Zb. gozdarstva in lesarstva, L. 14, št. 2, s. 315 - 326, Ljubljana 1976. UDK 634, O, 182. 4:634, 0, 187 PROBLEM PODZDRUŽB ALI SUBASOCIACIJ Z VIDIKA NJilIOVE PRAKTIČNE UPORABNOSTI Milan PISKERNIK Sinopsis Poskus ugotavljanja odvisnosti med podzdružbami in priraščanjem ter pomlajeva- njem dreves na njihovih rastiščih je pokazal tole: če razporedimo podzdružbe, določene glede na naravno primešane drevesne vrste, po ekološkem gradientu v koordinatni sistem skupaj z različnimi osnovnimi združbami, se pokaže, da so posamezne prirastne vrednosti vezane na določena mesta v tem sistemu. Podob- no je tudi pri pomlajevanju. Ker so v obeh primerih razlike med podzdružbami iste osnovne združbe zelo očitne, predstavlja ekološko pravilno opredeljena pod- združba nedvomno osnovno rastiščno enoto. SUBASSOCIATIONS OF THE FOREST VEGETATION AND THEIR SIGNIFICANCE IN FOREST PRACTICE Milan PISKERNIK Synopsis The attempt to trace the interdependence between the subassociations and the cor- responding growth rate and regeneration of trees led to the following conclusion: if subassociations defined by nafurally admixed tree species are arranged in a coordinate system with different basic vegetation types, respecting sl.Jnultaneously the ecologlcal gradient, the individual growth rates appear strictly bound to fixed areas of the system. The situation with respect to regeneration is analogous. Since, in both cases, evident differences appear between the subassociations of the same association, the ecologically correctly determined subassociation repre- sents undoubtedly the basic site unit. 315 Prispelo: ll. 2. 1977 Avtorjev naslov: dr. Milan PISKERNIK, dipl. biol. višji znanstveni sodelavec Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo pri biotehniški fakulteti 61000 LJUBI.JANA, Večna pot 30, YU 316 SUBASOCIACIJE IN LESNI PRIRASTEK Fitocenološka razčlenitev gozdne vegetacije je šla pri nas glede podenot (pod- združb = subasociacij, obličij =· faciesov) prek več razvojnih faz, obenem pa se je spreminjal pomen teh podenot. Prvotno je bilo treba podenote močno poudari- ti, saj jih je precej. Osnovne enote so bile slabo znane, celo tiste, ki jih je bilo mogoče določiti, so bile ekološko tudi zelo ohlapne. Za prvo razvojno stopnjo gozdarske fitocenologije pri nas je bilo značilno, da so posvečali sestavi dreve- snega sestoja zelo malo pozornosti, vzrok temu pa je bilo tedanje teoretično pre- pričanje. Po eni strani so mislili, da so gozdni sestoji pod vplivom gospodarje- nja na splošno tako močno spremenjeni, da njihova podrobna sestava pri oprede- litvi združb ni uporabna, po drugi pa, da prisotnost neke zelnate rastline v dolo- čeni združbi že pomeni razmeroma ozko ekologijo, ki omogoča pojav določenega sestoja. Klasičen primer takega pojmovanja je bilo kartiranje gozdne vegetacije na Pohorju v letih 1954 in 1955 (izvedba M. Piskernik in M. Šavelj). Če sedaj, po 20 letih gledamo rezultate kvantitativnih analiz na ploskvah, ki so bile takrat izločene in opisane v razpravi J. Miklavžiča: Melioracija in konverzija gozdov, 1961, vidimo, da subasociacije "zeliščnega" tipa iz tiste dobe še zdaleč niso predstavljale lesnoproizvodno homogenih enot, Pri kartiranju so razločevali 23 subasociacij po 23 različnih zeliščih in mahovih ter 10 subasociacij po 10 drevesnih vrstah. Oglejmo si priraščanje in potencial- no boniteto najbolj bogato dokumentiranih subasociacij v smrekovih monokulturah. Sestoji na ploskvah so bili bonitirani s Schwappachovimi tablicami donosov za smreko glede na starost in srednjo višino. Podani razpredelnici sta nastali s pri- merjanjem in poskusom, da bi "ujeli" prirastke in bonitete v koordinatni sistem. V tem sistemu je ordinata - "subasociacije" po pridruženih (ohranjenih) dreves- nih vrstah skupna za vse primerjane združbe, hkrati pa smo skušali dobiti neke pravilnosti v razporeditvi prirastkov in bonitet. Seveda najdemo zaradi ekološke- ga gradienta v bolj sušnih združbah le sušne in sveže subasociacije, v vlažnej- ših pa sveže in vlažne. Združbe in njihove zeliščne subasociacije so razporejene tako, da oblikujejo v ho- rizontali zgoraj, to je vštric subasociacije pinetosum silvestris in subasociacije abieto-pinetosum silvestris krivuljo sestojnih bonitet, ki je taka: III - II - II - II - III - IV - IV. Kontinuirano se spreminjajo tudi bonitetne krivulje, na ordinati, in sicer takole: maksimum v sredini - upadajoča krivulja - miniml\m v sredini (3-krat) - naraš- čajoča krivulja (? 2-krat). Imamo torej vse štiri možne tipe krivulj, ki potekajo skoraj povsod brez nihanj. Zdi se, da so prirastki in bonitete res povezani v obliki koordinatnega sistema. Vsekakor bi bilo koristno, če bi pri tovrstnih raziskovanjih izhajali iz te pred- postavke. Zanimivo je tudi, da je pri 46 podatkih razpredelnice 8-krat resnični 317 prirastek v isti drevesni zmesi (podzdružbi) večji v vlažnej1Hh območjih (Lobni- ca, Josipdol) in v istih primerih boniteta 5-krat boljša, 3-krat pa enaka kakor v sušnejših. Samo v dveh primerih je prirastek v sušnih predelih boljši. Vpliva lege ni mogoče ugotoviti, Izrazito slabe bonitete so osredotočene v podzdružbah acero-abietetosum, abietetosum in pino-abietetosum, razen na razmeroma najtop- lejših svežih, to je najboljših rastiščih, ki so postavljena na začetek koordinat- nega sistema. Posebno zanimivo je, da se je pokazala vezanost priraščanja celo v drugotnih sestojih. Ta vezanost bi verjetno dala lepši, manj izkrivljen diagram, •če bi bili vsi podatki vzeti iz podnebno enakega območja. Videti je, da so tudi zeliščne suh- asociacije prirastno individualizirane, če so le na dovolj svojevrstnih tleh. Pri naših podzdružbah po pridruženih drevesnih vrstah seveda predvidevamo nji- hovo nadaljnje razlikovanje glede na prirastek po različnih tleh, ki jih posamez- na podzdružba lahko naseljuje. Po našem novem sistemu in izboljšani nomenklaturi so obravnavane tele bukove združbe (s pridržkom): LAT DAC = DAT= LAC DPT = CPLS= AFC AFO = Prenanthetum purpureae luzulosum albidae Deschampsietum flexuosae calamagrostidosum arundinaceae Deschampsietum flexuosae luzulosum albidae Prenanthetum purpureae luzulo albidae-calamagrostidosum arundinaceae Deschampsietum flexuosae typicum I.uzuletum silvaticae calamagrostidosum arundinaceae Lamietum galeobdolonis calamagrostidosum arundinaceae Lamietum galeobdolonis oxalidosum acetosellae. Drobnoregionalna razčlenjenost posameznih osnovnih združb je glede na prirastek bistvenega pomena in pogostokrat lahko da odgovor na problem neskladnosti med vegetacijskim tipom in prirastkom. Glede na to je bila izdelana kratka razprava o rastnih razmerah pri jelki na jugovzhodnem gorskem krasu (Čokl - Piskernik), ki je jasno dokazala drobnoregionalni vpliv. Hkrati se je pokazalo, da je problem prostorskega opredeljevanja rastiščnih bonitet in rastnosti sestojev izredno zaple- ten. Njegovo morebitno poenostavljeno - linearno reševanje: osnovna združba = boniteta je zgrešeno in za prakso povsem neuporabno. UPOŠTEVANJE SUBASOCIACIJ V DELIH NAŠIH AVTORJEV Subasociacije v ožjem pomenu, ki naj bi izražale z zelišči vlažnostne pa tudi trofične različice iste združbe, skratka, spremljale ekologijo v odvisnosti od mi- kroreliefa, so se kasneje razvijale tako, da se je število teh podenot zmanjšalo, zato pa se je povečevalo število osnovnih združb (asociacij). V najnovejšem ča­ su imamo - po objavljenih delih in podatkih o elaboratih naših avtorjev - glede gozdnih subasociacij takle položaj: 318 A. Subasociacije so mikroreliefne ali regionalne. V neobjavljenih elaboratih jih je precej izločenih, tako da ni virov, po katerih bi lahko ugotovili njihovo število. Temeljijo na pritalnih in drevesnih vrstah. 1, Publikacije, ki ne omenjajo asociacij: a) objavljena razčlenitev je na ravni asociacij, 67 po številu: M. Zorn, Gozdnovegetacijska karta Slovenije. 2. Publikacije, ki omenjajo subasociacije: a) izjemno, določene so po pritalnih rastlinah: ž. Košir, l'.1bersicht iiber die Buchenwiilder Sloweniens; b) redno, temeljijo na pritalnih rastlinah: L. Marinček, Bukov gozd z rebrenjačo (Blechno-Fagetum) c) redno, določene so po pritalnih rastlinah ali pridruženih drevesih: G. Tomažič, M. Wraber in V. Tregubov. B, Subasociacije so izključno mikroreliefne. V publikacijah jih ne omenjajo. V zadnjih letih jih določajo samo po pridruženih drevesnih vrstah; imenu- jemo jih podzdružbe: M. Piskernik. Zeliščne subasociacije so povsem na- domeščene z mikroreliefnimi osnovnimi združbami, okrog 200 po številu, Po prevladujočih zeliščih ali mahovih postajajo faciesi vedno manj pomembni, saj so ponavadi subasociacije že same dovolj številne. Prevladuje mnenje, da imajo faciesi samo morebitni vpliv na uspevanje drevesnega pomladka, ne nakazujejo pa upoštevnih rastiščnih razlik. Upoštevajoč dosedanje izkušnje glede nakazovalne vrednosti subasociacijskih dolo- čevalnic za rastnost dreves v posameznih subasociacijah je treba poudariti tole: Istoimenske subasociacije iste osnovne združbe se ekološko - klimatsko - spre- minjajo že na majhnih razdaljah, prav gotovo pa vsaj na razdaljah nekaj kilome- trov. Tako naglo spreminjanje povzročajo projekcije mezoreliefnih zaslonov, ki se v goratih pokrajinah vrste drug za drugim v različno usmerjenih nizih. Te ekološke spremetbe gredo v korak s spremembami v sestavi pritalne vegetacije ali pa tudi v sestavi sestoja. V mejah iste subasociacije se razporejenost, zeliščnih in razporejenost drevesnih vrst po površini ne ujemata. Vzrok je v tem, da je vsaka sedanja razvojna obli- ka dreves nastala v drugem času in torej v drugačnih ekoloških (predvsem pod- nebnih razmerah); zato se je vsaka usidrala v prostoru in se posebej razmestila. Istoimenske subasociacije iste osnovne združbe nimajo enotnih tal, ker tla podle- gajo na istih mestih drugačnim (ali svojevrstnim) razvojnim zakonitostim in vpli- vom kot vegetacija ali pa se na iste vplive drugače odzivajo. Zaradi navedenih vzrokov subasociacije po zeliščih ne morejo biti niti gojitvene, še manj pa prirastne enote. 319 Če torej hočemo, da subasociacije nakazujejo vsaj tiste svoje lastnosti, ki pride- jo v poštev pri gojenju gozdov, morajo biti osnovane na primešanih drevesnih, vr- stah. Bonitetnih potez rastišča pa tudi take subasociacije ne morejo nakazovati sa- me, ampak le kot drobnoregionalne variante in v zvezi z določenimi tlemi. SESTAVA GOZDNIH SESTOJEV GLEDE NA SUBASOCIACIJE Pomembnost subasociacij je razvidna tudi iz tega, da ima vsaka še tako ozko (mi- kroreliefno, ekološko) zajeta osnovna rastlinska združba bolj ali manj pestro na- ravno sestavo svojih sestojev, ki ponazarja večji ali manjši ekološki razpon združ- be, Za primer vzemimo nekaj ekološko izrazitih združb in razporedimo njihove drevesne vrste v naslednjem vrstnem redu: - toploljubno - suholjubne: levo zgoraj toploljubno - vlagoljubne: levo za prejšnjimi in pod nJ1m1 - indiferentne za toploto in vlago (v združbi): v srednjih stolpcih - hladoljubne: desno spodaj za prejšnjimi. Če ni toploljubnih in hladoljubnih primesi, lahko uporabimo za diferenciacijo tudi splošno razširjene drevesne vrste, ki označujejo širša ozemlja (npr. v Alpah smreko, v Dinaridih jelko). Pino-Chamaecytisetum purpurei, gozd rdečega bora z rdečo reliko: PU MJES ČG RBOR ML SMR BU GJA PU MJES ČG RBOR ČBOR GR ML VJES SMR GJA = ~ercus pubescentis P. -C. tilio-aceretosum MJES ČG RBOR ČBOR SMR GJA ČG RBOR SMR BU GJA = Ostryae P. -C. aceretosum Fago-Fteridietum aguilini, gozd bukve z orlovo praprotjo: GR BU NG DOB BU BU RBOR JEL BU RBOR JEL MAC Quercus petraeae F. -P. typicum ~ercus roboris F. -P. typicum F. -P. pino-abietetosum Laricis deciduae F. -P. pino-abietetosum Fago-Rosetum pendulinae, gozd bukve s planinskim šipkom: ML BU JEL GJA SMR GB = Tiliae BU JEL GJA SMR BU JEL GJA BU GJA BU JEL BU F.-R. F.-R. F. -R. F.-R. F.-R. F.-R. 320 piceo-ulmetosum piceo-aceretosum abieto aceretosum aceretosum abietetosum typicum Abieto-Rosetum pendulinae, gozd jelke s planinskim šipkom: ML JEL BU GJA SMR = Tiliae A, -R. piceo-aceretosum VJES GB JEL BU GJA SMR Fraxi.ni A, -R. piceo-aceretosum GB JEL BU GJA SMR Ulmi glabrae A. -R. piceo-aceretosum JEL BU GJA SMR A. -R. piceo-aceretosum Acero-Urticetum dioicae, gozd gorskega javorja z veliko pekočo koprivo: VJES GB GJA BU = Fraxi.ni A, -U, typicum VJES OJA GB GJA BU JEL SMR OJA GB GJA BU JEL SMR GB GJA BU JEL SMR GB GJA BU JEL Fraxi.ni A. -U. piceo-abietetosum Aceris platanoidis A. -U. piceo-abietetosum Ulmi glabrae A. -U. piceo-abietetosum Ulmi glabrae A. -U. abietetosum Fago-Homogynetum alpinae, gozd bukve s planinskim planinščkom: SMR BU = Piceae Fago-Homogynetum ~ypicum SMR BU JEL Piceae Fago-Homogynetum abietetosum Piceo-Geranietum silvatici, gozd smreke s planinsko krvomočnico: JEL SMR SMR BU SMR BU GJA SMR = Abietis Piceo-Geranietum typicum Piceo-Geranietum typicum Fagi Piceo-Geranietum typicum Fagi Piceo-Geranietum aceretosum BU GJA SMR MAC SMR MAC Fagi Piceo-Geranietum acero-laricetosum Piceo-Geranietum laricetosum Larico-Geranietum silvatici, gozd macesna s planinsko krvomočnico: SMR MAC SMR GJA MAC RUŠ GJA MAC RUŠ MAC RUŠ = Piceae excelsae L. -G. typicum Piceae - Aceris L. -G. mugetosum Aceris L. -G. mugetosum L. -G. mugetosum. KOORDINATNA VEZANOST DREVESNEGA POMLADKA V sestavi sestojev je zelo pomembna komponenta pomladka. Prikažimo na enem primeru samo to sestavino, to je sloj grmov in mladic gospodarsko pomembnih drevesnih vrst. 321 Fago-Helleboretum atrorubentis, preddinarski gozd bukve s črno-škrlatnim telo- hom: GR KOS OJA GJA ČG VL SMR GB BU 1 II + III r r 2 II III + + X 3 II III X + 4 II + + III + 5 II X III X + Čeprav je ta združba ekološko maksimalno zožena-tako glede mikroreliefa, vlaž- nostne stopnje, kameninske podlage, višinskega pasu kakor tudi geografsko - in ima samo eno prevladujočo drevesno vrsto - bukev, kaže pestro pomlajevalno po- dobo in s tem pestrost krajevnih rastiščnih razmer. Združba je torej biološko gibka in vitalna. V drevesni sloj se prebijajo vse vrste razen velelistne lipe. No- tranji vlažnostni razpon je občuten, eno skrajnost nakazuje v pomladku graden, drugo gorski brest, kljub temu da so vsa rastišča sveža, saj je gorski javor pov- sod. Bukev in črni gaber se ne pomlajujeta. V razpredelnici je pomladek razpo- rejen linearno od leve proti desni navzdol, 1 2 Na dlani je, da bi bilo treba take naravne razlike v pomlajevanju izraziti tudi v vegetacijskem sistemu za uporabo v gozdnogojitveni praksi. Vprašanje pa je se- veda - kako, saj imamo poleg vsega drugega opraviti še s faciesi po zeliščih, praprotih ali mahovih, ki so lahko precej pomembni v naravnem gozdu pa tudi v tistem, ki je zaradi sečenj preredčen ali vrzelast (zapleveljenje). Primerjava razporejenosti pomladka z razporejenostjo drevesnega sloja iste združ- be pokaže, da je drevesni sloj razporeJen v krivulji z enim vrhom (zareza pri ostrolistnem javorju je morda posledica nepopolnega popisa), torej spet vezano, ne naklučno, vendar popolnoma drugače kot pomladek istih drevesnih vrst. GR KOS OJA GJA ČG VL SMR GB BU + 5 + + + + 4 3 + + + 5 4 X 5 5 2 + 3 322 Lahko sklenemo, da pojav "koordinatne vezanosti" priraščanja in pomlajevanja v prostoru omogoča na preprost način uvdčanje gozdnih združb in podzdružb v o- bravnavne prirastne in pomlajevalne skupine, če so seveda na voljo ustrezni .po- datki. Dobiti take podatke pa pri prirastkih vsekakor ni lahko. Pri tem je treba biti zelo pozoren tudi na drobne regionalne posebnosti, saj le-te včasih tako izra- zito izstopajo, da zahtevajo poseben "koordinatni" sistem. SUBASSOZIATIONEN DER WALDVEGETATION UND IHRE PRAKTISCHE BEDEUTUNG Zusammenfassung 1m vorliegenden Aufsatze werden zwei auf die systematische Kategorie der Sub- assoziation projizierte praktische Probleme behandelt: aus dem quantitativen Be- reich der Holzzuwachs, aus dem qualitativen die Verjungung der Baumarten. Auf Grund von Da.ten iiber die potent!elle Bestandesbonitat, welche von konkreten Zuwachswerten und Bestockungsgraden in kiinstlichen Fichtenreinbestanden des slo- wenischen Alpenraumes hergeleitet wird, wird die Gebundenheit der Position von bestimmten Bonitaten (in Abhangigkeit von Subassoziationen nach beigemischten Baumarten) an bestimmte Bereiche des Koordinatensystems: Abszisse = Vegeta- tionsgrundtypen bzw. deren Subassoziationen nach Krautern, Ordinate = Subasso- ziationen nach beigemischten Baumarten tabellar dargestellt. Innerhalb jedes ein- zelnen Vegetationstyps verlaufen die Bonitaten in Form einer (spezifischen) ein- gipfeligen Kurve. Analog wird die Baumartenverjungung eines vordinarischen Kalkbuchenwaldes be- handelt. Es wird hervorgehoben, dass auch hier eine strenge Bindung an bestimmte Bereiche des Koordinatensystems besteht und dass sowohl die Verjungung als auch die Baumarten des Bestandes in Form von eingipfeligen Kurven verteilt sind, wo- bei aber die beiden Kurven vollkommen verschieden verlaufen, Der praktische Wert der Feststellugen liegt gerade in der Ermittlung des Beste- hens von spezifischen gegenseitigen Bindungen, welche allerdings nicht einen line- aren, sondern einen netzartigen, in voneinander getrennten Ebenen erfolgenden Verlauf aufweisen, Ebenso wird ausser Zweifel gestellt, dass bei der praktischen Behandlung die Subassoziationen das Substrat darstellen, da sie die eigentlichen standortlichen Grundtypen sind, Die konkreten Standortseinheiten resultieren aber aus der Kombination von Subassoziationen mit verschiedenen Boden, welche die einzelnen Subassoziationen mit ihrer okologischen Spannweite umfassen. 323 LITERATURA l. KOŠIR, Ž. : Obersicht iiber die Buchenwalder Sloweniens. - Referat in Stolze- nau/Weser, Ljubljana 1962. Zasnova uporabe prostora - gozdarstvo. - Zavod SRS za družb. planiranje, RPP 3/2, Ljubljana 1975. 2. MARINČEK, L.: Bukov gozd z rebrenjačo (Blechno-Fagetum). - Zbornik IGLG - BF 8, Ljubljana 1970. 3. MIKLAVŽIČ, J.: Melioracija in konverzija degradiranih smrekovih monokultur na Pohorju na rastiščni, gojitveni in gospodarski osnovi. - Iz: Melioracija in konverzija gozdov. - Strok. in znanstv. dela IGLGS 6, Ljubljana 1961. 4. PISKERNIK, M.: Rast jelke na jugovzhodnem slovenskem gorskem krasu in njeno ekološko ozadje. - Zbornik IGLGS 7, Ljubljana 1969. 5. TOMAŽIČ, G.: Asociacije borovih gozdov v Sloveniji. I. Bazifilni borovi goz- di. - Razprave Mat. -prirod. razr. akad. zn. in umet. I, Ljubljana 1940. 6. TREGUBOV, V.: Prebiralni gozdovi na Snežniku. - Strok. in znanstv. dela IGLGS 4, Ljubljana 1957. 7. WRABER, M.: Tipološka podoba vegetacije višjih predelov Pohorja. - Biol. vestnik II, Ljubljana 1953. 8. ZORN, M. : Gozdnovegetacijska karta Slovenije - opis gozdnih združb. - Biro za gozd. načrtovanje, Ljubljana 1975. 324 l. PRIRASTKI, POTENClA LNE BONITETE IN R~LIEFNE ZNAČILNOSTI RASTIŠČ SESTOJEV V SMREKOVIH MONOKULTURAH NA RASTIŠČIH BUKOVO- -SMREKOVEGA GOZDA NA POHORJU LAT - LJ.lzuleto-Abietetum typlcum, DAC - Descbampsieto-Abletetum calamagrostidetosum, DAT - Descbampsleto-Abletetum typlcum, LAC - LJ.lzuleto-A blete- tum calamagrostidetosum; pri vseh sivorjava silikatna tla; DPT - Descbampsleto-Piceetum typicum; opodzoljena rjava tla; CPLS - Calamagrostldeto-Piceeb.lm luzuletosum silvaticae; rjava kamnita erodirana tla; AFC - Acereto-Fageb.lm cardamlnetosum, AFO - Acereto-Fagetum oxalldetosum; humozna sivorjava sili- katna tla. Primes (podzdružba) LAT DAC DAT LAC DPT CPLS AFC AFO RDEČI BOR lil 9,4 MIS 11 6,9 MIS II 8,9 MIS 1270 m, SZ 1290 m, JV 1310 m, SZ lll 10,0 LOB 1290 m, V RDEČI BOR ) JELKA lll 4,7 RAD III 11,0 MIS ll 12,3 JO Ill 6,6 RAK 1100 m, V 945 m, SV 1240 m, SZ 1260 m, SZ lil 6,0 MIS 1160 m, S lil 6,1 MIS 1170 m·, S NI PRIMESI lll 11,2 MIS ll 10,5 RAK IV 8,5 MIS 1050 m, JV 1160 m, J 1370 m, SZ JELKA-> RDEČI BOR 1110,1 LOB 117,0RAK 1290 m, J 1180 m, JZ JELKA ),RDEČl BOR IV 3,1 MOČ IV 3,9 RAD 1100 m, S 1150 m, SV JELKA II 6,8 RAK 1050 m, SZ lil 7,3 JD III 7,4- LOl JI18,6 LOB 920 m, SZ 1300 m, JZ 1210 rn, SZ IV3,6RAD IV 6,2 MIS 1050 m, V 1280 m, JZ V 3,0 RAD 1150 m, SZ JELKA )-oonsKI JAVOR V 2,4 LOB V 5,7 RAD 1200 m, SZ 1350 m, z JELKA - GORSKI JAVOR IV 5,5 RAK IV 3,9 MIS IV 4,7 MIS 1190 m, JZ 1350 m, SZ 1500 m, hrbet 1200 m, JV III 6,7 MIS 111 5,3 OPL 11I 6,9 LOB 1350 m, V 1300 m, J 1130 m, ? lil 5,4 LOB Ill 8,9 LO2 1200 m, JV 1375 m, SZ 11 9, 6 LOB 1350 m, V II 5,4 OPL 1300 m, V II 5,6 MOČ 1150 m, SV GORSKI JA VOH III 8,3 MIS 1430 m, z II 6, 7 JD 1390 m, SZ II 6,7 JD 1350 m, SV GORSKI JAVOR - RDEČI BOR III 4,4 LOB II 10,6 MIS II 9,0 JO 1400 m, J 1225 m, J 1330 m, SZ Gozdni predeli: Mislinja, Lobnica, Radlje, Josipdol, Rakovec, Lovrenc 1, Lovrenc 2, Oplotnica, Močnik, 325 II. PRIKAZ KOORDINATNE VEZANOSTI POTENCIALNIH SESTOJNIH BONITET Primes: LAT DAC DAT LAC DPT CPLS AFC AFO RDEČI BOR RDEČI BOR > JELKA NI PRIMESI JELKA > RDEČI BOR JELKA» RDEČI BOR JELKA III . III III JELKA» GORSKI JAVOR JELKA - GORSKI JAVOR GORSKI JAVOR III GORSKI JAVOR - RDEČI BOR II II 326 III III III III IV III III v III II III III II IV III II II