezne nositeljice. Ce-sto nosimo krzno kot kravato ali šal. ugaja pa tudi v obiiki krepa ali rute. Pogosto nam rabi kot okrasje na rokavih, ki so še vedno v&fno modno poglavje ... Naša prva skica predstavlja zeleno volneno obleko z zvončastim krilom, vrezanimi žepi ter z gumbi zapetim životom. Krzna se v tem primeru poslužujemo za krilca na ramenih in za moderno kravato. Model na drugi skici kaže popoldansko obleko. Narejen je iz lepega modnega blaga in je izredno originalno okrašen s črnim .gladkim krznom, široki krzneni ovratnik izgine v zobčastem »predprsniku«, krzneni motiv pa se ponavlja v obliki malega kaza-ka ter ozkih, visokih manšet. Krzno imko nadomestimo s krznenim plišom, ki je letos jako moderen. Na predzadnji skici vidimo moderne ob-robke iz dolgodlakega krzna in sicer na kepu popoldanske obleke. Tak kep mora biti precej dolg, da nam lahko nadomesti rokave, obrobimo ga pa z mehkim krznom dolgodlakih Kuncev. Jako lepo učinKuje si- vo krzno na kardinalno lilast: svili ali pa beige krzno na zelenem ali vinsko rdečem tvc.rivu. Zadnja skica predočuje izredno elegantno popoldansko, napol večerno obleko iz črnega svilenega baržuna, koje štirioglati izrez ob vratu okrasimo z ozko progo iz her-melina. Izredno aparten je šopek iz herme-linskih repkov, ki ga pričvrstimo na levem oglu izreza. odlieao belo Usnjeno okrasje Usnjeno okrasje se je mahoma zopet pojavilo v modni sliki in zdi se, da si bo osvojilo srca naših dam, ker je jako uporabno in nam nudi nenavadno lepe možnosti. Trot-teurske obleke opremimo najraje z usnjeno garnituro, ki je okrašena s kovinastimi obročki, dočim se pri popoldanskih oblekah oziramo na bolj apartne učinke. Tu se po- prog ter enakimi manSetami in pasom. Proge zvežemo med seboj z malimi živobarv-nimj vrvicami, ki jih potegnemo akozi enakomerno oddaljene luknjice na progah. Ta ko nastane ročno delo, ki ga lahko vsaka žena sama napravi. _ Modema vaza Moderna vaza je dekoracijski komad ln sme vsebovati le par c v t.lic. Cesto so take vaze jako fantastične, saj ima moderna ke- ramika vse možnosti in jih tudi pridno izrablja. Predmestna »baraba« s tipičnim volnenim telovnikom postrani čepico ter zakrpanimi hlačami je ves«-1 kipec, ki učinkuje slikovito, tudi če je vaza prazna (skica). , sebno uveljavlja kovinast«- usnje (zlato ali srebrno), ki učinkuje nenavadno originalne na svilenem ali baržunastem t"orivu. Naša skica predstavlja temno baržunasto obleko z ovratnikom iz srebrnih usnjenih Zdravniška posvetovalnica Izpuščaj šm. Pri vsakovrstnih izpuščajih se prav dobro obnese mazilo Ilon. Scrbite tudi za redno prebavo, ogibajte se ostrih jedi in alkohola in poskusite nekaj tednov uživati neslano hrano in mnogo sad a — G. V. Bolečine v križu evana že nr«»d menoj, tako pa ni. V splošnem to itak oster in so radi tega nastopile opisane pojave. Zdravnika preiskava bi bila na mestu Vsekakor se pa ogibajte ostrih jedi in alkoholnih pijač. — Mrzle roke umivajte večkrat z alkoholom, ker s tem pospešile obtok krvi. — Zdravje Ljubljana 75 1. Če je bil zdravniški pregled negativen, je Vaš glavobol živčnega izvora. To domnevo potriuje tudi. da Vas glava bclj boli, če se razburjate. 2. Ribje olje Vam na noben način ne more škodovati, posebno, ker ste bolj slabo rejeni. Vzemite dnevno dve veliki žlici pred jedjo. — Za izboljšanje Vašega občega stania Vam priporočamo. da si privoščite, če Vam je mogoče, več tedenski odmor in spremembo okolice. — S Č Ker ste nagnjeni h prehladu, morate bitip nevidni, posebno pa paziti, da ni-mare mokrih nog. Angne Sodo po operaciji mandliev prenehale, skrbite pa za redno desinfekcijo ustne dupline (Panfla-vinove pastilc). na stvari ne izpremeni mnogo, kakor tudi ne deljena mnenja glede načina Neronove smrti: eni pravijo: da je bil zaboden, drugi pa. da ga je ugonobila kolera. Da je med pokojnimi, v tem so si vsi edini. To edinstvo je prizadetemu sicer nekoliko neprijetno, javnosti pa ni baš kvarno. Včasih so boji za edinstvo težavni, to pa zavoljo kompromisne formule. Občini Spodnji Kašelj in Zgornji Kašelj sta si v vročih poletnih dneh baje neprestano v laseh. Pozimi sta pa vendar našli kompromisno formulo: pri skupni prošnji za dobavo premoga sta navedli, da je v Sp. K. —30° C in prav toliko v Zg. K., skupaj —60° C. Prošnjo sta podprli z izjavo, da pri takem mrazu ni mogoče plačevati davkov. Efekt ni izostal: kdor je imel s čim plačati, je dobil premog v poljubni količini. Da mu j" pri tem zmanjkalo denarja za davke, ni tako važno, kakor se vidi na prvi pogled. Da se vrnem k Wallensteinovim »šta-lam«: po smrti zadnje kobile iz tridesetletne vojne so ti hlevi prazni — menda iz nietete. Urejuje Bfilasi Vidmar V zatišju, ki vlada v šahovskem svetu, je novica, da igra dr. E. Lasker zopet šah, vzbudila veliko presenečenje. Prav gotovo je Laskerjevo vstajenje večja senzacija nego vsi uspehi mladih mojstrov. Stari šah je še živ, še se brani. Dr. Lasker, dolgoletni nekdanji šahovski prvak, je v svojem 65-tem letu. Dvanajst let je že, odkar mu je Capablanca iztrgal žezlo iz rok. Dvanajst let je stari lev sprt s šahom. Sedaj pa se je očividno zbudila stara ljubezen. Po usodnem porazu Lasker ni obupal. Udeležil se je pred vsem velikega turnirja v New Yorku leta 1924. Posrečilo se mu je dobiti prvo nagrado — pred sovražnikom Capabianco in pred kandidatom za šahovski prestol Aljehinom. To je bilo veliko zadoščenje zanj. Lasker je leta 1825. šel tudi v Moskvo. Tam pa ni dobil prve nagrade. Capablanca tudi ne. Oba je povozil Bogoljubov. šanse za revanžo so po moskovskem turnirju padle. Zanimanje šahovskega sveta se je staremu velikanu izneverilo. Aljehin je bil daleko mlajši in zato zanimivejši. Stari mož je utihnil, strastno zasovražil šahovski svet in šah sam. Spisal je zanimivo knjigo o Igrah na karte. Bridge je vzljubil z vso svojo nebrzdano silo. Postavil se je kot velik mojster v tej igri. Mnogo je pisal o nji, hvalil jo, povzdigoval jo nad šah. ZakljLnjal se je, da ne pogleda šaha, ki ga je na stara leta tako kruto razočaral, nikdar več. Toda šah je vendarle šah. Nesporno stoji visoko nad igrami. Nobena mu ni kos, že zato ne, ker je šah več nego igra, skoraj znanost in umetnost. Lasker ne bi bil več Lasker, če bi se mu počasi ne vzbudilo pravo spoznanje, kes in stara velika ljubezen. Na tiho je zapustil v novembru Berlin. V baltiških državah je začel predavati o šahu. Tudi simultanke je igral, čeprav nikjer več nego 20 partij. Na povratku v Nemčijo je zaigral tudi v Konigsbergu. Lasker še ni prestar za turnirje, šahovski svet bi ga še rad videl v mednarodni areni. Prav posebno zanimiv pa bi bil njegov boj z najmlajšimi velemojstri. Ni izključeno, da ga bomo doživeli. Lasker igra zopet šah. — * — Na Dunaju mi je pred dnevi mojster H. Wolf pokazal naslednjo prekrasno študijo velikega ruskega komponista A. L Troicky- ja- abcdefgh 8 7 6 5 4 3 2 1 ® M fH tU m s? pp Wm wm mm ' & m^m ff£\f m% mi i WM i m Wm mm v/Jz/A uri m m '■/JM. W./,//A mm WM %m ffi M m m m m m mm. mt»& mm. -vm*. '//»M i'fW' WM « JM i i§ WM wm 6. Se7—c6-f Ka7—b3 7. DcS—c7H- Kb6—c5 8. Sc6—a5+ z zmago je mogoča, tudi z začetno potezo 1. Scft— e5+. Odločilno pa je prav gotovo, da črni kralj lahko beži na c5. Poglejte varianto: 1. Sg&—eo+l Kc6—c5 2. Se5—d7-f Kc5—c6 Na 2..... Kc5—d5 ? sledi seveda 3. Dg4—g8 + 3. Dg4—g6+ Kc6—b7 4. Dg6—bS-t- Kb7—a8 5. DbS—b8 mat. Ta napad je z začetno potezo 1. Sg6— e7+ nemogoč. Prava prva poteza bo tedaj: 1. Sg6—e5-f! .... in črni kralj beži pravilno na do. Varianta: 1..........Kc6—c5 2. Se5—d7+ Kc5—d6 3. Dg4—f4+ Kd6—e6 4. Df4—f6-5- Ke6—d5 5. Df6—f7 + .... je lahka. Nad vse zanimiva je vodilna igra: 1. Sg6—e5+! Kc6—d6! 2. Se5—d3!! .... Beli grozi z damo na d7 mat. Skakača črna dama očividno vzeti ne sme. šah na d7 bi jo pokončal. Črni kralj ne more bežati ne na c6 ne na d5. šah na g8 bi podrl črno damo. Na 2.....Kd6—c6 sledi 3. Dg4—d7+ KcS— b5 4. Dd7—c7 mat. Črna dama mora pomagati. Na f7 in na e6 gre lahko. Skok na f7 podaljša igro za dve potezi: 1..........Db3—f7 3. Dg4—d4+! Df7—d5 Na 3.....Kd6—c6 sledi seveda 4. Sd3— e5+, na 3.....KdG—e6 pa 4. Dd4—e5 mat. 1. Dd4—f6-f- Dd5—e6 5. Df6—g7!! .... Ce bi bil črni v drugi potezi postavil damo na e6. bi bela dama v tretji potezi takoj šla na g7. Čudovita pozicija je nastala. Crnl kralj očividno nima poteze. Na 5.....Kd6—c6 bi sledilo 6. Dg7—c7+ Kc6—d5 7. Sd3— f4+. Kmetje ne smejo nastopiti: 5..... a8—a5 6. Dg7—c7-f, Kc6—d5 7. Sd3—f4. Črna dama mora ostati na diagonali h3—cS. da braui mat na d7. Ostane ji pa le poteza: 5..........De6—f5 Sedaj pa odloči čudoviti skok: 6. Sd3—f4!! .... Dama grozi na c7 mat. Zaradi šaha na c7 je skakač nedotakljiv. Na 6.....Df5— c2 sledi 7. Dg7—e7+ Kd6—c6 8. De7— c7+. Na 6.....Kd6—c5 pa 7. Dg7—c3 f. Kco—b6 (d6) 8. Dc3—c7 mat. Čudovita študija! Beli: Kd8, Dg4, Sg6 Orni: Kc6, Db3. a6, b5 Beli na potezi zmaga. Dama in skakač normalno ne zmagata v boju proti dami. Ce pa ima dama še dva kmeta poleg sebe kakor tu, je zmaga skoraj nemogoča. Le izjemne pozicije jo dopuščajo. Tako izjemno pozicijo je sestavil Troicky, okrasil jo je pa hkratu s prekrasnimi slikami. Jasno je, da beli ne sme čakati na raz-sajanje sovražne dame. Takoj mora otvoriti napad. Premisliti mora pa vendarle, kako naj naskoči z damo ali s skakačem. To prvo vprašanje ni pretežko. Ce začne bela dama svoj ples, bo črni kralj bežal k svoji boljši polovici, oddaljil se bo skakaču, k! potem ne bo več mogel s šahom poseči v boj. To pa je izredno važno. Črni ne sme priti do sape. Logično je tedaj, začeti borbo s skakačevim napadom. Dve potezi se vsiljujeta: 1. Sg6—e7-f ln 1. SgS—-e5+. Naravnejša se zdi prva. Skakač je na e7 zavarovan, kar je važno. Na eo pa je skakač nedvomno močnejši. V prvem poglavju svoje knjige »šah« sem to dokazal. Odločilna ni naslednja varianta: 1. Sg6—e5+ Kc6—b6 2. Dg4—d4 4- Kb6—&5 8. Se5—c6 mat, ker je mogoča tudi v oblini: 1. Sg6—e7-f- Kc6—b6 2. Dg4—d4-f Kb6—a5 3. Se7—c6 mat. Tudi za varianto: 1. Sg6—e7-f Kc6—b7 2. Dg4—e4+ Kb7—b6 3. De4—d4+ Kb<>—b7 (a7) 4. Dd4—d7+ Kb7—a* (n8) 5. Dd7—c8+ Ka8—a7 Nedelja, 29. januarja LJUBLJANA 7.30: Agrarna politika. — 8: Nasveti za kmetovalca. — 8.15; Gimnastika. — 8.45: Poročila. — 9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 9: Versko predavanje. — 10; Elektrotehnika. — 10.30: Jadransko morje v teku let. — 11: Cvir-novi fantje igrajo narodno glasbo, vmes poje slovenske narodne g. Jeiačin. — 12: čas, poročla, plošče. — 15: Prenos iz mlekarske šole v škofji Loki. — 15.45: Akademija prosvetnega društva v škofji Loki. — 17: Slovenska glasba salonskega kvinteta. — 20: Violinski k oncert ge. Brandlove. — 20.45: Operetna ura (salonski kvintet). — 22: Cas, poročila, plošče, ponedeljek, 30. januarja LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Cas. plošče, borza. — 17.30: m. ura češke narodne glasbe (salonski kvintet). — 18.30: Bsperanto. — 19: Srbchrvašč na. — 19.30: Zdravstvena ura. — 20: Prenos simfoničnega koncerta iz Budimpešte. — 22: Cas, poročila, plošče. BEOGRAD 12.05: Radio orkester. — 15.30: Popoldanska koncert. — 19.40: Schubertov večer. — 20.10: Koncert francoske glasbe. — 21: Prenašanje tujih postaj. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Prenos zvočnega filma. — 20: Prenos koncerta iz Budimpešte. — 22.10: Lahka glasba. — PRAGA 19.55: Filharmomčni koncert Brahmsove glaiSbe. — BRNO 19.25: Mešan pregram. — 19.55: Prenos filharmon čnega koncerta iz Prage. — VARŠAVA 17: Koncert na dveh klavirjih. — 18: Lahka glaslba — 20.15: Ponchiel-lijeva opera »La Gioconda« na ploščah. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11 30: Koncert godalnega kvarteta. — 15.30: Mladinski koncert. — 17.05: Lahka godba orkestra. — 19.55: Ariie in pesmi. — 20.35: -ert vojaške godbe. — 22.15: Plesna glasba. — BERLIN 19.35: Opera »Car-men« na ploščah. — 20.35: Violinski koncert. — 21.15: Bachove skladbe. — Torek, 81. januarja LJUBLJANA 11.15: šolska ura: Napake v slovenskih nalogah (dr. R. Kolarč). — 12.15: Radio kvartet. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Cas, radio kvartet, borza. — 17.30: Druga ura dunajske glasbe. — 18.30: Nemščina. — 19: Dubrovnik. — 19.30: Razvitek pomorstva tekom let. — 20: Magistrov šramel kvartet. — 21: Operni dueti. pojeta ga. Stagler-Kogejeva in g Marčec. — 22: čas. poročila, plošče. BEOGRAD 11: Radio orkester — 1S.30: Narodna glasba. — 19: Lahka godba orkestra — 20: Prenos programa iz Zagreba. — 22.10: Koncert ciganske kaoele. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Popoldanski koncert. — 20: Koncert zbora mandolin in kitar. — 20.40: Jugoslovenske melodije. — 20.55: Mandoline. — 21.35: Operne arije. — 22.10- Godba za ple* — PRAGA 19 20- Pevski konceri — 19.40: Lahka godba orkestra. — 20.20: Operni večer — 22.15- J?zz ns dveh klavirjih — BRNO 19.40: Ves pregram kakor v Pragi. — VARŠAVA 18: Lahka godba — 20: Poliuden koncertni večer — 22.15: Lahka g^eiba — 23- Godb«? za ples — DUNAJ 11.30: Koncert godalnesra kvarteta — 15 20: Produkcfla solistov. — 16 50- Plošče. — 19.25- P-enos kt.-m^čre opere bewnska p jača« 17 fr'*»da11sča — 22 05: Godba za ples. — BERLIN 19 50- Lahka in nleiria — ?o?r>- ^^^^^etVo g—a-mofomskih plošč — 21: Hf>>d'ov orato-j »Me^Ma« (2. in S HpM — \f V »Ta 7nhsv-na g!a<»ba — KONTrsfR^n Ra^hrve kTavii-ske suite. — 10 5.5- fc-nvalir« (1. dejanje). — 21.10: Plesni večer. —- Iz življenja in sveta Zrcala za sončne žarke Fantastični izum Francoza Arthuysa Francoz Jacques Arthuys je izumil napravo, ki ji je namen dovajati sončno svetlobo v vse kote zaprtih prostorov. Naprava sestoji v glavnem iz dveh zrcal na strehi normalno zgrajenih poslopij, od katerih se eno obrača in lovi sončne žarke, drugo ki stoji nekoliko višje, pa odseva žarke tega zrcala navpično navzdol proti novim zrcalom ki so namešč.ma ob oknih h še m ta zopet odsevajo svetlobo preti belim stropom od koder se razpršijo enakomerno po vsem prostoru. Ker se sonce premika, mu mora slediti tudi gibljivo zrcalo. To se z°"odi na ta način, da je nameščena v njegovi bliž ni navpična, zgoraj upognjena š:roka cev v katero pada majhen del cd gibljivega zrcala odsevanih žarkov Te žarke odseva majhno zrcalce na parabolno zrcalo ki ie nameščeno na dnu cevi. na njeni steni "pa stojita dva občutljiva toplomera ki sta nameščena tako, da pride z gibanjem sonca gorišče v cev odsevane luči zdaj na enega, zdaj na drugega. Ce pride prvi toplomer v gorišče, se takoj dvigne njegov živosrebrni steber in vključi s tem električni tok. pri čemer začne delovati majhen motor, ki obrača gbljivo zrcalo. Kakor se zrcalo zgane, pade gorišče na drugi toplomer, pri čemer se mali motor avtomatično ustavi. Poseben instrument skrbi spet za to, da se gibljivo zrcalo zvečer, ko zahaja sonce na zapadni strani, zavrti proti vzhodu. To umno napravo bo izkoristila neka velika trgovska tvrdka v Haagu za razsvetljavo svojih novih poslovnih prostorov. Ponoči in kadar ni sonca, stvar seveda ne funkcionira in je tudi vprašanje, kako se bo obnesla v dnevih, ko se bo sonce izmenoma skrivalo za oblake in svet:lo iz jas-nine. Zobu! kamen Vzrok krvavitve iz dlesna Noben človek ne bi smel zdraviti svojih zob, ne da bi posvečal posebno pažnjo tudi temeljiti odstranitvi zobnega kamna, in sicer ne samo vianega. ki je po svoji starosti svetlejši al: temnejši, temveč tudi ne-\idnega, ki sega v obliki temnih, trdih, često ostrih luskin pod dlesnimi globoko do vršičkov korenin. Vešče oko spozna navzočnost tega kamna pred vsem po bledomodri barvi dlesni. Njegov učinek je ta, da uničuje zvezo med dlesnijo in zobom, povzroča kronično vnetje in gnitje dlesni. Ceste se ljudje pritožujejo, da jim dlesni »rade krvavijo«. Vzrok je skoraj gotovo zobni kamen in z njegovo odstranitvijo to krvavljenje izgine v izredno kratkem času. Ce si človek redno odstranjuje kamen in si vsak dan skrbno 'zčisti zobe, mu ni treba skrbeti, da mu bodo dlesni gnile, tudi če je k temu nagnjen. Vsak zobni zdravnik pa bi moral poleg običajnega zobnega kamna posvečati skrb tudi zobnemu kamnu pod dlesnjo. Beiinografija Tajno prenašanje brezžičnih slik Pod tem imenom raziumemo brezžični prenos sOik na velike razdalje po sistemu francosfkega izumitelja Edvarda Belina. Nemec Carolus in Anglež Baird. sta dobila istotako zelo uporabne načine za brezžični prenos slik, toda Beiinova metoda ima prednost velike hitrice. Tako je Belin kot prvi v kratkem času treh minut oddal fotografsko kopijo celega časniškega sitolpca iz Pariza v New York. Pri takšnih poskusih mu je šlo v prvi vrsti za to, da bi ča-sništvo postavil na čisto novo podlago in ga reformiral od pet do glave. V tej stvari še ni čisto uspel, a že sedanji uspehi kažejo, da ima veliko bodočnost. Kakor znano, sloni tudi beiinografija, kakor vse televizijske metode, na optičnem postopku, po katerem se svetlobni valovi spreminjajo pri oddajanju v električne i m,pulze, pri sprejemanju pa prehajajo električni impulzi v svetlobne vailove. Spočetka je šilo 'zumitelju v prvi vrsti za hitrost tega pestopika, v zadnjem času pa je rešil tudi prcMem, kaiko oddajati določeno sJiko samo določenemu interesentu, torej prcMem tajnega prenosa slik. Ta sistem ima velik pomen. n. pr. za prenos po- snetkov čekov, menic, tajnih naročil, a v vojnem času tudi tajnih povelj v orignaJ-ni šifrirani obliki. Je pač smola, da so vsi važni izumi v tej ali oni obliki uporabni tudi v vojne sivrhe. Belin Sam izkoriščanje svojega izuma v te svrhe nikaikor ne podipira, ker je odločen nasprotnik sovraštva med narodi in vojne, še mlademu izumitelju roji po glavi " bolj to, da bi njegov izum sodeloval pri podiranju umetnih mej, prostornih in časovnih razdalj med narodi kakor vse velike tehnične pridobitve naše dobe. »Ce je znašala razdalj? med Par'zora in Pekingom,« je dejal nekemu reporterju, »nekoč časovno vzeto cela leta in znaša danes, v dobi letal, še vedno nekoliko dni, tedaj bo znašala ta razdalja v najbližnji bodočnosti komaj nekoliko ur. Končno bo prišel čas, ko se bo na zemlji za vsakega posameznika zgodilo vse v istem času in prišlo bo stoletje, ko bodo izginile tudi raz-datlje med planeti. Razlčlke med lj!Ur se to doslej še ni zgodMo. društvo nt' mce?o pričeti s pre-urejevanjem Glazije v letno telovadišče. Načelnik br. Poljšak je poročal, da je telovadilo lani v telovadnicah v Celju in Gaberju 90 članov, 83 članic, 131 naraščaj-nikov, 110 naraščajnic, 171 moške in 142 ženske dece. Prve župne smučarske tekme, ki so se vršile lan- 22. februarja pri Celjski koči, se je udeležilo 19 članov iu 24 naraščajnikov. Dne 24. aprila se je vršila prva pregledna tekma 18 naraščajr.lKov v tckmovalnin vajah za Prago. Preglednih tekem za sestavo savezne vrste sta se udeležila dva člana iz Celia. Dne 1. aprila se je vrS 1 celodnevni članski izlet na Boč. 22. maja pa društveni peši-zlet k sokolski četi na Liiubečno združen z javnim nastopom. Vsesokolskega zleta v Pragi se je udeležilo z veUkčTti posmehom 10 naraščainikev ln 16 članov iz Celja, žvronih plavalnih tekem 14. avgUBta v Rimsk h top.l;cah se je udeležilo tst.otako z veilikim usnehem 11 članov in 13 nara-šč.ajniikov iz Celia. Dne 35. avgusta so se vrš^e v Celju župne tekme v odbojki, v katerih so postali celjski člani in naraščajo'ki župni prvaki. Ob tej priliki so celjski člani in naraščajniki porazi1! tudi prvaka zagrebške župe Na pokrajinskih tekmah, k; so se vršile 8. septembra v Ljubljani, so dosegli celjski člani četrto, naraščajniki pa drugo mesto. S tem uspehom je b;l naraščaj določen za savezne tekme v odbojki v Beogradu, vjer ie 25 seotembra dosegel drusro mesto, žurvrvh 1 ahkoatlct.sk•'h tekem 25 avgusta v Celju se je z uspehom udeležilo 26 članov in 28 na-aščalrnkov. društvenega gozdnega teka 30. oktobra pa 15 članov Jn 7 naraščajnikov. V proslavo prveaa decembra se je vršila v mestnem g'eda!išču sokolska akademija. Canl so sodelovali tudi na Silvestrovem večera v Celjskem domin. Lan} so se udeležHl tudi 27 javnh nasto-prrv sosednjih društev. V začetku ianuarja se je vršil lani društven predniaški tečaj, pozimi oa smučarski tečat Predn^aški zbor štete 18 č^no-v ln 12 članic. To število pa je premajhno sa1 se vrš' telovadba v 21 oddeUrh poleg tega pa 1e društvo v jeseni prevzelo še devet oddelkov obrtne ln dva oddeiVa trjrov nada.Hpva^e šn'e Vsph teh 32 oddelkom je razvrščenih v štirih telovadnicah in sicer v mestni narodni šoli. v So kolskem domu v Gaberju. gimnaz Ji in meščanski SoH. V vseh 21 »okolSk^h oddelkih telovadi 753 oseb: če preštejemo še obrtni in tr?ovskf nada levalni naraščaj z okrog. Io 500 narašča in iki in narašča1n'cam% te-1 ovadi pod vodstvom Izredno požrtvovalnih predniakov n^edniačic 1253 oseb Ni ga dmStva v dra-^kj ki »»I se m0g'0 ponašati s tako velikim številom telova-dečih Načelnica s. dr. Grudnova Je poročala, da Je balo delo v telovadnicah lani osredotočeno po večini v pripravah na številne tekme ta za zlet v Prago, ženska deca je šte-vilično močna, pri ženskem naraščaju je opaziti lep porast :z dHaških vrst. Iz poročila načelnice je razredno, da so nastopili ženski oddelki lani pri vseh prireditvah, ki jih našteva poročlo načelnika. Tudi ženski oddelki beležijo zelo lepe uspehe, o katerih smo že lana po vsaki prireditvi poročali. Poročilo blagajnika br. Naprudrrka izkazuje 133.8i"> Din prejemkov n 133.6S5 dinarjev Izdatkov. Sald<- znaša 177 Din. Popravilo Sokolskega doma v Gaberju je stalo 55.828 Din. Društveni dolg znaša 61.653 dinarjev. Na predlog člana nadzornega odbora br. dr. Bavdka je bila blagajniku podeljena razrešnica s pohvalo. Prosvetar br F^ Boš je poročal, da se je vršilo lani mnogo kratkih nagovorov pred oddelki o aiktualn h sokolskih zadevah. Br inž Ozvald je v marcu in aprilu vodil čeSki jezikovni tečaj za udeležence praškega vsesokolskega zleta. Dne 6. marca se je vršila Tvrševa proslava društvo je pozneje predvajalo filma »Vsesokolski zlet* v Beogradu* !n »Lepote jugoslovenske zemlje« 30. oktobra je bila svečana proslava 201etnice srbske zmage pr' Kumano-vem. 30 oktobra in 1. decembra pa proslava državnega praznika z akademijo v mestnem gledališču in s prireditvijo v mestni telovadnici. Društvc ie priredilo tudi več trad c; jonalnih zabavnčh prireditev. Časopisju. ki je bilo društvu naklonjeno, gre iskrena zahvala. Knjižni; c a obsega 450 knjig, med temi 49 novih. muzikaMje, fotografije in društveni arhiv. Društvo šteje 1002 pripadnika (nasproti 1048 dne 1. januarja 1932.). in sicer 350 članov, 149 5'anic, 115 narašča jnikev, 75 naraščajniic. 171 moške in 142 žetnske dece. Starosta br. dr. M Hrašovec je sporočil, da želi nujno zadržana žirom sitarosta br. Smertnfk občnemu zboru mnogo usreehov. Društveni starosta se je nato sr>omnil lani umrlih članov br. Maksa Defcčka in Mira Majcna. Fcnd za zgradbo Soko^iskega doma v mestu Celju bi moral znaSati 83 881.9 Din. ke - pa eri je drrfitvo izposodilo iz fonda 54.390 D'r>. je ostalo v fondu le še 29.49199 Din. Dne 21. t. m. bo v Liiiblianl otvorieno fobileino leto livVian-skeea Sokola, ki slav' letos svoio 70^-ni. co. Ta dan bo v Liuitfianr koncert G'asbe-ne Matice Can^tvo naj pridno agitira za ud^ežbo na koncertu. Imena nove društvene uprave smo že ob-Jav"i. Glede napadov v pastirskem Ip^u slovAn«ikAera katoWSkega episkonata na So-ko'stvo ie bi^a so^nsno fsn^e^eta naseda ja fpc^ucljla ■»Sako,stvo v Celiu. zbrano na zboru, z rr'mo samc^:avoctio In pwda.rkoi*r> zavrača klwete. ki i h č^ak) in prouo,'feduieio v ne^kv^h ki nai služijo nauku 1-hi.beani. Srkol?tvo bo v odgovor na te ^^^ei^r^čne namade še trdneje strnilo svoje vr^e ter podvoipo svo^e delo v nrid naroda ?n domovine, živel kralj! žive*a Jugc-giav'ia!« žiip*"i dr. Gorčan ie poiasn'1. z^kaj mestna 0'b^'na »e ni sklenila s So^olsVlm dni. Stvor1 rV^cvora. ki bi omc^očr'! rr-eu^edi-tpur G'azile v seko^ko letno te^rad'!**? Občni zboT ie sklenil, da ostane društvena članarina letos nizpremenjena. Repertoarji Sokolsko društvo Rii5e ima svoi redni občni zbor v ponedeljek 30. t. m. ob 20. v Sokolskem domu. Pozivamo članstvo, da se ca polnoštevilno udeleže! Sokolsko društvo v Oplotnici pri Konjicah je imelo glavno skuipščino 14. t. m. Društveno delo je biio zelo težavno, toda pri teh obstoječih razmerah prsv uspešno, žuipni delegat br. dr. Mejak je pozdravil skuipščino v imenu žuipne uprave in nato poročal o napadu na Sokolstvo v pastirskem listu ter dokazoval na vsakomur utn-lj v nač:n neresnične obdolžitve. Soglasno se je sprejel predlog za novo društveno upravo, ki jo z nekaterimi spremembami tvori stara društvena uprava starešina br. Petelinšek. podstarešina Jerman, načelnik Hmelak. tajnica s. Jermanova in prosvetar Jarc. Ker je prostor drag moram biti kratek v odgovoru. Ni res, da sem prosil župnika Krasno za poravnavo Poravnava mi je bila usiljena Bii Hi drugače obsojen kljub te.r.u, da žtionik Kra§na ni ime! prič. ki bi ga bile videle, ko ie pripeljal kozoroga ni saneh, kpkor ie b:ln pisano v »Slovencu«, kaj še kako ga je lovi! in da so vs«' trije izvedenci še izjavili, da ni mogoče, da bi bil g. Krasna ujel sim kozoroga v planinah. Župnik Krasna ni dovolil, da bi bil nap;sal v izjavi k:e je uiel kozoroga. Preklica nisem objavil v »Slovencu« in »Jutru« ker nisem hotel pisati proti trdnemu prepričanju. Čakam, da mc v to prisili direktno al' >nd:rektno gospod župnik Vse obsodbe in poravnave pa ne spremene pri rodne resnice, da kozorogi ne prihajajo z gamsi « Tirolskega, da je Kozorog bil last barona Borna in pod zašči'o Muzejskega društva ;n države, da župnik Krasna in tudi nihče drugi ni bil upravičen loviti kozorcga, kaj še ponujati na prodaj, kar je stori župnik Krasna kljub temu, da je moral vedeti, da kozorog ni njegova lastnina Značilno za proces je tudi to, da se je župnik Krašna poslužil sam ali po zastopniku p;sem barona Borna in njegovega lovca ki sem jih jaz priložil v poštenem namenu le kot dokaz resn-ce in da je bil baron Bo"n obsojen le zaradi tega. H koncu naj izjavim da je zame važno le to da je bila moja borba nesebična, za resnico hi naše prirodne zaklade. s katerimi so hoteli drugi trgovati. Vladimir Kapus. Specijelni en te I oblek, ažniiranje, predtisk najhitrejša postrežba, najfinejše delo pn Matek & Milke*. TJiiblJana poleg hotela Štrukelj. Vezenje raznovrstnih monogramov. perila, zaves, pregrinjal: entlanje. izdelovanje gumbnic, predtiskana roč dela. »Breda« žepni robci kom 2 Din, beli robci s čipkami S Din, batist in svileni robci 79 DBAMA Začetek ob 20. Nedelja. 29. ob 15.: Celjski irrofje. Iz*en. Znatno znižane cene. — Ob 20.: Dopust na Francoskem. Izven. Znižane cene. Ponedeljek. 30.: Zaprto. Torek. 31.: Carjevi? Aleksej. D. OPERA Začetek ob 20. Nedelja, 29- ob 15.: Manon. Izven. Znižane cene. — Ob 20.: Pri belem konj cku. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 30-: Zaprto. Torek. 31.: Madame Butternr. C. * ^Celjski srofjec po inttao znižanih cenah. Dane«i ob 15 unri/o-* v lj-iM^r*** drami Kreftovi »Celiski grofje«. Cena *stop-n'ni ie izredno -.nižana so se iezi od -0 >in navzdol - i'."va rfprizn izvrstno uspele veseloigre .Doonst na Franc«k.'in« v režii; prof bo rian-^ zv.»rer po zniža- nih dram«kin cenah. ■- V sredo pc t.prizori Mneter! nc^nvi flram;« >Zado<č>«n'e«. ki ie b'ia prvič ijma na P.ancosk^ni v č.mu dAcembm V dram: na«t >p'.io <^aričeva = no?fa dve predstavi: ob 15. nreVrasna Mass^netova »Manon« t mani in izvini ra^dbi: Gn bno 5e ob nf,ctor»ih ribniča"" h ma^števiiriem ansamblu močno ograža tet"o"T rpperioar. SENT.TARonSKO OT^n^LIŠCE 7.aČPtek ob 2015 Nedelia. 59.: Drzni nlava5 + Izvrstna veseloi«»Ta VT>r7Ti5 plava?« ponovi danrs y Senfakobskem Isra ie polna veselih in velekomičnih si-tuacii in fe nri včerajšnji n mm i pri 'zredno usnela. Ko5<>k. Livri? in Mo«er so imena naših naiholiši^ ka^raVtemih komikov V?: itrra:o vodilne n^^e Pole? nuh na so^eluifio iVbo^ne moči. Kdor sp hoče do or>iz nasmp;ati. nai po^pti predstavo. — \Vf)onV» e;p> dohe od 10 do 12. pr' dne-vni j-n od 10. nri vPxom" blagajni. Začptpk točno ob °015. oocptr'1-'' nai par minut prej zasodero svoje prostore. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20. Nedelja. 29. ob 15-: Viktorija in njen hu-zar. Gostovanje tenorista Petra Burje — Ob 20.: Pri bplem konjičku. Ponedeljek. 30.: Zaprto. Torek, 31.: Grofica Marica. C. Iz gledališča. Popoldanska predstava bo danes Abrahamova popularna opereta »Viktorija in nien huzar« opereta zelo melod''-ozne glasbo ter pestrega in napetega dejanja. Kot ritmoister Štefan Koltay gostuje tenor P?ter Burja, b vši član ljubljanske in mariborske opere, ki je bil pozneje angažiran v Olomoucu in v Bratislavi ter ie z odličnimi uspehi gostoval tudi v Berlinu, Prag:, na [)unaiu in v drugih velikih mestih. Zvečer bodo ponovili velezabavno re-vijsko operfto >Pri belem konjičku«, ki je najbolj privlačna letošnja giasbena uprizoritev Vaša ©setot&a korist in vaših otrok Je, da se uCitfc tujih jezikov samo po »Lingua-fon-metodi«. 2 njo se okoriščajo že vse šole in nebroj privatnih oseb po vsem svetu, tudi pri nas. Učenje se vrši s pomočjo gramofonskih plošč. V 8—4 meeecih se morete naučiti tujega Jezika dovršeno. Zahtevajte prospekt od zastopnika za Jugoslavijo: Srpska obrtna banka a. d. Beograd, Cika Ljubuna ul. 15. tel. 23.G30. 82 Jama dražim Dng 6. februarja 1933 bo pri okrajnem sodišču v Radovljici na javni dražbi prodano posestvo, obstoječe iz žage in dobro ido-čega mlina na vodni pogon ter ^stilna. Posestvo leži ob glavni cesti blizu kolodvora 20B3 "t" Naznanjamo tužno vest, da Je naša preljubljena mati, oziroma stara mati, gospa EiiziiiiiilHl vdova dvornega svetnika v petek, dne 27. t. m. preminila, Ljubljana, 28. januarja 1933. Otroci in ostali sorodniki. Pravi smučar slcl čevlji vedno v zalogi in izdeluje po meri. staro priznana tvrdka ZALOKAR Mestni trg 19 Sprejemajo se tndi popravila 2103 senzsciga 1933! Slušalka kot odličen detektorski aparat! Cenejši nego vsak detektorski aparat! Zahtevajte takoj brezplačni prospekt! »Artos« specialni radio Zemisn Amaterji, zahtevajte brezplačno specialni katalog Radio-bazar, mape za samosestavljanje, selekcijski material antenske regulatorje, ročni filter, selekcijske kroge i. t. d 2143-a VSAK NARGCMK »JUTR.-« VI 3736/1933 2144-a Mestno načelstvo razpisuje dobavo mizarskih izdelkov, tesarskega in kleparskega dela za zgradbo »Delavskega doma« v Ljubljani. Vsi razpisni pripomočki se dobijo od 3i. t. m. dalje med uradnimi urami v vložišču mestnega gradbenega 'Lrada, Šolski drevored 2II., proti povračilu nabavnih stroškov. Kolkovane ponudbe je vložiti do 13. februarja 1933 opoldne v omen jenem uradu. Mestno načelstvo v Ljubljani, dne 28. januarja 1933. 2upan in mestni načelnik: dr. D. Pne L E LiPSftl FO&ILUDMtSfCI VELkSEJEi 1S33 A začetek dne 5 marca AA si vse informacije O 1 J E LSPSKi S E J M S K I U RUD ali častni zastopnik ING. G. T0NNIES, Ljubljana, Dvorakova ulica 3, telefon 2762 V A Ž N O 2 VAŽNO! IMEM Pri nakupu angleškega in češkega sukna, modnega blaga in svile jemljemo v račun (do preklica) hranilne knjiž?ce prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov Mestni trg 10. 2137-3 Tako lep, pretresljiv, globoko v srce segajoč |e remasr da gre dramatiziran po vseh svetovnih odrih Naj ne bo ljubitelja lepe knjige, ki bi ne imel v svoji domači knjižnici tega znamenitega romana, pa tudi nobena javna knjižnica ne sme biti brez njega. Dobi se pri upravi »Slovenskega Naroda« in staneta oba dela samo Din 30.— (po pošti Bin 35.—). za dame v veliki zalogi 20 cm visoki............Din 60.— 25 cm visoki............> 70.— 30 cm visoki............* 75.— 35 cm visoki............> 85.— nedrčki iz šifona po Din 11.— in Din 15.— samo pri BI BESED LJUBLJANA, šelenhurgova ulica št. 6. SPOLNE D O l E Z SIFILIS, KAP AVICA, BELI M dado o-7.'I-e vi ti Tisoči mož iD lena bit* a-traperoih injekcij (vbriz g-avan;*^ trrei žrvega srebri in &alvariana. se ima;« zahvaliti ta sroje ozdrarljenj« (trajotv) na prlroflen način preparata igi • 1*. O. 5.** breaB ovir« v vrSitvi poklica priznan.1«. Tisoč* /^hvalnic. »Vi^i-P. 0 5.< deluje zajamčeno tane« !j'Tl° 'n ze',) I0?-k je zares presenetljiv. Prof. Herry se je iararfl » njem. da >deia prav« čud>o<. Sijajna k'. Učinek je zares prese netlji.. ----- — , ------ . Uporaba je za idrarj« povsem neškodljiva Cena Din 120.—, za poetbno m-ičr i-d zastarele slučaje Din iti«.—. IVpeh zajamčen. V nasprotnem »lučaju vrnemo de-na r RazpoSila d'6-kretno fini Havelkova Laboratof, Praha. 65. Susle. Božetehova al. 10—J. 28 C6R. 'rnmmmtflcieea tcoGardu zmmm je sijajen roman, ki ^a morete čitati ie s pritajenim dihanjem — Povede Vas v čase velike revolucije. Din 35.—, vezan Din 4ft.— Naroča se pn upravi »Jutra«. Štev. 813/33 ad. 2134 županstvo trga Trbovlje razpisuje službo moške pomožne moči za občinsko blagajništvo in knjigovodstvo. Pogoji: dovršena trgovska akademija ali tej enaka druga šolska izobrazba in izpit iz državnega knjigovodstva, osebna neoporečnost, jugoslovensko državljanstvo, starost 18 do 40 let. Namestitev po službeni pragmatiki. Prošnje, kolkovane, vložiti na županstvo do 10. februarja 1633. Županstvo Trbovlje. KJUMSi U ' ui Velika zaloga vsakovrstnega MODERNEGA POHIŠTVA lastnega izdelka nudi po znatno znižanih cenah tvrdka L. REPŠE, tvornica in zaloga pohištva LJUBLJANA, Dvorni trg 1. TELEFON 82—28. 7777 TELEFON 32—28. Cene malim oglasom Zenltve tu dopisovanja, vsatta besed* Oin A— mtkrstna prt-fojblna ta iitro alt ta dajanja naslova Dta S,—* O glasi trgovskega m reklamnega enačaja: vsaka beseda Du> l.—> Po />" t.— besedo se tmračunaio nad »I i« vsi oglasi, ki spadalo pod rubrike »Kam pa kam*, »Auto-nurtom »Knpittd*, »V na/ern« »Posest* »lutkah* »Stm oovanfa oddam. »Stroji*. »Vrednote* »Informacije*. »Živali*. »Obrt« (n •/>*• ter ihkj rubrikama »Trgovski potniki* tn »Zašlo-tek*, če te » oglasom t udi taslutek. oziroma. če te tiče pomika. K drv ti pa pnd tema rubrikama Oče tasluiks ah t/wžb- plača ta Za odgovor v znamkah vsako besedo 50 par Pri vseh oglasih, ki ss taračunajo po Din L— ta besedo, te taračuna enkratna pristojbina Din $.— ta iitro aČ ta dajan is naslova V ti ostali oglasi socialnega tnačbja se računalo po 50 par ta vsako besen o Enkratne pristojbine ta iitro ali ta dajanje naslova prt oglasih, ki te turačunajo po 50 par ta vsako besedo, tnakn Din l— , NajmanlH znesek pri oglasih po 50 par ta besedo fe Din 10.—* eri oglasih po I Din ta besedo pa Din 15.— Vse pristojbine ta male oglase fe plačati pn predati nurnčita. oz*-mma Ith I« vposl/tti r pismo ohenem t naroči htm Službo dobi V«»k» ow'1i 50 par. u ia'.»n'e naslov« ali za iifro (m S Din (1) Negovalko • pc»«bno to zanesljivo sprejmem M k »j k i-nolet nemu sinčku Ponudbe 4 sliko in zahtevki plače na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Negovalka«. 2390-1 Starejšo prodajalko izurjeno tudi v prodaji p-f-cfiena in stekla. sprej mt-m. Ponudbe na ■>g,a«.ni od f e ek »Jutra« pod š:fro >livežtwna 322«. 244S-1 Dva orodničana »pr^;m<- v »iužbo vrvnrna kovtnskih •ličkov v 31 >► ▼etr.ji. — P-vovst.n- ie Ja -jot t T°č';*"no ivukro rni »oš! jejo svoje ponul be na is *»n: »idei-ek »j-1'.ra« pod šifro »Or-od-Dičar«. 1944-1 Dva fanta •tara 16—18 let, čedne in naajosti. poštenih staršev in prevzem alko t 5000 Din kavcije (hra ni n« knjižico) sprejmemo. Ponudb« f plačilnimi za htevki. sliko in znamk" %a odgovor pod »Februar 2S« ca oglasni oddelek Jutra. 2528-1 Samskega kravarja »mož-nega iti veščega molže iti 20 kom. živine iščem za takoj. Ponudbe pd »Grad Vo!č.®i potok, pošta Radomlje. Jarše«. 2620-1 Dekle za vse Nemka, m'3da. solidna, v wh hišnih delih izurjena. d"-hi mi'6'o pri majhni rodbint. Naslov: Turič, Karlovac. vi'a Hoehsin-gt;r, Lojražič 8'J. 2032-1 Tkalski mojste- t večletno prakso dobi dobro ni .'-to v več ~ '.kal* n:ci. R-flektira s« samo n« strokoven, aka »v-oje stroke. Ponudbe je pos!3-tr na ogl. odd. »Jntra« pod šifro »Mojster«. iS! 0-1 Arhitekta «me«oh>iega projekt an*a iščem. I"v>midbe na opasat odd. »Jn-tra« pod »Delo na do.ni«. 2575-4 Trg. pomočnika vojaščine prostega, zmožnega v-i-h pano?, t. j- ma nu fakture. že!eanine_, špe-cerije. rezanja šip itd. — prikupi jive zunanjosti ter dobreab Ofdaalea manu-fakture. sprejmem v mesto na deželi. Ponudbe na o-jrias. oddelek »Jut.r--« značko »Vseskozi ini'ož-n« 2470-1 Pošteno dek'e vajeTio vseh h\šnih del m kuhanja navadne brane, išc+m za majhno družino 2 o«e>b. proti plači po do-5tvoru in z nas-t.ono.nl 1. 15. febrnarja. Naslov: Zagreb. Deželica uiie3 3. 2475-1 2 čevljar, pomočnika za galaoterijsko delo in vajenca s hrano in stanovanjem v hiši <,preime takoj D. Ur-šič. čevijarna. Celje B'eg. 2504-1 Iščem dekle kmotsko pridno io polteno. pripravno za gostilno in via hišna dela. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Poštena 200«. 2508-1 Sodelavca(ko) x 8'i00 D!n go-ovine sprej-Tn em takoj m i" dohro •vpeljano avtoprevozništ-vo. Z-.i^užok fta' »Plači'ni« ŽjSivl Autor-Centrala za. avtorske pravice lš^e za. slednja mesta podza-stopnike: Logatec. Litija T a"ko. Celje. Konjice Slovenjgradec. PrevaPe Ptuj. Šmarje pri Jelšah M. Sobota tn Kamnik Gg. reflektantl-nle dobe pojasnilo prt Avttor-Con-trp.la. Ljubljana, Livada št. 29. 2707-1 Prikrojevalca samo za moško perilo, prvovrstno moč z večletno prakso lSče ra^lor^co niblfa Branko Mllano-vič, Zemun, Aleksandrova ulica 1. 2592-1 Mesar, pomočnika aH prekajevalca rabim Ponudbe na oglasni oddelek »J\'tra« pod šifro »Ljubljana«. 2706-1 Šofer rmožen Tnalih popravil, dobi takoj sta' n.o *:nžbo k tovo»-n^. mn avtomobilu. Ponudbe na otrasnt odd»t'-k Jutra r>od »Kavrifa do 50f>0 Din« 2678-1 NafakaHca dobro izurjena in zmožna "kflvHje, dobi takoj s tiž'>o Ponudbe na oias. oddelek »Jutra« pod »5''>00 Din«. 2679-1 V pomoč gospodinji Je« dan iščem pridno it) po&eno mlado dekle, ki bi Imelo veselje do o-troka Predstaviti se je os+bno m »d 13. in ';-o službo pri majhni družim v me-stm. Po-nndHe na oglasni oddelek »Jutra« ped šifro »Sem pridna :.n znam vsa go dela«. 2784-1 Službeišče V»a.ka bese-la i>sr; ta lajenie naslova ali za šifro p« 3 Dio. (2) Knjigovodstveni strokovnjak s 25 letno prakso, pre vzorna revizije tu ureditve knjiffovodstva veh sistemov, sestav-ija sv:lari ce. 1avčn* rekorze r,ožbe • r g!o*m oddelek »Jut-a«. 1995-2 Vrtnar verriran v vfeh panoeah vrtnarstva, vajen samostojnega vodstva, i večletnimi spričevali. *.eli stalno «li trndi samo za čas-no namestitev. Prevza m« r.p,ii v=a r stroko stradajoča dela. Ponudbe na oglasni oddelek ».Jutra« Dod »Marlj-rv vrtnar«. 1738-3 Bivši trgovec najbolj zanesljiv, zvest tn po«ten, želi kjerkoli pri strogem podjetju zaupno službo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Strogo zanesljiv z garancijo«. 2339-2 Samski ekonom izvežban v vseh panogah gospodarstva, išče primer no službo. Cenjene dopise na podruiniro »Jutra« v Maribo-ru pod »Ekonnm«. 2231-2 Gospodična t lastnim pi«a'nim stro:em prevzame vsa pisarniška }ela na dom. Ponudbe na o. zmež.na slovenskega iti nomškega jezika v govoru io pisavi, želi preminiti službo. Gre tudi izven Ljubljane. Po nndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj aH pozneje«. 250(2-2 Gluhonema šivilja išče mesto ra dom«. J. Lach. pri Soštarič. Moste, Ribniška 24. £639-2 Zaradi izvežban^a v manu Vktumi stro-ki iščoot dobro manufakturno trgovino. Nastop1 m s 15. februarjem. Ponud/be na ogl. odd. »Jutra« pod znaiko »Marljiva 234«. 2592-2 Otroška vrtnarica s pe.rfoiktno nemščii-o tn ^vriitjnjmi spričevali išče služlMt. Dopisi n« D"ra \Yeber, Črna pri Preval js h, SI oveni la. 2390-2 Dekle »i vsa Irlšna dela. v^č-a nekoliko kuhe. želi službo v pošteno hišo. Cenjene ponudbe pod šifro »Zdrava in ubogljiva«. 2580-2 Gospodična iz boljše družine, vešča nemščine. slovenščine in šivanja t<šče mes.t.a kot rzgojitel.ttea. Ponudbe ti a naslov; A. Knez. Breg nri Ptuju. Ž5Š7-2 Trgovska sotrudnica t>ui;ai uive Burmugtoi Tarzan, krall džsisig!e DRirm CEL 187. Zvezali so ji roke in noge. Nato »o jo vzdignili od tal in jo položili preko oltarja. Vsa trda od groze je gledala svečenike, ki so plesali okoli nje svoj čudni ples. Še preden je velika svečenica počasi vzdignila nad njo svoj dolgi, tanki nož, jo je obšlo spoznanje, kakšna usoda ji je namenjena. Mlajša gospa simipatičr.a — išče mesto bo 'še gospodinje. — Ponudbe na og.as.ni oddelek »Jutra« pod značko »Nh-Oboželia« 2oino v oglasnem oddelku Jutra | jjj klaV'ir 2t>54-2 ' Jezike nemščino, angleščino, fran-ter italijanžčiiio Absolvent trg. akademija išče primerno siuabo. — Perfektno slovenski, srbski ter nemški jezik nemško stenografijo, deloma vešč tudi angleškega in francoskega jezika.. Ponudbe pod šifre »Absolvent« na oglasni odde'ek »Jutra«. 2756-? Boljša kuharica srrd'tijih let, želi «'užbo pri manjši obitelii ali moatojnem gospodu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dobra go-s.podi.nja«. £02^2 Mlajša prodajalka pri dna :n poštena. iš"e m^To v trgovini — naj-rajo na deželi. Gre par mesecev tudi brezaiiaono. P-onud.be na og'as. oddelek »Jutra« ptd »Izurjetui«. 264,7-2 | poučo'e dipl. učiteljic«. — i Ko odvorska ulica 11. pri-I tliije. 3541-4 !--- Francoščino pončuje s posebnim ozirom na fonetiko učiteljica z di-l[>"mo s 1. a!i 15. februarjem S.-m samos-to-jma. Pismene |>o-nudbe na oglasni oddelek »»Jutra« pod šifro »Qam>,-stojaia moč«. 234)4-2 ISIetno dekle vjvbo trgovine in gospodinjstva. s perfekt.nim sna-nto-m nemščino, prosi na meščeinje. Mia Zunanč:f. Dravije 148. St. Vid nad Ljubljano. 2341-2 Boliše dekle zmožna 'u'ih jezikov. ž"-li m;-s.to natakarice al-i eoba* rice v boljši gostilni — oziroma kavarni aH hotelu Ponudbe na og'as. oddei.k »Jutra« pod »Dobra m^č«. 2267 2 Izučena šivilia išče mestn sobarice ali vzgojiteljice k ot-okom. — Ponudbe na oglas. ndd»'*-k »Jutra« pod »Vest.na 253«. 1426 2 Bivši rx>l. stražnik išč° s1 u šbo vratar®«, tn-k.i«anta. s'uge ali temu s'ično. Nas'oTt pove po-d-n'.nic.a »Jutra« v Mnri-boru. 2549-2 KUučavničar- orodničar strokovnjak z 171etno prak-.o za plošče v in a-= te množinske Izdelke ln po-cinkovanja Istih, za sijajno v ognju pocinjenje Utega želeja, izvežban autogen - elektrovar'lec elektrikar. rLsar, akor-dant. Išče nameščen j 8 kot o-odničar in vodia delavnice. Ponudbe na oglasni oddelek »Jiitra« pod »Preddelavec - or-d-ničar«. 2659-2 Kuharica obenem za vsa hišna dela Išče, mesta tako). Naslov v oglas, oddelk-»Jutra«. 2750-? Strojnik srmostojen. trezen,, starejši, išče službe, najraje na rnrnl žagi, za takoi. Cenjene ponudbe prosim na oglasni oddelek »J"'tra« pod »tTva>-žsn 202« 2754-3 Rad bi Vas prepričal da znam več kot ostali. Več kot navaden nameščenec. Smem? »Svetlo reklam«. Aleksandrovo cesta 5. 2730-? Dobro bi plačal če bi dobil pravesa človeka — ste vzdiho'-o.i) zadniič. Evo ga! '■•pt- loreklam«, št. 5. Aleksandrova 2731-2 Trg. poslovodja z obrtnim listom za Ljub. IJano in Maribor sprejme mesto. — »Sveti ^reklam«. Aleksandrova c. E 2732-2 Brivski pomo<%"»k dober delavec, nekoliko vešč- *ndi daro^ke post.rp/be išče službo Maksi petretrč Trbovlje I — Retje. 2740-2 Pr^da?alka vešča lelikatesne ir spe-c-eri:ske stroke, želi pre-mentt.i službo. Cenjene po n-odbe na o.glasn.5 odd^ek »Jutra« pod »Poštenost«. Razmnoževanje oktiožnic. dopisov itd., kakor tudi prepisovanje prev-jame tvrdka The Rex Co., L®ubljana, Gradišče 10 — teief. 220$. Ce&t- nizke. 1659-3 ml : • fiT^ wBQ tmkr Kdo« lečt aiesui p"rt (lika. plača za vsako btrsed«. 5»' |«.r: za da janje naslov« ali ta šifro 3 Dra - Kdor sprejema potnik«. p'a ča b-sedo p« 1 Din j z« .lajanje naslov* ali r.a šifro 5 Din. (5) Trgovski zastopnik agiipu t.n pošN-n. mlajši, se surejme za diravs^ko ba-noviino. Možin-ost poznejšega stalnega nameščenja. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« p'«i »Nat-top takoj 2ii«. 2531-5 Za Maribor, Celje in Jesenice •\"tna zavarovaliM- ^sl t- •.»■je ca zanesljive g:av.ne /.a c-toptilke. Dopise na oglns. oddelek »Jutra« pod šifro »Agi-len 29«. 2S52-5 Zastopnika zanee! jlvega, za Ljubljane ln okolico pnwi proviz.-ij :šče »Dukra«, tvom:ca nogavic v Zagrebu, Gradi-šča,nska uiica 14. 24.13-5 Za Ljubljano Premog in drva prodaja Jezeršek. Vodmat 200 Nova zidna opeka naprodaj tnd: proti hranilni knjižici Hrvatske šte-dionice. Pojasnila daje Ivan Kogov-šek. Dravlj« 100 — Celovška cesta. 2446-6 Pozor! Poceni prodam še nov električen gramofon bo'j-še tipe. nove četninsko, Berdo aparat za akomnla torje polniti in tricevni knrot"' eten radio. Vse v dobrem stan'u. Naslov v o.gl. odd. »Jutra«. 3027-6 Avtomatsko tehtnico »fViversal Schul««, za 15 kg. belo, skoraj novo, prodam za polovično c--no ter Ia čajno maslo po zm-err.i ceni n« veliko. — Nas'odvor. 24»JU 13 Več spalnic različnih, orznario soHdno delo, po znižanih c-enah proda Avgttet Četne. m:zar v Zg Šiški. Vodnikova 122 1873-12 Pisalni stroj in stensko uro najmanj 8 dni idojo. kupi Za:ec Franc. Zg. Šiška št." 105. 2404-7 Pozor, trgovci! Prodam večjo količino le-ph lesenih škafov. Razpošiljam od 20 kom. naprej. K. Sehener p. C«r-luc-in j>je pri Semiču. 2595-6 K oko« fe perie naravno 10 D:n. očiščeno 45 Din k-oda o dobro idočesa i 250 Din. imw c šivauka- Zx uglednega kons um. predmeta. Knergični in sposobni trgovski pomočniki imajo prednost. Dopise na ogl. oddtlek »Ju.tra- pod šifro »Delave-n«. 3536-5 Zastopnike za povečanje slik st»re;Tne-mo proti vis'>ki piovicijti. Dajemo n-edujem na dobra naročila. Kolekcij* pošiljamo brez se.anciie. Rem-brandt, Z».0'reb, Petrova S3 2436-5 Zastopniki na fronto! Končno bombni u T-® n ko viti [redmet tu tuko življenjsko potreben, kot kruh! Množinski predmet za uporabo 1933. Vpeljani potniki fi.ksum! »Ptco«, Duna:ska cesta 36. 2665-5 Potnice d- be 30—50 ^ zaslužka z obiskovanjem pri v. strartk 9oI*v.krHnl HornHt i or''-u' na «?'asni oddeiek-lanm^i Ja.ra, ^ šifro »Milo 5fl« Copjrifht, 1W9, bj Biee Binroaflu, Inc. Ali rijhu n^md, n J 188. Ko se je jela roka z nožem spuščati, je Jane omedlela. Tarzan iz džungle je vse dni In noči hitel proti razpadlemu mestu, prepričan, da najde tam belo ženo, hodi si jetnico, bodi si mrtvo, zaklano Solncu v dar. Misel na strašni oltar ga je podžigf\'a k naglici. Ali bo prišel za časa, da jo reši? Ce ne, jo je hotel vsaj maščevati. prima. trompstist. dober braMst in goslač bivši dirigent vojaške god.be Išče mesta kot vtv pelntk sokolske fanfare ail kake druge godbe 7 malo nastavit"11o TV,p! se poslati na podružnico »Jutra« v Celju nor* »Godba«. 2734-? Ko t v izpopolnjevanje v šivaiIti bi šli rada V-kaki boljši šlvllll. Naslov ""lasnem odielk-- • T,t tra«. 2S?3 ? 26S0-5 Potnika za p-odajo moke sprejmem Ponudbe na oor'as. oddeiek »Jutra« pod »Garancija alt kavcija«. 2782 5 m:. 11X1 kosov, 4 Din. --»Oimiia«, Dunajska c. M. 2Giw-6 Otroški voziček g'obe-k. prodati. Naslov v oglasnem od mo til os ti v i ta. i j a nsk • m ali nemškem jeziku na naslov: Ditta Venturi. To rino (115), Via Chiesa -a-lute 9. 2529-15 Suh rezan les jelša, javor, 30—100 mm, jesenove plohe 100 mm. za smuči prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 2625-15 Komplet, spalnico in kuh.njo z vso opremo in štediink prodam. Poizve se na Kodeljevem 8, M.-stna pristava pri vratarju. 2620-12 Spa!n!ca iz mehkega lesa po zej« ugodni ceni naprodaj. — IVI" soiidn-o. Sede;. Mala Čolnarska 5. 2616-12 Moderno spalnico fino, lepo. kompletno, kopitu na mesečne obrok« po 1000 Din. Ponudbe poslati na o-gi. odd. »Jutra« pod »Komfortna«. 2583-12 Bukovih drv suhih, več vagonov, kupim. Ponudbe pod »Cena« ua ogl. odd. »Jutra«. 2028-15 Kupim jedilnico even.;. ra it je no. novejšo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Moderna U«. 2-329-13 Vsaka Ivseda 1 Din; za da.ja.nje na*!onr» tli šifre r>a 5 Din. (91 Trioevtii radio akumulator in and. aparat za Izmen, tok 220 volt. prodam za 850 Din Ponudbe na oglasni oddelek -»Jutra« pod šifro ^Selektiven«. 2700-9 Radioaparat z zvočnikom, radi družinskih raznv-r tudi na obro-ko ratirodaj na Dunalski ceste 90. 2731-9 ta oes-erto. Oglas: so-cijainega znaCvaja po .M> m-t beseda. Za da janje naslova ali šifro S Din, oziroma 5 Din. (1,1) >!o Kol dobro ohranjeno. kupim. Ponudbe z navedbo cene ped »Kolo« na ogl. odd. »Jutra«. 26l2-lil Preproga 2 X 3 m. temnordeča, tn h-tišeno 2.75 m visoko ro-koko ogledalo "ako® zelo ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku Jntra 27SO-6 Pos^režn?ca išče zaposlitev za Jez dan. Ponudbi- prosi na oglasni oddelek •Jutra« pod štfro I ogasni oddelek »Jutra«. »Vestn, 23« 2523 f £456-14 Trg. va>enca zdravega in močnega sprejmem v špeceri 's-ko trg. v1 no v Ljubljani. Naslov po\e Kuharic« sredn.®ih tet., s priporočit ntmi sp"-i5evali. išče službo za takoj ali pozneje. Pi» mene ponudbe na njlasn-i oddelek »Jutra« pod šif^o »Gorenjka« 2517-2 Gospodična zmoirna v«eh hišnth del 'ti šivan:a, vajena otrok, išče Ztitvslenje celo- ali pol-mdnevrto Ponudbe na ogl. odde'ek »Jnt*a« pod šif"> »Zan r&ljiva 136«. 2515-2 Westo posnodinfe iščem k enemn ali vef gospodom — tndi z ot-rora. Zmoinu sem vseh hišnih del. Ponudbe na oglasni "d ,elek »Jutra« pod šifro »Srednjih let«. 2660-2 Mesto gosnodinie iščem pri starejšem gospodu. al® bi Sla kot kuharica v menro. Zmožna sem vseh sroeoodiniskih del — P° nndbe n« oglasni oddelek »Jutra« pod »Gospodinja« Mcdist. vajeti ko . sprejmem takoj. Ponudbe na og'asni oddelek Jutra pod značko »Vajen-ka« £657-44 141etni deček priden, posten in nadarjen. z dobrimi spričevali Išče mesta kot učenec kakršnekoli obrt! aH trgovine z vso oskrbo. — Pismene ponudbe blagovolite Doslatl na oglasni odd. »Jutra« pod »Poštenje«. 2753-4' tiesedfc l Din. Ja ,'auje naslova «!i M šifro 5 Din Dijaki, ki išče j« vnstruknije, pl». ",ajo vsa k n besedo 50 :>»rj ta šifro ali u .lajanje naslov« S Din. (4) Šofer, šola E. Čeh Tyr!SeTa fDnnajsfca) se«ta 2603-2 M. 36. 2aht«T«jie prospekt 2000 Din mesečno plačamo, Kateri hočejo prodajati naše novo iz-najdene alarm aparate proti tatovom ln vlomilcem. s katerimi se tat vlame. Kavcija 50 Din. i Ponudbe z znamko r.a | vzorčna pojasnila na po- i dražEico v-Ju.tr->« Marl- or,,ho'' ln 'elsev 15 bor. p«3 »Fiksno« metrov prodam. Dopise 2792-5 na oglasni oddelek Jutra« pod šifro: »Orehe 2699-6 Suh les Offlas« tag. ztiaeaj« po i Dio heseila; ta da janje naslov« «|i u šifro 5 Din — Oglasi S"C.aiiieiWi značaja vsa ka beseda 5» pa.r; t» lajanje naslov« ali ta šifro pa 3 Din. (6) Perje Pelo. Jotiano Din 36 kg: sivo. čohano. 34 Din n Pozor! Najbolje naložen ln siguren denar Je. če Imate tekstilne stroje, kateri Vam stalno dobro dona-šalo. Prodamo moderne ročne statve zaradi preučitve ob-sta — Pod »Doblčkan>->sno« na o?i oddelek »Jutra«. 2747-6 Ugodro prodam zrcala, mize stole, pcst.e- 24 Din kg: beli puh Dm , )tfJ. petrotetsko p^ 100 kg po poštnem povzet- , toplodar. DredsObno ste-ju razpošilja L Bromov«. P0 p„tflri„__ Zagreb. Ilica 82. 72-6 pr°, v^U™ 72-6 Sanke elegantne. tapeclrare. ročne sanke ln sanke za lažje vožnje. Otroška postelja bela. lesena, s posebnim Predalom, uporabnim za drusro postelio. na proda t N-s!r>f v oglasnem »Jutra«. 2722-6 vozove kompletne za par, kakor tudi posamezne dele vozov. krampe železne drogove, svedra, kladiva (maeole) kakor tudi drugo stavb-I no orod'e Ima napro- ! ••"> PTStnOpOfl. 0(O«C dal Stavbna družba za 123 Din in 100.1 m filma »Grpdi dom«. Ljublja- v dobrem »tsnjn za 430 nai Sredina 15. D®n prodam na Opekarski 2060-6 ee»ti 10. 2807 6 Sanke in štedilnik dob-o t>hran®en poeeni na nrod.a® v Slomškovi n 27. 27S5-6 l'rg. ogiasi po 1 Din beseda; za dajanje na slov* ali za šifro 5 D'1 Oglasi socialnega zna čaja vsaka beseda 50 p»r: ta dajanje naslova ali r* šifro 5 Din. (13) Damski kožuhovin. plašč dobro ohranjen, prodam za 22O0 Din. Naslov v og'ne. oddelku »Jutra«. 2547-13 r»j Vsaka besed« 1 Din. i* dawnj* naslov« »It ta šifro p« s Din. (10) Poltovomi avto znamke »Aust.ro Fiat«, nosilnost 600—800 kg. prodam ali zamenjam za dober luksuzni voz. Vsa po febna pojasnila daje Jos. Stnpica. Ljubljana. Slomškov« ulica. 2511-10 Alfa-Romeo Se^t^edefen. odprt (torpedo) motor. karoserija v pe.rfektnem stanju, nove balon gume. kolesa Rudge. kompletni deli. pripraven tudi za »aksometer, za Din 22.000 (brez carine) proda Lučič. botel K.ijfež. Ljubljana. F'wijamska ul. št. 4. 2459 10 Rezervne dele za Alfa-Romeo Lancia In druge 'aške vozove dobite najhitreje pri Lučičn « Ljubljana, Fioriianska ul. št. 4. 2460-10 Za zidno oneko dam osebni brezhibni trto. Ponudbe na og'n*ni odd. »Jutra« pod »Tudi drugi materija!«. 2576 10 Avto, 2 in ool tonski dam v najem ali pristo-1 pim kot družabnik. Leben. 1 trafika, Ptuj. 2596-10 Smrekovega lesa 8000 m5, uro od kolodvora hišo z gostilno mlinom, žago in lastno električno centralo za Din 230.000 proda posredovalnica »Rapid«. Maribor — Gosposka uiica štev. 28. 246S-15 Popolnoma suh les c ca 12 m' bresta, 30. 40, 50 in f>i| in-m, ter eca 10 m* javorja, 33. 60 in 80 mm. v proporcionalnih mn-ožinah po zelo ugodni ceni proda Anton petrič. Novo mesto. 2603-15 Črnega gabra štiri vagone, za takojšnjo dobavo proda Ive Rupena, Rakek. 2767-15 Vsaka besed« 1 Din. za dajanje n*s|ova alt za šifro r* 5 Dtn. (18) Stoj! Ali že veš kam v nedeljo greš? Weissov Feliks vabi na novo otvorjeno restavracijo »Triglav« poleg nove tramvajske remize. Zgornja Šiška, ker se bodo točila pristna dolenjska in š'ajerska vina. — Za okusno jedačo tudi preskrbljeno. Os obje »Triglava« vabi na veselo zabavo in ples. Vljudno se priporoča Rozina H: en. £606-18 Danes koncert! Kdor se hoče veseliti in dobre volje biti, naj pride v resta vravijo Carmau v Ztr. Šiški. Smučarji na čaj 2G6S-18 Pohištvo spalnic« .....2100 D« omare ...... 425 „ postelje......225 ,, kuhinjske oprave 900 „ kuh. kredence . . 475 ,, ter vse drugo pohištva najceneje na obroka. Sprejemajo se tudi vsa po-pravila po konkurenčnih conah. Mizarstvo »Sava«, Kolodvorska ulica &t. i Jt tn Miklošičeva cesta 6. — Telefon 27-SO. 2650-1S Spalnico zelo lepo, novo, še ne* rabljeno, se zaradi denarnih razmer zelo ugodno proda. Celovška cesta 41 2787-12 Vsaka be«»ed«» I Din, t* iajanj* naslov« ali za »ifro (m S Din. (16) 50.000 Din posojila iščem proti vknjižbi n« drugo mesto. Naalov [«ov« og.asiii oddelek »Jutra«. 23331« Lastnik večje ža^e n« io-brem kraju Gorenjske, išče solidnega *o-'jdelei«nca s pr-memim pitalom, Qa sktipao ast-nino ai: sam«, k produkciji trzir. esn*. '.nrovind Vprašati Ivan Berčun, Ljulfr-tjana, pištnt predai 151. 1626-1« Večje rentabilno podjetje s e talnimi dnevnimi honiki v gotovini, prevzame večje vloge le od prvovrstnih denarnih zavori o-v proti mesečnemu aH tedenskemu odplačevanju, evetrt tudi soudeležbi. — Ponudbe Da oglas odd*w-'ek »Jutra« pod šifro »Din 800.000«. 1608 1« 200.000 Din posojila iščem proti vknjižbi t>» prvo mesto. Ponudbe na otrlas odde-lek »Jutra« t>o4 »Petkratna vrednost« 2544-1« Danes in na Svečnico v brezalkoholno restavracijo k »Jugoslovenu«. vogal Pollakove hiše. — Ivan Marija Kajne. 2691-18 Na jedila Izvrstna topla tn mrzle vabi gostilna pr: »Rezki« v Spodnji Šiški pri star! cerkvi. Izvrstna vina. bela ln rdeča po 10 Din Ir. po 12 Din. Izven lokals pa po 8 Din liter. Prijetna domača zabava. 2788-ir Pozor, smučarji! v Višnji gori v gostilni pri kolodvoru so Vam na razpolago udobna prenočišča, kakor tud' vsa prehrana po prav nizki ceni. 2368-18 Hranilne knjižice ; kupite ali prodaste »ajb»-] 1 je prt M Jankole. madtt.na druži«. Ljubljan* Selenburgova ulica 611 — telefon 30&2 Prost.mo. d» se pred nakupom ali prodajo obrnete zaupno n* naš naslov. 2392-1« Vsaka beseda 1 Din. ] aa lajanje naslova ali t ba šifro p« 5 Din. (12) Vrednost Vašega denarja najboljše naložite, če Vam opremi Vašo spalnico, obednico, delavno sobo, poslovne prostore itd s svojimi priznano solidnimi izdelki po najugod nejši-h pogojih evrdka REMEC - Co. tovarna upognjenega pohištva in lesna industrija. LJubljana. Kersnikova nI. 7 1209 12 Krasno Jedilnico hrastovo, 15 komadov, zete ugodno prodam — ev. pro' hranil, knjižici K met-ske posojilnice lj. Ogledati me3 12. in 14 nro pri Jenku. Gosposvetska cesta 7/1, desno. 2487-12 Podjetje cementnih izdelkov vpeljano, dobro obstoječ«, išče družabnika z gotovino 20 do 3(1.000 I>,.q. — Pr.dnost- imajo osebe, ki so v tej stroki verzirane. Ponudbe posiati na ogL odd. »Jutra« pod »Doh-*» druža-bništvo«. 2635-1« Kdo mi posodi pod zelo ugodnimi pogoji 40.000 Din " za dovršit er dvos-tanov3niske hiše. katera je ««daj v su,rovem stan.ru. Vknjižba na prv» mesto. Ponudbe na og'a<»-ni odd. »Jutra« pod »D>-ber plačnik«. 2624-16 200 000 Din tla prvovrstno trg. realit»-to v Maribora se išče privatno protr 6% obresti na leto. Ponudbe pod šif-o »Takoj« na Araončn® zavt>d Hinko Sas. Maribor. 3(90-1« 100.000 Din posoula v gotovini, iščem p- Oti prvomostni vknjižbi Denar bo varno naložen. Na-«Tr»v ;e>yp oglasni odde.^k »Jutra«. 2467-16 Knjižica »Kreditne« in »P-aštedion»« (50 .oom prod a m Pon u d be na oglas« oddelek Jima pod šifro »Najvišil ponudnik«. 1361-1« Kniižice Kmotske posojil, za ljub-ljansk'. ikolieo prevzamem pod s.gu-pim ®ams.twvm —• al: kupim Ponudbe n3 »gl. oddelek »Jutra« pod Si-f»« »J. R. D.« 2404 1« Kostanjev les k u pit ;e stalno proti ra-kojsnjemn plačilu Rudolf Zore, Ljnbljana, GledaliS?* ulica 12. 2GM4I Knjižice Kraein Resni reflektanti na, |»o-Šljejo ponudbe na ogT:'ini oddelek »Jutra« pod šifro »190M. 2406-16 Družabnika (co) » kipi tal o m so 70.000 Din sipre.imem za zgradbo eno-nad*tropne viie — event. sprejmem tudi posojilo na vknjižbo. Ponudbi- na podružnico »Jutra' v Ceru pod značko »VHa«. 2552-16 50—70.000 Din posojila iščem proti vknjižbi na prvi mesto. Ponudbe na opr'n». oddelek »Jntra« pod šifro »Dobro posojilo«. 2651 10 Kdo POSo-draanioo »Jutra« v Celju jod ir„ač&o »ijlgirrro-t«. 2 736-16 30.000 Din posodim ii p-iftop m kot družabnik. Ponudbe z višino me sečnega za-iužka na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Zajamčeno 500«. 2779-16 Družabnika z malim kapitalom IT do 30 tlsoi dinarjev za dobro ldo~ obrt iščem Ponudbe pod »Novo življenje« na oglasni cd del?k »Jutra«. 2797-lf Hranilno knjižico Mestne hranilnice kamniške do zneska 40.000 Din kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »št. 37«. 2306-lf Vsaka Oeae&a ; Din. m dajanj« naslova ali xa šifro o* 5 Din. f 19 Trgovski loka. na Jesenicah na z?Ao prometni točki ob glavni cesti nameravam zgradita. Trgovci in interesenti naj aj«oroče svoje cenj. naslove na podružnico »Jutra« na Jesenicah pod značko »Nov lokal«. 2472-19 Svetel lokal (<*» 50 m!) ic klet ne vogalu Napoleonovega trga iti Gosp""ke ulice oddam prosi nizki najemnini Pisme Do ponudbe na oglas. od dolek »Jutra« pod »Plačam tudi naprej«. 14-29-1» Skladišče * i»a'hnio Vetji, iščemo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jntra« pod »Centrum«. 2269 19 Lokal za specijalno trgoviro "-*č»Tti v sredini Ljubljane Ponndbe na »:;'«. oddelek ijutra« pod šifro »Marc«. 2 464-19 Lep jokal i e!« svetel m prostoren » I. nadstropju vida L. Rov M»stnt tre 5 !2S6 19 Vinotoč na prometni točki oddam takoj z inventarjem in za'»go za SOOO Din. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 281.1-19 Restavracija in kavarniški obrat kombiniran, v cent rn Zagreba. na zelo dobrem me-—t> prostornim stanovanjem ugodno naprodaj. — go-tovine sprejmem tud voge velebank. Po-nuobe n;- Publicita-s, Zagreb. pod br. 32915. 2478-19 Kovaško delavnico z inventarjem iščem v bližini mesta, v trgu aH drugem prometnem kraju. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju. 239149 Špeoerij. trgovina dobro idoča. v Ptu-ju pod ugodnimi pogoji naprodaj. pWiud.be na og'as. oddelek »Jutra« v Lj-uMja-ni p<.d značko »Dobra knpči a«. 2415-19 Trgovski lokal na z.eio prometnim kra"n b izu farne cerkve takoj poceni oddam. Naslov pri podružnici »Jutra« v Ma rtboru. 2299-19 Lokal v sredini mesta s 1. februarjem oddam. Ponudbe na K. Jerman Poljanska cesta 5.-I. 2711-19 Lep lokal v centru mesta; restavracijo. vlnotoi aH mlekarno na prometni točk1 !S>m. Ponudbe na ogl odd. »Jutra« pod »Primerno«. 2717-19 Mešano trgovini« d o b r o vpeljano, ugodno p-odam. Ponudbe nn oijl. oddelek »Jutra« pod 5:fro »Refiektaat«. l6«9-I9 Trgovino z živili na prometna tofikl, vsVd bolezni takoj prodam. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod "»6000 Din«. 2743-19 Vinotoč stanovanje in prazno sobo s posebnim vhodom, takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 27S0-19 Vsaka nereda i Din. | ia lajanje na' lova aH ! ia Šifro pa 5 Dia (17) j Pekarno v industrijskem kraju, v neposredni bližin" rudnika oddam v najem. Nas ov v ogasnem oddeiku »Jutra« 1425-17 Parna pekarna se odda takoj v najtm.. Ponudbe pod šifro »Promet« na podr. »Jutra« Maribor. 2581-17 Dobrot dočo gostilno v Rogaški Satini oddam takoj v najem. Pojasnila cjaje Ivan Vidgaj v Rogaški Statinč. 2304-17 Penziion! že vpeljan in več tujskih sob oddam v najem na najbolj prometnem kraju Bleda. Naslov pri podružnici »Jutra« Jesenice. •S34-17 VeHko trgovino z meša trm blagom, v le-pem im prometnem kraje oddam takoj radi bolezni v najem, pod zelo ugodnimi pogoji. — Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Jamčeno odplačevanje«. 24)12-17 Gostilno na prometni točki vzame. \ najem zakonski par brez otrok, vajen voditi tudi boljšo gostilno. Ponudbe iu og'as. oddeiek »Jutra« pod značko »Prometno«. 2152-17 Restavracijo s atanovanjem in vrtom, na naiprometnejši točki v Samo-boru oddam v najem po n«;nižji ceni. Pojasnila daje Dulčič, Sainobor. 24S8-17 Pekarno s stanovanjem oddam zel« ugodno v najem. Pojasnila daje Dulčič, Samabor. 24-ifl 17 Vs»ka beseda 1 Dtn. ; ca dajanje nasiova aii Ja iifro pa 5 Din. (20) Hiša z delavnico naprodaj. Pojasnila daje Mihae Plesitenjak. Dravi!« št. 2186-20 Trgovsko hišo srednjeveško kupim. Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Center Liub Ijane«. 2313-20 Lep trgovski lok 31 ! postranskimi prostori oddam. Pov^-a?a ee v pisarni dr. Luckmanma. — L 11.W ja na. Gradišče 4. 2G13-19 Pekarno stara, dobro vpeljana, v več'<--m kraju ob Jelezjiioi. prodam /.oradi smrti lastnika. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 2503-19 Brivnico dotir-o idočo. brez koraku renoe. ugodno t.-odo m. — Naslbrestujoči. v ljub Ijan-ki okolici prodam pro tj 30—40 % v gotovini, ostalo n« amortizacijo po dosovoru. Naslov v os'as. oddelku »Jutra«. 2491-20 Hišico podobno vili, z malim vrtom prodam. Anton I)>o'c, Radomlje 74. 2633-20 Hiša Izredna prilika! Naprodaj lepa gost. h;ša s trg. lokaom in pečjo z« pek«, z ledenico, gospodarskim poslopjem in [K>'ses"v0m. s preu-žitkom. v sredina tr»a. v ka.terem je 11 letnih sej .m ov — g'oboko po-d ceno — proti gotovimi Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 1648 20 velik vrt. vpeljano tovarniško podjetje, blizu remi-ze naprodaj aii sprejmem družabnfika. Ponudbe na o?l. odd. »Jutra« ped šifro »T 450«. 2M2-20 Hiše, gostilne, mline, pekari?e posesava, gozd prodaja Poisredovaln? •«. Mari-bo r, Frančiškanska ulica 21. 2538-20 Manjšo hišo kupim v Ljubljani. Točme ponudbe s ceno no naslov Reza KraLi, Kranj, Glavn.; trg. 2432-20 Lepo posestvo dobička nosno, v Dravski doiini, krasna lega, pn-me-no za let ovišča rje. polovica posestva je smrekov gozd, naprodaj ?a hranilne knjižice. Pojasni a daj« »Narodna Odbrana« v Marenbergu. 2^.93-20 Lepo vinogradno posestvo v Mižnjem okolišu Ptuja prodam. — Arondirano 25 oralov (vinograd, sado.no«-nt.k. travniki" in gozd) stanovati. :ska in gospodarska pnsl-opja. C-ona 160.0O0 Dl.n Na sov v oglasnem oddelku »Juti a«. 2507-20 Trgovsko hišo srednje^eBko ku.piim. Po-nnd.be na oglasni oddelek >.Tu*-g« pod šifro »Center Ljubl.ja.ne«. 2313-20 Hišo s trg. lokalom in gostilno na prometnem kraju blizu L:ub'ne. Maribora ali v industrijskem kraju, v ce ni do 110.000 Din kunlm proti tako 'strem plačilu v trotovini. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« ped šifro »Takoj denar«. 2301-50 Kupim narcelo v ceni do Din 40 m!, v smeri Št. Vid ali Duna 'ska cesta. Ponudbe na og'a=ini oddelek »Jutra« pod šifro »Stavbna parcela«. 24-I-S-20 Gostilniško hifo s posestvom, kupim v bližini Ljubljane. Celja a'i Maribora, event. vzamem v na:em. Naslov v ogas. oddelku »Jutra«. 2320-20 Naprodaj hi5a z opeko krita, električno napeljavo in nekoliko vrta. poleg državne ceste. minut od žel. postaje v Višnji gori. Pripravno za upoko jenca ali obrtnika, posebno za kol a rja. ker se nahaja poleg kovačnioa im ker v m»sTu in daleč naoko'i nt nobenega kola r ja. — Ist o tam naprodaj približno 4000 kg sena sladkega, prvovrstnega, po 7" para k4i2-20 Dve parceli po približno 350 m!. prodam samo proti gotovini Na eni se nahaja vrt in čed.no gospodarsko poslopje. katero se deloma lahko preuredi v stanovanjske s vrhe. Ponudbe na og'«sni oddelek »Jutra« pod šifr« »Blizu gorenjskega kolo dvora«. 2516-20 Stanovanjsko h;šo veliko, v mestu, e 14 sta novanji. veliko dvorišče, trgovine in delavnico, prodam proti gotovini. Ponudbe na ogi. odd. »Jutra« pod »Zmerna cena«. 2618-20 Hišo ali vilo v Ljubljani ali okolici kupim proti gotovini, event. jvevzamem tudi hipoteko. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod značko »Hiša« 2458-20 Trlstanovan]. vilo 1500 m- vrta m najitp šo lego v centru mesta prodam. Pojasnila daje Tehnični biro, Gradišče št. 13. 2740-20 Parcelo Misn Vrtače prodam po 9ft Dim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2737-20 Dvostanovanj. vilo v Ljubljani vzamem v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vila«. 2804-20 Hišo z gostilno kupim. Pon-udbe n« podružnico »Jutra« v Mariboru pori šifro »Do 80.000« 2793-20 Gradbeni materijal kupim in oddam obrtniška dela, plačam polovico v gotovini, prodam krasna stavblšča ln vile v Si',ki. Arh. Vldlc. Kralja Petra trg 8. 2783-20 Kupim hi«o eno- ali dvo stanovanjsko, v L:iib!jam. Ponudbe pod značko »Moj dom« na og'. oddolek »Jutra«. 2643 20 Dobro naložen denar rgod.no je naprodaj večja hiša, ki se dobro obrestuje. Letn.pl don-ee 50.000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Večja hiša«. 2667-20 Nova hiša vlsokopritllina z vrtom 3-družinska, 20 let davka prosta, moderno izdelana naprodaj. Potrrb-no 90.000 Din fotovlne. prevzem hipoteke, ostanek na hranilne knjižice. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2715—20 Za posestvo ali zemljišče v LJubljani ali okolic? zamenjam krasno posestvo z vodno močlo. hišo. mlin. hlev, njiva ob glavni cesti 1 ln pol km od postaje. Pojasnila.-Vidovdanska cesta B.-I. 2682-20 Maihtio posestvo na deželi, kupim proti tako-šnjemn plačilo. Ponudbe na oglasni oddelek »Ju.tra« pnd »Dobra kupčija«. 2760-20 Vsaka beseda 1 Dtn: ja da. jan j« naslova ali za Šifro pa 6 Ko. (21) Posestvo z umetnim mlinom v večjem krahi Stalerske prodam. Ponudbe na Pristopajte k Druš'vu stanovanjski najemnikov. Vegova al. 8. 373 21 Dvosob. stanovanje vse pod enim ključem s prltlkllnaral, 8 minut od remije, poleg šole. oddam 1. februarja. — Zg. šiška 215 837-21 S^afova^e obstoječe iz 2 »ob lo ku- h'r.;e. se'nčn-0. v pod^ri-t!ič'u vile takoj oddam. Vp.nSatt v KnafLjevi ulici št. 13/11. 1711-21 Stanovanie modemo, renovi.rano, obstoječe iz 5 sob, 2 kabinetov, kopalnice in vseh pritikiin oddam na Mestnem trgu 7,'JII. 2630-21 Stanovanje 3 večje sobe, šolnino, toplo, razgled pred opero, velika kuhinja, shramba, hodnik za iztepanje. takoj ali za pozneje odda: Vršič, Gledališka ulica št. 4111. 2634-31 Stanovanje soba in kuhinja e pritik-linami oddam. Prednost ima upokojenec. K o ri tkeva št. 32. 26-37-31 Dvosob. stanovanie s kopalnico oddam. Vprašati v Metelkovi uliei 5. 2790-21 Stanovanje sobo in kuhinjo, lepo in čisto oddam obrasli druži™ takoj. Kavškovn u'i-ca 5. 2640-21 Sfan-ovarje sobe in kubinjce oddam takoj ali pozneje zakoti-sikemu paru brez otrok. Nas'ov v ogi. oddelku »Jutra«. 2599-21 Stnfovanie soba in kuhinja, obenem tudi delavnico oddam ta koj ali po®neje. Tržaška cesta. Pe&Iaj, Jfozarje. 2008-21 Fnoc/^h. stanovanie s kuhinjo in drvarnico v pritličju oddam takoj ali s 1. februarjem v najem. Poizve se: Ljubljana. Cer-netova 26, pri novi cerkvi. 2013-21 Stanovanje obstoječe k 2 sob. 1 kabineta in pritiklin oddam takoj v rajem v Rožni dolini cesta IX.'U3. Poizve se: Novak Ivan, Glinska ultca 5. 26OT-21 Trisob. stanovanie kiopalmio-a, 2 verandi, vrt. oddam za 800 Din v bližini. KoJezije. Poizve se Oražno-va ul. 3/1. 2574-21 Stanovanie 2 s-o'b. kabineta mi pritiklin oddam takoj ali i aprilom na Dunajski cesti št. 98/1. 2498-21 V Misfinjski dolini v lepem krsju blizu postaje oddam novo stanovanje — priipravno za obrtroilca ali upokojenca. — Ponudbe n* ogias. oddelek »Jutra« pod »Pripravno«. 2-100-21 Štirisob. stanovanie e teraso in v^omi pritik-H-nami takoj oddam. Tstotam j« naprodaj kompletna ter dobro ohranjena jedilnica in spalnica hrastiovega lesa. Laško, Orašnov trg 39. 2462-21 Dve stanovanii štiri- in trisobno, s plinom oddam s 1. februarjem ali pomel-e. Naslov v »fflas. oddelku »Jutra«. 2500-21 Tri stanovan5a sobe. kuhinje, verande in vrta, za 200 in 230 Din oddam na Ilovici, Jurčko-va pot 55. 2662-21 Fnn<*>H stanovanje veliko, takoj oddam v Sp. Šiški. Naslov v o^las. oddelku ».J u t r« «. 2675-21 Stanovanie obstoječe li sobe in knM-»je o^ldam s 1. februarjem »a Rimski re»ti »t I. 2071-21 Dvosob. stanovanje s pwitiklinami in souporabo vria oddam. Naslov v oglasnim oddelku »Jutra« 2T.13-21 Sobo in kuhinjo prazno, s posebnim vhodom, oddam v podnajem samo ženski osebi. Naskvv v oglasnem oddelku Jutra 2720-31 šestsob. stanovanje s kopalnico iti nio- dertrim komfortom, v cen tru meeta oddam i avgustom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« ped šifro » Centru tn«. 2697-21 Trisob. stanovanie oddam t 1. marcem v Pev-šetovi ulici 39. Zg asiti ee je v Močnitovi alici St. 5 2683-21 Enosob. stanovanie e kuhinjo io pritiklinami oddam t februarjem v Rožni dolini, cesta VTI/1. 2636 21 Trisob. stanovanje predsobe, kuhinje, terase ln shrambe se odda v I. nadstropju v Kolezij-skl ulici 25. 2708-21 Stanovan'e vbe in ku}iln> takoj nd-da.m r Zg. Šiški štev. 32. Ž742-21 Trisob. stanovanje z uporabo vrta, oddam r centralni legi. Ponudbe na i og'as. oddelek »Jutra« pod S*awwanie paricetirane eobe in kuhinje, zračno, čisro, z elektriko in vodovodom oddam v Zg. Šiški — Kosovo 223 274.4-21 Trlssob. Stanovpn'e solnč-no, x vsem komfor-t«>m in eent-alno kurjavo oddam s 1. februarjem. — Na«iov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2748-il h ctf»r»ovan>e odolom j 1. februarjem v Lrubli«ni, Mala čo!nn'?ka ulica" 4. 27'B-21 Trisob. stanovanje solnčno, parkenrano, s kopalnico ln vrtom po ceni oddam. Upra,rit?H stvo Tržaška cesta 2S-IT 2705-21 Komfortno stanovanje 2 sob. kabineta, kuhinje in kopalnice, z vsemi priti-kHuami poceni oddam za 1. februar. Podroiirk, ces"a I št. 22. 1J12-2:1 Sfanovanlg dvosobno ali večje — ta februar odda Tribuč na Gineah. Tržaška c.is'a 6. telefon 26U5. 2766-21 Vrsaka t>e»»-da 50 par. j sa dajanje naslova ali za šifro S Din. (21-a> , Stanovanje trisobno, v centru mesta, polnčna loga. komfortno, s kopalnico, išče mirna in zanesljiva stranka. Ponudbe z navedbo najemnine pod »Časnikar« na ogl. odd. »Jutra«. 2629-31a Dvosob. stanovanj s kulten.jo in pritikltnami, v nKsitu, iščeta za maj odrasli o^ebi. Ponudbe na ogl. odd. »Jntra« pod »Točna«. 3>78-21a Trisob. stanovanie komfortno, išče stalna stranka za april ali maj. Ponudbe na ogla-soi oddelek »Jutra« pod »Točen plačnik 3l.'«. 1908-21/a Stanovanje eno- ali dvosobno, e pri tikiimami iščem za marec aLi apri-i za tričlansko od raslo driržioo. Event. ponudbe na na6lov: Maflko Rutar, Krško 118. 2466-31/a ene eobe in kuhinje išče tričlanska družina okoli Smartijiske ceste aLi sv Krištofa. Ponndbe na ogl oddelek »Jutra« pod šifro »Marec«. S443-21/a Stanovanie eno- ali dvosobno išče snažna stranka brez otrok za marec. Ponudbe na ogl. oddeiek »Jutra« pod šifro »Vrt«. 2121-21/a Stanovanje eno- aH d.vosobno, s kn-hinjo, v centru mosta iščem e 1. marcem. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« |K>d mačko »256«. 2535-21/a oel. oddelek »Jutra-! po-"' J šifro »Nizka najemnina«. »Mlin«. 2701-20 2696-21 Dvosob. stanovan'e v centru mesta išče za maj stranka brez otrok, kd plača okrog 800 Din. Ponudbe na oglas. oddeJefc »Jutra« pod šifre »Strog centrum«. 2725-21/a Dvosob. s+anovanje v Ljubljani iščom za takoj ali s 15. februarjem. Ponudbe na o?'as. oddelek »Jutra« ]>od »Snažno«. 2685-3!/a Sobo odda V*aka Pese da 90 par; »a dajanj« naslova ali za iifro 8 Din. (28) OnreniH^no soVt s posebnim vhodom oddam na Erjavčevi ceeti. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 2569-23 Sobo z 1 aH S posteljami, separatnim vhodom, park« tom in elektriko oddani v centru mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 2570-33 Majhno sobico pri Taboru oddam za 150 Din ves dan odsotni g*o«p« aH gospodu. Naslov pove oglasni oddeiek »Jntra«. 256S 2S Sobo praz.no aH opromJjeoo, i vhodom a atopnjišča, od dam t Tavfcarjevd nI. llfl levo 2534-23 Kabinet dobra »primi jen t M ek triko In oostrežbn «a 300 Din mesečno '»Idam * Knaf ijevl ullot 13/11. 1912 33 Lepo, toplo sobo t bližini sodišča oddam boljšemu gospodu. Naslov oglasnem oddelku Jutra 2501-23 Opremljeno sobo električno razsvetljavo oddam solidnemu gos[>odu na Poljanski cesti 31/1. 2431-23 1 ali 2 boljša gospoda ali gospodični oddam lepo sobo s posebnim vbodom, e oddam 1 ali 2 gospodičnama. oz'r. gosp"dem«. Naslov v ogl. odd-elku »Jutra«. 2505-23 Dve skupni so^i s telefonom, v I. nadstr. za pisarno odda drogerija Hermes, Miklošičeva M. 25L«-23 2 pisarniški sobi poceni oddam v strogem centru me*ta. Na«'ov pove og'ats.rri oddelek »Jutra«. 1830-23 Kot sofdarovalca sprejmem gospoda na stanovanje v lepo. mimo j.n zračno sobo v centru mesta. Naslov pove og'.isni oddelek »Jutras. 2403-23 Prarno sobu v novi hi.ši r»o nizki eeni oddam v Z "i eni jami — 7-vez na itlica 14. 2655-23 f )nrpr- Honn lopo in čts*o. oveni, s kuhinjo oddam solidnima zakoncema brez ot.rn.k. Na-olov pove oglasni oddelek »Jutra«. 2649-23 Soho oddam gospodu al! gospodični • 1. ali 15. februar, jem na Celovški cesti 83. £<>io-2- Leno sobo oddam solidnemu gospodu ali gospodični Da Celovški cesti 62. 2643 23 Le^>o na dom dostavljena. Spored po izi:iri. Nekdaj fartastična želja! Nekdaj neizvišijiva želja ljubiteljev glasbe. z!a-sti daleč na stanu- jočin. H* K Danes obče rr ino stvo! doj- Zaokrenite stikalo dobrega radijskega aparata okoli 8. ure zvečer in nebroj oper iz najsl^vi- j ® tejših evropskih gledališč j (Scala!) Vam bo na iz- '{ biro! Dobri, moderni, selektivni aparati z enostavnim upravljanjem vseh vrst m za. vsakogar so zmeraj v zalogi. Oglejte si jih na r.aši stalni razstavi v Ljubl-am na Miklošičevi cesti 7 ali v naši trgovini na Miklošičevi cesti 5, poleg Lniona MIKLOŠIČEVA CESTA 5 Sobo I Gospod lepo opremljeno. so'.n?no ! lS5e skromno epremlje- in snažno, s posebnim v bo- ■ no sobico za enega ali d 'm ter električno raz i dva. Ponudbe na ogias- svetijavg oddam. Naslov v 0gias.tie.in oddelku »Jutro« 20&8-23 s poseb. vhodom in elektriko oddam s 1. febtuar-le-m v Ilirski ulici 29/1. 2762-23 Onre^He^o sob^1 s posebnim vbodom odda V bič, Karlovaka c. 15-il d il 2757-23 Sostanovalca in sostanovalko spre'm"m v Florijanski ul. št. 17.1. 2724-23 Sobo z 2 posteljama v centru ni sta oddam. — Naslov v oglasnem odde lku »Jutra«. 2752-23 S&parirano sobo solil, n J, pta^uo ali me-blirano. event. tudi z uporabo kuhinje in kopalnice oddam. Poljanska cesta 13-111. levo. 2761-2" Dve prazni sobi primerni za plsa.no ali obrt v centru mesta sc takoj ugodno cddasta. — -Pojasnila daje Tehnični tiro, Gradišče 13. 2741-2: nI oddelek »Jutra« pod šifro »Do 7. februaria« 274S-23? Prazno sobo veliko, tudi več j o ln manjšo iščem v društvene svrhe v centru mesta Ponudbe na oglasni odd »Jutra« pod »Društvena soba«. 2735-233 noT, črn. poceni prodam. Maribor, Tattenbachova 21, Dobrajc. 2532-20 Vs;ika besed« ž Din. ta dajanje naslova ali iifre to 5 Din (S4) Opremljeno sobo g*»rko, s posebnim vhodom takoj oddam Uiicn na i grad št. 9. 2676-23 Sobo » centralno kurjavo, n.po-r-»bo kopalnice in evnit. • hrano oddam bo.l;šimu gospodu v Levstikovi ul. ftt. 2.VIH, di»no. 2074-23 2 vel?ki sobi prHlični, s fio,«fbnim vbodom, pripravni z« pisarno, ordinacijo ali slično, takoj odda.m v centru me »ta. Naslon r 0-g'asmm oddelku ».Jutra«. 2006-23 Elegantno sobo lupo, s posebnim vbodom oddam — najraje kakemu boi.išemu gospodu. Naslov v ogiasnem oddelku Jutra 2714-23 Opremljeno sobico z elektriko, posebnim vhodom takoj oddam za 1-10 Din. Poceni sprej-:rem sostajiovalca ko. — Kavškova, 16, Sp. šiska 2723-2? Opremljeno sobico 9 poseb. vhodom in e'ek-triko takoj oddam v Sp. Šiški, Srbska ulica 13. 27.12-23 Sobo pra«no a*f opremljeno, c posebnim vhodom oddam s 1. marcem na Tržaški cesti štev. 19/1 — desno. 2696-23 Ooromlieno sobico oddam i preprostima gospodoma na Vodnikovi cesti št. 14. 2703-23 Opremljeno sobico za 150 Dtn oddam takoj v Herbersteinovi ulici št. 12 fkonce.m Stadiona V 2704-23 OnremHeno soho oddam 1 a'.; 2 gospodičnama v Kapiteljski u'ici 7. 27.28-23 Sostanovalko sprejjnem v Gregorčičevi ulici. Pojasiirlla pri hišniku v hiši »Probuda«. 2673-23 Sostanovalko sprejmem v mestu. Nud'm prijeten in mireu dom. — Naslov v og asnem oddelku »Jutra«. 2652-23 Več opremljenih sob in sobic t pečicami oddam v Flori janski alici štev. 24. 2661-23 I^epo sobo na Mestnem trgu 9.1. opremljeno, deljeno v dva prostora, ugodno oddam s 15. februarjem eni aH dvema solidnima snažnima gospodičnama 2719-2? Dva sostanovalca spre'«™ takoj. Naslov v oglasne« oddelku »Jntra« 2684-23 Sostanovalko apre.lmem na Sv. Petra c. št. 76. 2720-23 OnremHeno «0^ » parketom m vodovodom oddam. Vprašati v Metelkovi nlioi štev. 5. 2791-23 Nasproti sodni je oddani i. a:i la. februar ja veliko, čisto sobo r posebnim vhodom s sc-ir«pa,]niCej prazno aH onrem^e^o d;.t >a ulica 4-III.. levo 2758-2?. SoVi e posebVrn vhodom oddam soHdncmu gospodu na Jurčičevem trgu šte-v. 2/2. 2764-23 Lepo, solnčno sobo prazno ali opremljeno, z elektriko in event. s klavirjem poceni oddam. Na-s!ov pove oglasni od.;, ek »Jutra«. 2301-23 Oprendjeno sobo s posebnim vhodom, oddam 2 gospodoma po zelo noiki trni. Kurilj. " Mestni trg št. 5?n. 2300-23 Pri Tivoli oddam lepo sobo za 300 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2776-23 »Boli 1930« Srečanje prosim. Poljubljam. 2591-24 Gospod 28 let sta-r. simpatičen in poštenega značaja, e stalilo službo in 70.000 Din prihrankov, želi znana i go.?f>odično. ki ima kako obrt ali nekaj gotovine. — Dopise na oglasn: oddelek »Jutra« pod »Bled II«. 2401-24 Vdovec star 32 let, podjetnik \ Ljubljani, želi znanja z inteligentno, premožne gospodično ali vdovo 12 dobre hlže. trgovsko na-obratieno. Cenjene dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Amor -Merkur«. 2805-24 Sohn v centru mesta oddam z v.»o oskrbo. Naslov pove oglašaj oddelek »Jutra«. 2774-23 i Vsaka beseda ž Din. i za dajanje naslova aH j šifre pa 5 Din (25) Za svojo sorodnico initeligentino, dobre zuna-nocstii, živahno. varčno, iščem mo/a istotakega. v dobri pozicija, z znanjem neniččine, ne izjpod 36 let. Cenj. dopise na ogl. odd. »Jutra« pod »Št. 34«. 2636-25 Vdova z večjimi otroci, posestnika gosti ne, stara 47 let, bi poročila boljšega gospoda z večjim kapitalom. —• Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mesarita«. 2323-25 451etna gospodična želi po 281etai službi sa-mostoj.iM) gos.podinj6.tv« e starejšim gospodom — tudi vdovcem. Resne ponudbe na ogl. oddelek Jutra [.od značko »Varčna«. 26S7-Ž5 Gospodično sprejmem takoj z vso oskrbo v čisto stanovanje tik Evrope, po nizki ceni. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2773-23 Vsaka besed« 50 par: z« dajanj« naslova ali t* šifro 3 Din. (i3-al Sobo s posebnim vhodom, hrano in vso oskrbo iščem. P'.mudbp z navedbo cen« pod »Ne daleč« na ogl. odd. »Jutra«. 2611-23a Gospodična mirna in izzobraženn. ve* dan odsotna, išče pri dobrih ljudeh prijazno sobico za 109—150 Din. eventuel-nio s hrano ali brez. Naslov v trafiki na Borštnikovem trgu 3. 2410-23»« ! s S e m v Šiški med Jernejevo in Rusko ces>to. Naslov pove Bksjrozitura »Jutra«, Ljubljana VII. 2644-23/a Soliden gospod išče popolnoma separirano sobo. po možnosti v pritličju ali' z vhodom s stop n.iic. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Trgovec 15«. 2031-23/a OnrpniHeno «oho s posebnim vhodom iščem. Ponudbe na "pee. Ljubi ana. Gledališka ul. 7 2716-26 Velik klavir za 58^) Din naprodaj na Vidovdanski cesti št. 3. 2798-29 V'sai» OeseOa 1 Dtn: '.a da anje naslova ali •x «ufro ta 5 Din. (31) Vsa pojasnila o vojaških zadevah dobite pri g. Princu Peru kapetanu v p.. Ljubljana. Maistrova ultra 14 — v b lilni glavnega kolodvora 2664-51 Klavir boljše vrste, kratek, dobro ohranjen se Irupi. -Ponudbe z navedbo cene in natančnim opisom nr oglasni oddelek »Jutra ^ pod »Klavir«. gggjP Vsaka Deseta I Dm. r.a lajanje naslova a!t | u šifro p« i Din (29' [ »Deutz« motor 35 PS, skoro nov, z generatorjem na oglje. — Avtomatični brusilni stroj za nože od sko-belnlh strojev. Lokomo-bila Lanz 20/25 PS. poravnalni ln skobelni stroj (Abrlchtdichten-hobel) ter vsi kompletni mizarski stroji, tudi posamezno poceni naprodaj. Vprašati zastopstvo Teichert & Sohn. Gregorčičeva 15 I. 2003-29 Rablien pisalni stroi manjšega formata, kupm Ponudbe na og'as. oddelek »Jatra« pod »Nizka cena« 2533 29 4 čevljarski stroii levoročni. naprodaj. NTa-»lov pove oglasa! oddei-k »Jutra«. 2268-29 Šivalni strof ženski, »Slnger«, in 2 krojaška ugodno prodam. Novak, Linhartova !4'I. 2623-29 Pisalni stroj d-etro ohrarfren, kuipim. Ponudbe ped »Pisaini stroj« na ogl. odd. »Jutra«. 2017-29 Članom bivše »Vzajemne pomoči« v Ljubi ani v ilkvldaciji. dajem brezplaino pojasnila tistim, ki že posedujejo police. Obenem izvedem tudi novo zavarovanje. Pismenim vprašanjem priložiti znamko Avg. škof, Borštnikov trg 2, Ljubljana. 2770-31 Vsa&o »e.seda i Dm. hi dajanje aasiova ali za šifro. p» 5 Din. (33) Mlekarske stroje kupim na parni pogo.n za večoo kodčino pasteriziranja m.leka in mlečne kante, rabljene ali v dobrem stanju. PonudVie poslati: T. Kalšln, Zagrib. Petrova ni. 25. 2560-29 Računalni strel dobro ohranjen, kupimo. Ponudbe z navedbo znamke in cene n« »Semperit«, Kranj. tt!>85-2S 3 čevljarske šivalne stroje 2 levoročna in 1 enociliti-derskega proda Franc Slf-rer, trg. z usnjem, Skofja Loka. 2602-29 Pisalni stroj »Bemlngton« ugodno prodam. »Svetloreklam« Aleksandrova c. 5. 2733-29 Nov p'salni stroj prodam. Naslov v ogla?, oddelku »Jutra«. 2SC2-29 Seno suho in zdravo, zajamčeno brez šavja io plevei«, kakor tud: suho in zdravo, ovseno ter pšenično slamo v kompletnih vagonih prodaja Josip V.'eis«, veletrgovina S senom tm Slamo. Zagreb, Dvorničičeva ulica 6. — Telefon 67 33. 2416-33 Čebulo zdravo, domačo, kakor tudi veža jajca dobavlja v vsak: množ^ po dnevnih cenah Joško Lah. Osiuševei pri Ptuj«. 2237-33 Bizeljsko vino tzboruo. 15 hI belega !• 12 hI rdečega po 3 Dn proda Miha Verstovšek, vinogradnik. Globoko pri Brežicah. 2171 33 Sladkega sena 3 vagone, la, vezanega r bale prodam. Ostalo se ii-ve: Logatec, poštno ležo-če 440. ' 2600-33 Svinjsko mast domačo, v sodih od 50 in 100 kg. garantirano čista in domačo šunko «'0 »\Vestfa.;er« po 12 Dio franko oddaja'na postaj« nudi Tavčar, Perlez. Banat 2338-33 . ^ a tiesed« 1 Dm. u dajanj« naslova alt sa l;fro oa 5 Din. ^saka beseda 1 Din: za dajanje naslova ali ta Šifro pa 5 Din. (3il'> Pozor, trgovci! Večjo količino epih :«s« nih škafov prodam V par tijah »d 20 komadov na prej "Sipoši!je K Sobauei — noita Crm-ofenjiee pr SemtČu. 2238-30 Etikete Srtar & Svetek LJubljana, Sv. Petra c. 18 Zahtevajte ponudbe! Lastni izdelek! 340-30 Srebrne krone staro zlato in srebro kupuj« Rafinerija dragih kovin. Ljubljana. Ilirska ulica štev 36 — vhod iz Vidovd«nske ceste, pri gu stilni Možlna. 70 Vsakovrstno zlato kupuj« po najvišjih cenah ČERNE — juvelir Ljubljana, Wolfova ulica S Vsak^ &«eda 1 Din. t» dajanje naslova ali za iifro pa 5 Din. (37. Dosežem Vam moratorij vršim iiv«ns.odr.e tn sodne poravnave diskretno in poceni. Onim. kt so v plačilnih težkočah dajem informacije. Pišite aa oglasni oddelek »Jutra« pod šif-t> »Verziran«. 2445-37 Alojz Grebene nakup io prodavreč. Ljubiana. Dunaiska cesta št. 36. " 60 37 DOMAČA ZAVAROVALNICA Herceg - Bosna LJUBLJANA, Šelenburgova ul. 7/1. sprejema vsakovrstna zavarovan a Išče zanesljive poverjenike v vseh večjih krajih f4 Oglašujte v »Jutru«! P. R os en ha ^: 13 Štiri prigode Joeja Jenkinsa Naklonil se je. »Kakor želite, gospodična.« »V temi me je bilo nekoliko strah,« je vidno potolažena nadaljevala mlada dama. »Drugače bi jo bila že sama mahnila v hotel. A z moškimi spremstvom ...« Okrenila je glavo. »Ce bi si morda izposodili od šoferja zadnjo svetilko avtomobila ...« Šofer je vprašujoče pogledal gospodu, ki mu je pokimal; nato ie snel petrolejno svetilko z zadnje stene vozila m jo podal potniku. »Takoj se vrnem.« je rekel ta in ponesel roko h klobuku. »Menda bo najbolje, da me počakate pri tej razbitini.« »Dajte svetilko meni, gospod. Pot mi je dobro znana.« Smehom a se je uprl, a dekle mu je s smešno-odločno kretnjo vzelo svetilko iz roke. »Morda se čudite, gospod.« je izpregovorila gospodična, to sta nekaj minut molče korakala drug ob drugem, »da sie srečali mlado dekle ob taki pozni uri samo na g lavni cesti.« Gospod je smehljaje se zmajal z glavo. »Američan sem,« ie m.r-no odvrnil. »Naše mnenje o ženskah je previsoko, da jim ne bi priznavali istih pravic kakor sebi.« »Recimo, da je tako,« je odvrnilo dekle. »V naših krajih smo na žalost še daleč od takega mišljenja. In verjemite mi: povod, da sem ob tej pozni uri na poti. je vse prej kakor običajen.« »Ali potrebujete pomoči, gospodična?« je tiho vprašal Američan. >Rad sem vam na voljo.« Dekle je zmajalo z glavo in počasi obrnilo obraz proti spremljava! cu. »Ne maram se vam vsiljevati za zaupnika...« ie dodal. Ako vam ne bi zaupala,« je z medlim nasmehom odgovorila neznanka. »ali menite, da bi stopala zdajle sama z vami po tej črni temi? — Ne. To. kar me teži, ie nekaj čisto drugega. Nekaj takega je. da me tuj človek sploh ne bi razumel — še snredal bi se mi, če bi mu povedala.« .. . »Nu.« ie dejal Američan, »le poizkusite. Ze nekateremu, ki je bil v stiski, sem pokazal pravo pot.« Prisluhnila je. »Ali ste nemara odvetnik?« je vprašala. Tujec se je nasmehnil. »Nekan podobnega. Vsekako bodite prepričani, da vas bom razumel in da se ne bc»r bol u joče ga človeS tva. Dam vsakomur brezplačno poskušajo. Pišite mi takoj in dobili bo~te iz mojih v vseh državah obstoječih skladišč |>o-vsein zastonj in frank o po^ku&njo zajed-no s poučno razpravo. Sami »e btmte uverili o neškodljivosti tesra sredstva in njegovem naglem delovanju. Poštno zbiralno mesto: AUGCST ARZK.fi?. BEttLIM. WILJIF-RSDOHF, Brachnaieratrasne Sr. J. * M. 8W. Kdor hoče kupiti pristno če£k'0 perje in puh najbolj poceni, na-j piše n. ŽIGA FEIN, Zagreb Zrinjevac 17. Tel. 69-73 ki ga zalogi. ima vedno v 73 Trboveljski premog in suha bukova drva samo 115 Din kubični meter dobite pri IVAN KIC Sv. Petra cesta št. 59. (dohod škofja ulica) 2126 KURJAVA Premog, drva, oglje najboljše kakovosti dobite pri I. VRHUNC Bohoričeva ulica 25. 2125 MODEOCE posteljne mreže, železne zložljive postelje, otomane, divane in tapetniške izdelke nudi najceneje RUDOLF RADOVAN tapetnik, Mestni trg štev. 13. Ugodni n a-K u p morske trave, žime, cvilha za modro-ce in blaga za prevleke pohištva. '-katera Vas bodejo popcino zadovoljila najboljši kakovosti po jafco zmepni ceni dobite pri največji domači odppemni l-opdki KRALJEVSKI DVORNI D OB AVITET.3 i PR.CIZVOD IM PPJBORft /j f- „ tr-f , , Havajske giia-ne. violine-.Od Dm TIr dalje gkromat. ir.e harmonike, Gitape....~ " 168r •• 9 ipube, snksofo-m t td. Mandoline ■■■•ICS~ « Iz^lJrFs^sP^čm tttapznonike «»{5. - ♦< ^§ povču: q O.T/tPC VREME JE Preskrbite se z francoskim žganjem Moremo vam najtopleje priporočati: Izpirajte usta in grlo često z DIA francoskim žganjem 80 za obračunavanje mezd in kalkulira-nje se takoj sprejme. Prednost ima absolvent višje strojne šole, 20—25 let star, samec, vešč nemščini. Lastnoročno pisane ponudbe pod šifro »štajerska« na ogl. oddelek »Jutra«. 2095 Raznovrstne knjigoveške potrebščine platno, usnje, marmor-papir, zlato, sukanec itd. Vam nudi po najnižjih cenah A. JANEŽifi LJUBLJANA, Florjanska ulica štev. 14 Urejuje Davorin Kavi jen. izdaja za aoozorcij »Jutra« Adoll KiDniKai. £a Narodno uskarna d. d. not uakarnarja Franc Jezeršek. 6a uiserauu del je odgovoren Aioj2 Novak. Va » Ljuoijam.