GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA OBMURJE Leto V. - Štev. - 26 Cena 10 din Ureja uredniški odbor - odgovorni urednik Jože V i 1 d - uredništvo in uprava M Sobota Trg zmage 5 -ček račun pri NB FLRJ v M Soboti, št 641 -T-308 - tisk Mariborske tiskarne — naročnina četrtletna 100, polletna 200. celoletna 400 din. — Izhaja vsak petek Poštnina plačana v gotovini Več važnih uredb Zveznega izvršnega sveta Na zadnji seji Zveznega izvršnega sveta, ki je bila pretekli teden, so sprejela uredbo o organizaciji in delovnem področju Sveta za narodno obrambo. S to uredbo je Svet določen kot posvetovalni organ predsednika republike v vprašanjih narodne obrambe. Nadalje so sprejeli sklep o ustanovitvi Komisije za vprašanja izseljencev ter so imenovali člane te komisije in člane Komi- sije za sodelovanje z mednarodnimi zdravstvenimi organizacijami ter Komisije za verska vprašanja. PROMET Z ŽITOM JE PROST Uredba, ki jo je sprejel Zvezni izvršni svet na zadnji seji, pooblašča Odbor za gospodarstvo Zveznega izvršnega sveta, da lahko po potrebi predpiše način formiranja cen žita in izdelkov iz njega v trgovini, način mletja, način pobiranja merice od mlatilnic in mlinov ter dodatne tarife za prevoz žita in da lahko določa poslovna področja za posamezna podjetja za promet in predelavo žita. Na temelju tega pooblastila je Odbor za gospodarstvo Zveznega izvršnega sveta sprejel sklep, da se za prevoz pšenice, rži, soržice, ječmena, odpadkov od žita in mlinskih izdelkov iz navedenega žita plačuje razen voznine po redni tarifi dodatek 18 din, od koruze v zrnu in storžih, ovsa in njunih mlinskih izdelkov pa dodatek 15 din za vsak kilogram bruto teže, ne glede na daljavo prevoza. Tega dodatka ni treba plačevati od pošiljk podjetja »Žitopromet«. Sprejel je tudi sklep o obvezni prodaji merice od mlatilnic ter sklep o mletju pšenice in rži V utemeljitvi sklepa za promet z žitom v letošnjem letu, ki postavlja državna odkupna podjetja v pooblaščen položaj, je poudarjeno, da je ta sklep začasen in da je posledica našega položaja glede žita. Naša država namreč nima potrebnih žitnih rezerv. Zato so ti predpisi zasnovani na težnji, da se pobija špekulacija z žitom in da se podpre zbiranje potrebnih rezerv. ODMERA IN POBIRANJE DAVKOV Po sklepu Zveznega Izvršnega sveta sodita odmera in pobira nje davkov na dohodek v izključno pristojnost ljudskega odbora okraja, mesta in mestne občine s posebnimi pravicami. S tem sklepom so odstranjene pomanjkljivosti, ki so veči del bile razlog za slabo plačevanje davkov. Poudarja se, da so doslej ljudski odbori okrajev odnosno mest prenesli to zelo pomembno dolžnost na ljudske odbore občin, kar je v nasprotju z zakonskimi predpisi. Novi odlok uvaja načelo, da se akontacija davka na dohodek določa z zakonitimi predpisi (zveznega in republiškega organa). Izvršni svet ljudske republike bo do 25 junija 1953 porazdelil določeni znesek akontacije davka na dohodek za tretje četrtletje, najpozneje do 10. septembra pa za četrto četrtletje na posamezne okraje, mesta in mestne občine s posebnimi pravicami oziroma na avtonomne enote. Ljudski odbor okraja oziroma mesta bo razdelil določeno akontacijo za tretje in četrto Četrtletje na posamezne odbore občin sorazmerno z odmero davka za leto 1953. Zneske akontacij davka na dohodek za prvo polletje 1953, ki so določeni po dosedanjih predpisih, je treba plačati najpozneje do 15. julija 1953. Akontacijo davka na dohodek kmečkih gospodarstev za tretje četrtletje 1953 je treba plačati najpozneje do 15. avgusta, za četrto četrtletje pa najpozneje do 1. novembra 1953. Če akontacije davka na dohodek ne bodo plačane v določenih rokih, bodo izterjane prisilno z določenimi stroški in ob plačilu obresti 6-odstotno letno. POKOJNINE ZAVAROVANCEV VOJAŠKIH VOJNIH INVALIDOV Uredba o določanju pravice do pokojnine zavarovancev — vojaških vojnih invalidov, ki jo je sprejel Zvezni izvršni svet, daje vsem vojaškim vojnim invalidom od I. do VI. skupine, ki so hkrati zavarovanci, pravico, da se jim namesto pokojnine, določene po delovnem stažu, in invalidnine po predpisih o vojaških vojnih invalidih, določi polna invalidska pokojnina, kakor za primer nesreče pri delu, a pravico tudi do polovice vojaške vojne invalidnine. Enako pravico priznava uredba tudi družinam po smrti invalidov, zajetih s to uredbo, kakor tudi družinam v vojni padlih zavarovancev in družinam zavarovancev invalidov od I. do VI. skupine, ki so pred uveljavljanjem te uredbe podlegli posledicam vojne invalidnosti. Pravice iz te uredbe so priznane tudi vsem, ki so bili upokojeni po členu 7. prejšnje uredbe o socialnem zavarovanju vojaških oseb in pripadnikov Ljudske milice, kakor tudi družinam po smrti teh oseb. VNOVČITEV IZŽREBANIH OBVEZNIC PRVEGA LJUDSKEGA POSOJILA Zvezni izvršni svet je sprejel tudi uredbo, po kateri lahko podpisniki prvega ljudskega posojila, katerih obveznice so bile izžrebane leta 1949 (v maju ali decembru) z dobitkom ali za amortizacijo, pa še niso vnovčene (po prejšnji uredbi so zastarele), lahko obveznice vnovčijo do 31 avgusta 1953. To je bilo veselo v nedeljo na pionirskem sejmu! Da ste jih vidili in slišali, naše najmlajše, cicibane in pionirje M. Sobote na pionirskem sejmu, v nedeljo, 21. junija 1953. To je bilo veselo! Ves dopoldan so se vrteli okrog stojnic in šotorov, strokovnjaško ocenjevali vabljive razstavljene predmete, pa tudi kupovali. Bilo je vsega na izbiro — in poceni. Nekaj malega si je privoščil sleherni pionir in ciciban, ki je obiskal sejem. Vsem onim, ki so pa za pionirski sejem karkoli darovali in tako pomagali ustvariti mladim prijetno presenečenje in veselje — se najlepše zahvaljujejo prireditelji sejma in vsi pionirji in cicibančki. MESTNA KONFERENCA SZDL V M. SOBOTI Obračun, ki ni bil najboljši Napak bi bilo trditi, da v zadnjem času ni bilo napredka v organizacijah Socialistične zveze delovnega ljudstva v M. Soboti, čeprav s pripombo, da bi lahko bilo storjenega še več. Tako vsaj vedo povedati člani SZDL po mestnih organizacijah, manj oni iz vaških. In nedvomno je, da se ta napredek odraža v marsičem, tudi v sproščenih razgovorih o raznih problemih, ki zadevajo življenje in delo vseh, meščanov in vaščanov soboške mestne občine. V takem pričakovanju so se sestali minuli petek tudi delegati mestne konference SZDL. Od 130 izvoljenih delegatov se je udeležilo konference le nekaj nad 100 (čudno, da so na konferenco prišli delegati iz okoliških vasi, ni pa bilo vseh iz Sobote!), ki so se sicer pomenili o raznih problemih in težavah, vendar ne povsem tako, kakor to na takih konferencah pričakujemo. Že samo poročilo, podano na zboru, ni zajelo toliko domače problematike, da bi se po njem mogla razviti uspešnejša diskusija. Zato so bili razgovori raztrgani, večkrat preozko usmerjeni, a vseh problemov konferenca niti načela ni. Na mestu je ostra obsodba gospodarskega kriminala in mnenje o socialistični trgovski morali in pojavih v naši trgovini. O tem bo treba še govoriti — in ukrepati. Precej se je razpravljalo tudi o komunalni dejavnosti v mestu, asanaciji, splošni težnji za napredek in razvoj središča Prekmurja, dalje o delu množičnih organizacij, pomoči mladini. Toda vse je dajalo konferenci videz nereda, v katerem se je kup problemov le načel, ni se pa izluščilo bistvo. Vse premalo pa se je konferenca dotaknila konkretnega političnega dela v organizacijah SZDL, niti ni prikazala njihovih prizadevanj za to. Same številke o tem povedo premalo. Izmenjave izkušenj pri delu organizacij konferenca ni prinesla, kar pa bi gotovo bilo koristno. Skratka — po zboljšanem delu obračun, ki ni bil najboljši Na političnem področju nenehna borba in živahno, vsakodnevno reševanje življenjskih nalog — to naj postane delo organizacij SZDL v M. Soboti. S sklepi za tako delo in novim odborom pričakujemo, in delajmo vsi člani SZDL tako, da bosta v bodoče delo in obračun boljša. V Turnišču hočejo imeti šolo O šolskem poslopju v Turnišču se je že mnogo razpravljalo. Zato so napredno misleči občani sklenili, da je treba resno prijeti za delo. Občinski ljudski odbor je že pripravil vse potrebno, da bodo v prihodnjih dneh začeli delati 200 tisoč kosov zidne opeke. Ta opeka bo stala okrog 260.000 din, če pa bi jo kupili v opekami, pa, bi stala mnogo več. Za kritje teh stroškov je ljudski odbor predlagal, da bi uvedli samoprispevek, čeprav si niso bili vsi odborniki v tem enotni. Na zborih volivcev, ki so bili pred kratkim, so v Turnišču in Renkovcih ljudje z veseljem sprejeli breme samoprispevka, ker si bodo s tem postavili novo šolsko poslopje. Potrebo po tem pa čutijo vsi, kadar se jim zadeva pravilno razloži. To dolžnost so odborniki v teh vaseh dobro opravili. Slabše je bilo v Gomilicah in Nedelici, kjer pravijo, da imajo v vasi šolsko poslopje in ne rabijo boljše šole Pri tem niso upoštevali potrebe nove šole. kjer bo obenem gimnazija. Ker pa je v Turnišču in Renkovcih večina volivcev, je obveljala njihova odločitev in se bodo morali tudi Nedeličani in Gomiličani po njej ravnati. Večina občanov je že vplačala svoj del samoprispevka. Tudi zemljo za izdelavo opeke že prekapajo. Prebivalci občine Turnišče pa pričakujejo, da bo njihovo podjetnost pri delu podprl tudi Okrajni ljudski odbor v Soboti s kakim kreditom, kajti sami ne bi zmogli vseh bremen še dolga leta St. „Kovačevci“ se zbirajo... Spet se zbirajo mladinci-brigadirji — stari in novi, v mladinsko delovno brigado heroja Štefana Kovača. Tokrat sicer ne za Bosno, Novi Beograd, Novo Gorico, Avtocesto, kjer se je tolikokrat proslavila brigada »Kovačevcev«; zbirajo se za delo doma, v M Soboti. To ne bo delov na akcija, kakršnih sc bili vajeni brigadirji Kovačeve; le nekaj tisoč kubikov zemlje bo treba razvoziti, zravnati teren urediti obsežen prostor za športno letališče, kjer se bodo vzgajali in učil mladinci, bodoči čuvati našega neba. Tudi življenje brigade ne bo tako, kot je bik ono v prejšnjih letih in delalo se bo v drugačnih pogojih. V brigadi so mladi ljudje, večinoma taki, ki ne poznajo dela v mladinskih brigadah. Toda med njimi je tudi nekaj pravih, starih »Kovačevcev«, ki so bili v brigadi od njene ustanovitve in nosijo brigadirske značke vseh delovnih akcij. Mladinec, mladinka! Pridi še tl, pridi v MDB Štelana Kovača, gradit letališče! Kulturna revija na meji Pretekli teden je bila v Gornji Radgoni revija dela kulturno-umetniških društev obmejnega področja. Nastopile so štiri dramatske skupine: DKUD .Svoboda« iz Radgone, ki je uprizorila »Pokojnika«, DKUD Črnci z igro »Kovačev študent«, KUD Kapela z veseloigro »Dr. in KUD Radenci z dramo »Ve- riga«. Predstave si je ogledalo nad tisoč ljudi. Zadnjo nedeljo pa so nastopili pevski zbori iz Črnc, Apač, Radenec, Radgone in Kapele ter folklorne in druge skupine. Kulturni praznik prebivalcev obmejnih krajev pa so v ponedeljek zvečer zaključili mladi igralci zadružne vasi Žepovci. O reviji bomo še poročali. -ar Dogodki zadnjih dni POLOŽAJ V EGIPTU — Pred dnevi so v Egiptu proglasili republiko. General Nagib se je kot prvi predsednik republike preselil v bivšo Farukovo kraljevo palačo, ki je postala uradna rezidenca predsednika republike. Ta zadnja Nagibov a poteza je le logično nadaljevanje njegove celotne politike, ki jo je vodil zoper kralja Faruka in njegove korumpirane sodelavce. V egiptovski prestolnici je te dni precej živahno. Nagibovi sodelavci so veseli, da je v Egiptu končno vzpostavljena republika kot pravičnejši družbeni red. Osebnost generala Nagiba pa je s tem zadnjim korakom dobila še bolj določene politične obrise, ki &e bodo v bližnji bodočnosti vsekakor še bolj razbistrili. ADLA1 STEVENSON V BEOGRADU — V Jugoslavijo je prispel vodja ameriške Demokratske stranke Adlai Stevenson, ki je na zadnjih volitvah kandidiral za predsednika ZDA. Zadnjič je našo državo obiskal pred 26 Tell. Pred prihodom v Jugoslaviji jo qe obiskal številne azijske in evropske države. V Jugoslavlij bo ostal do 27. junija. V tem času se bo sestal z maršalom Titom in drugimi vodilnimi funkcionarji. V FRANCIJI SE NIMAJO VLADE Četrta republika doživlja svojo najdaljšo vladno krizo, ki ogroža gospodarski in politični položaj te zahodne sile. Štirje mandatorji doslej niso mogli sestaviti vlade. Mandat za sestavo nove vlade je predsednik republike Vincent Auriol ponudil Antoie Pinayu. NEGOTOVOST NA KOREJI — §klep južnokorejskega predsednika Sing Ma Rija o osvoboditvi 25.000 severnokorejkih vojnih ujetnikov, ki so zavrnili repatriacijo, je poslabšal izglede za sklenitev premirja. Številne države-članice Združenih narodov so odločno obsodile ta enostranski sklep južnokorejskega ministrskega predsednika. Trije pomočniki ameriškega zunanjega ministra so z Dullesovo poslanico odpotovali v Seul k Sing Ma Riju. Nekateri politični krogi govorijo celo o sklicanju zasedanja Generalne skupščine, ki bi naj razpravljalo o teh zadnjih dogodkih, ki so razburili ves svet. Britanska vlada je pri južnokorejski vladi protestirala zaradi tega enostranskega sklepa. Generalni tajnik OZN Dag Hammarskjoeld bo te dni odpotoval v Ottawo, kjer se bo s kanadskim zunanjim ministrom in predsednikom Generalne skupščine Lesteriem Pearsonom pogovoril o možnosti za sklicanje Generalne skupščine pred sklenitvijo premirja na Koreji. Šovinistična proslava v TRSTU — Pri svetilniku, ki so ga zgradili v bližini tržaškega pristanišča za časa fašizma kot spomenik italijanske mornarice, je bila te dni svečanost, ki so se ie poleg nekaterih italijanskih generalov udeležili tudi politični svetnik italijanske vlade de Castro, italijanski funkcionar v Zavezniški vojarki upravi Vitelli in razvpiti tržaški fašist Solognati, ki so ga sedaj izvolili za poslanci italijanske skupščine. Na slovesnosti, ki so jo organiziral: oh ustanovitvi »tržaškega krožka italijanske mornarice«, so tej organizacij izročili zastavo, ki so jo prinesli iz ltalije. Demokrščanski predstavnik tržaškega občinskega sveta je v svojem govoru zahteval, naj vrnejo Trst in Istro Italiji. Zakon nam zagotavlja svoboden razvoj verskega življenja izjavljajo katoliški duhovniki ljutomerskega okraja Že v zadnji številki »Obmurskega tednika« smo prinesli nekaj izjav katoliških duhovnikov Obmurja, ki izražajo svoja mnenja o nedavno sprejetem zakonu o pravnem položaju verskih skupnosti. Naš novinar je v zadnjih dneh obiskal še nekaj duhovnikov v ljutomerskem okraju, ki so podali svoja mnenja o zakonu. G. Stefan Cergulj, župnik iz Križevec pri Ljutomeru, je v razgovoru z našim novinarjem izrazil svoje zadovoljstvo in prepričanje, da je zakon o pravnem položaju verskih skupnosti nov, pomemben korak k normalizaciji odnosov med cerkvijo in državo. Med drugim pravi tole: Upam, da bomo v naši republiki našli pota do sporazuma, ki bo koristil cerkvi in državi. Novi zakon, ki priznava svobodo vesti in veroizpovedi, je precejšen korak do tega smotra. Pozdravljamo pobudo, ki je prišla z obeh strani. S tem. da so zakonodajalci upoštevali naše predloge (mnenja duhovnikov, opomba urednitva), so dokazali, da si želijo urejenih odnosov s cerkvijo Tudi mi slovenski duhovniki smo stopili na pot, ki vodi do izboljšanja razmer in odnosov med katoliško cerkvijo ta državo. Po tej poti bomo tudi v prihodnosti hodili, zavedajoč se, da je le z dobro voljo na obeh straneh mogoče najti izhodišče do sporazuma, ki bo koristil predvsem vernikom. Novi zakon govori tudi o enakopravnosti verskih skupnosti v naši državi. To je pravično načelo, ki zagotavlja državljanom, da se lahko svobodno izživljajo v tistih verah, ki so jim najbolj pri srcu. Dekan Lovrec iz Ljutomera: Zakon o verskih skupnostih jamči svobodo vesti. S tem, da je oblast upoštevala predloge nižje duhovščine, je dokazala, da želi urediti svoje odnose s katoliško cerkvijo. To je hkrati tudi izraz pripravljenosti duhovnikov, da se ustvari pri nas čimprej »modus vivendi«. Pozdravljamo napore ljudske oblasti, ki je dala pobudo za pogajanja s predstojniki naše cerkve, in želimo, da bi kar najhitreje prišlo do končnega sporazuma. Sem slovenski duhovnik, ki je znal vedno ceniti težnje svojega ljudstva, zato obsojam iredentistično kampanjo, ki jo vodijo določeni krogi v Italiji proti Interesom našega ljudstva To je znani pohlep, ki ga je vredno obsoditi. Vsaka neupravičena ozemeljska zahteva žali slehernega poštenega Slovenca Zato smo pozdravili pooude za sporazumevanje in še vedno upamo, da bo v prihodnosti prišlo do zadovoljivih rezultatov v našem prizadevanju. Ne vidim takih zaprek, ki bi preprečile dokončni sporazum. Zakon zagotavlja svobodo vesti in verskih obredov Sporazum je želja vseh poštenih duhovnikov. Za nas, nižje duhovnike, pa je že sam zakon precejšen korak do tega cilja. V njem ne najdemo ničesar takega, kar bi bilo proti naši vesti. Zato ga bomo tudi izvrševali. Italijani poznajo premalo nacionalne strpnosti. Nepravično je kratiti pravice tistim, ki so slovenskega porekla. V mislih imam beneške Slovence in ostale primorske brate, katerim jemljejo najosnovnejše demokratične in človečanske pravice. Vsi pošteni duhovniki podpiramo našo oblast v prizadevanju, da se našim bratom v tujini zagotovi enak položaj, kot imajo narodne manjšine v naši državi. Če bi bilo pri njih malo več strpnosti bi prav gotovo prišlo do sporazuma med nami in Italijo do tistega, kar bi koristilo tudi katoliški cerkvi, ki je dolžna upoštevati nacionalne koristi slehernega naroda. Pričakujemo do se bodo razgovor nadaljevali Župnik Franc Molan s Koga: Zakon o verskih skupnostih jamči svobodo vesti in veroizpovedi in je velik prispevek k normalizaciji odnosov med katliško cerkvijo in državo. Je most za zbližanje med enim in drugim činiteljem. Mi duhovniki smo z veseljem sprejeli vest. da so se pričela pogajanja med škofi in predstavniki vrhovnega organa oblasti Kakor smo bili takrat veseli, tako smo bili razočarani, ko smo zvedeli, da so pogajanja zašla v slepo ulico. Pričakujemo, da se bodo razgovori nadaljevali, kar je tudi želja vseh poštenih duhovnikov, ki so jim blizu koristi ljudstva. Župnik Miloš Ferk iz Cezanjevec: Tudi mi duhovniki ljubimo svojo domovino Vsi, ki smo že prva leta po osvoboditvi tako mislili in tudi delali smo želeli, da bi prišlo do sporazuma med cerkvijo in državo. KRATKE VESTI Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije se bo sestala k 2. seji IV izrednega zasedanja dne 29 junija 1953. Po zaključku tega zasedanja bo 1. seja V rednega zasedanja Na plenumu Centralnega odbora sindikatov trgovinskih delavcev in uslužbencev v Beogradu so po temeljiti dvodnevni razpravi sprejeli resolucijo, kj naroča sindikalnim organizacijam. naj se skupno z organi delavskega upravljanja v trgovinskih podjetjih bore proti navijanju cen in drugim škodljivim pojavom v trgovini Mnogi škodljivi pojavi v naši trgovini so se najbolj razpasli no lanskoletni suši pa tudi ob vsakokratnih spremembah predpisov in cen v našem gospodarstvu. Stran 2 OBMURSKI TEDNIK Murska Sobota, 26. junija 1953 Nekaj misli o Prekmurskem festivalu 1953 Nimam namena napisati strokovne kritike o poedinih nastopajočih skupinah; taka ocena je bila že objavljena. Povedati nameravam nekaj načelnih pripomb q, pomenu letošnjega lestivala. K temu so me dovedle pripombe nekaterih poslušalcev. ki so ocenjevali pomen te velike prekmurske kulturne prireditve po več ali manj uspelih poedinih nastopih. Mnenja pa sem, da je treba, če podajam kritiko take kulturne revije, gledati in ocenjevati s popolnoma drugačnega vidika. KLJUB NEKATERIM POMANJKLJIVOSTIM — VELIČASTNA PRIREDITEV Pod besedo festival razumem neko periodično kulturno prireditev, ki ima namen prikazovati ali v podrobnosti eno od umethostno-kulturnih panog (gledališko, koncertno, plesno, kinematogralsko itd.), ali pa je to nekaka revija, prikaz celokupne kulturne dejavnosti naroda, pokrajine ali kraja. Pri prvem pojmovanju je poudarek na subtilnosti, na kvaliteti, pri zadnjem na kvantiteti, na vsestranosti in naposled tudi na množičnosti. Kolikor prekmursko kulturno prireditev lahko v vsej celoti pravilno dojamem, se mi zdi, da je bila vsestranost, mnogoličnost in množičnost prvenstveno poudarjena. Priznam sicer, da je kvaliteta celokupnega lestivala odvisna od večje ali manjše kvalitete poedinih prireditev. Ne strinjam se pa popolnoma z ugovori nekaterih poslušalcev, ki menijo, da bi bilo tej kulturni prireditvi le v prid, če bi bil programski prikaz po količini skrajšan, kvaliteta pa vodilno načelo prirediteljev. Priznam, da bi pri taki kulturni prireditvi morali biti poedini nastopi skrbno pripravljeni, da ne bi smeši presegati zmogljivosti nastopajočih družin, da prvenstveno ne bi smeli biti 'denarno - pridobitnega značaja, temveč bi društva ali družine morale prikazati vso resnost, prizadevnost in voljo pri svojem delu, kakor v izbiri programa, tako tudi v njegovi izvedbi. Iz sličnega vidika sem sam ocenjeval nastope pri poedinih prireditvah. Naštel bi. lahko marsikatere glasbeno-tehnične pomanjkljivosti pri nastopih poedinih zborov. Tudi druge prireditve so menda imele take ali slične pomanjkljivosti. Vendar me je pa, ko sem poslušal vse nastopajoče zbore, ko sem dojel lestival v vse) svoji množičnosti, prevzelo popolnoma drugo čustvo — čustvo veličastnosti. Vzemimo kot primer lik navadne piramide. Enostavne in vsakdanje v svoji obliki ne zapusti nikakega posebno močne- ga dajmo. Če pa ta lik povečamo v dimenzije, kakršne imajo piramide v Egiptu, ostrmi človek ob pogledu nanje. Razlika je le v kvantiteti, na osnovi katere se ml zbudi čustvo veličastnosti. Enako čustvo veličastnosti te prevzame, če primerjaš ribnik z morjem. Na to razliko, ki obstoji le v različnih merah, v kvantiteti, reagira človek s posebnim čustvom. Prav tako čustvo veličastnosti se mi je zbudilo, ko sem poslušal vso množičnost zborov na večeru zborovske pesmi, ali pa spričo poslušanja 700 nastopajočih otroških grl na zaključni matineji. Ves festival gledan iz tega vidika se mi zdi, v vseh svojih dimenzijah sama veličastna pesem, in poedine nerodnosti mi gledamo s tega stališča, prav malo kvarijo celotni vtis. Problemi ki ž vo zanimajo Soboške potrošnike Svojčas je veljalo, da se v Soboti, središču Prekmurja, živi poceni in še kar dobro. To domnevo deloma tudi upravičuje izrazit agrarni značaj pokrajine in odmaknjenost od večjih industrijskih področij. Toda, če se človek vpraša, ali velja to še danes in pri tem pogleda malo po številkah doma in ostalih mestih Slovenije, dobi v odgovor čudno presenetljivo podobo. Kaj le se dogaja? Preprost odgovor — tam, kjer potrošnik pričakuje v sicer razumljivih gospodarskih težavah vsaj dober, socialistični odnos, ki bi vsaj malo in znosneje ublažil težave, tara je deležen le še večjih težav. Skratka — brezobziren boj za obstanek, lov za dobički in podobno; vse, kar usmerja nekatera trg. podjetja na pot špekulativne trgovine. A na čigav račun, v čigavo škodo in kako? Poglejmo! Današnje cehe se v Soboti sučejo kot aprilsko vreme. Razumljivo je, da to znižuje kupno moč in potrošniku ustvarja utemeljeno skrb za jutrišnji dan. Praktično so danes cene v Soboti višje (predvsem živila), kot kjerkoli drugod v Sloveniji. Nekaj primerov: vino, boljše, prodajajo v Soboti že po 300 din liter, goveje meso je po 190 din kg (v Mariboru od 160 navzgor), češnje so v času največje sezone po 40 din liter (v Ljubljani jih nudijo potrošnikom po 25), kumarice so do nedavnega prodajali pol 120 din kg, krompir od 70 do 90 din kg (zdaj ga ni), mleko je po 22 din liter, a jajčka (srečen potrošnik, ki jih sploh dobi!): pa po 14 do 15 din komad. S podobnim naštevanjem lahko nadaljujemo, vendar je že to dovolj. Temu primemo se sučejo tudi cene v trgovinah. So primeri, ko si razdeljevalci pribijejo k proizvodni ceni tudi nad 50 % marže, kar seveda plača potrošnik. TI MENI, JAZ TEBI; VMES KRIMINAL — IN OŠKODOVAN POTROŠNIK Menda ni trenutno v Prekmurju bolj iskanega predmeta, kot so jajčka. Ugodne cene na tujih tržiščih omogočajo podjetjem, ki se bavijo z jajčno trgovino, mastne zaslužke. Zato poleg domačih prihajajo v Prekmurje tudi podjetja iz drugih krajev Poslužujejo se nabiralcev, katerih ne zmanjka, saj je zaslužek dober. Pri jajčku dinar, dnevno zbrati 1000 jajčk pa ni težko. Zato je takih nabiralcev v Prekmurju kar na kupe. Samo soboško podjetje »Perutnina« jih ima nad 100, podjetje »Pridelki« 40, »Vajda« nad 30 itd. Ti registrirani nakupovalci pa imajo za sabo še roj pomočnikov v tetah, stricih, ujcih in podobni žlahti Kmetijske zadruge stoje pri vsej, zadevi nekje ob strani, saj jim vneti nakupovalci odnesejo Se topla jajčka iz kumikov. Podobno stanje je še nedavno bilo tudi v živinski trgovini. Pa še druga stran zadeve! V neredkih primerih se v talcih nakupovalcih skrivajo ljudje z nečedno preteklostjo, kar pa poedinih podjetij niti malo ne moti. Tako se podietje »Vajda« iz Čakovca poslužuje že večkrat kaznovanega Bezneca iz Mačkovec, Smodiš Ernest iz Petrovec je bil tudi nekajkrat kaznovan zaradi prekrškov, Čahuk Bela je sedel zaradi tihotapstva itd. Jasno je, da taki ljudje potem zapadejo v kriminal, ki povzroča našemu gospodarstvu občutno škodo. ALI RES NE GRE BREZ POSREDOVALCEV? MORA RES POTROŠNIK BITI VIR ČEZMERNIH DOBIČKOV? To vprašanje se vsiljuje potrošniku, ki neljubo občuti na lastni koži visoke cene potresnemu blagu. Toda s tem vprašanjem se bavijo naša podjetja. Bolje je »ustvarjati« visoke presežke, iz česar nujno sledi delitev dobička; za 100, 200, 300 odstotkov in še več preseči planirani sklad plač, kar privede do večkratnih dvojnih plač ra- čunajoč povprečje. Take primere lahko naštevamo v Murski Soboti kar po vrsti. Kam lahko zavede težnja po čezmernem dobičku, nazorno kaže primer nekega trgovskega podjetja v Lendavi, ki si je prvotno namenilo kar 12 plač nad povprečjem ali praktično — 24 plač v enem letu! Pozneje pa so se predvideni dohodki izpremenili v — kriminal. Mariborski mesarji prihajajo v Prekmurje po živino, vendar kljub dragim prevoznim stroškom nudijo potrošnikom govedino že od 160 din navzgor za kg. V Soboti dajemo zanj 185 do 190 din za kg. To je ironija, id jo neljubo občuti potrošnik v Soboti. Le kako naj ob takih ugotovitvah potrošnik verjame v socialistične odnose v naših podjetjih in trgovinah! ALI JE POTEM NEGODOVANJE POTROŠNIKOV UPRAVIČENO? ODGOVORIMO ŠE NA TO! Vsakemu potrpljenju je enkrat mera polna. Ta rek velja tudj za soboške potrošnike, ki zadnje čase dajejo duška svoji nejevolji ne množičnih sestankih SZDL. Vsi razgovori se vrtijo največ okrog gospodarskega kriminala. Ljudje zahtevajo v naša trgovska podjetja več socialističnega odnosa, odnosa, ki mu je tuja vsaka, še tako majhna špekulacija. Grajajo tudi nesorazmerje plač v nekaterih podjetjih in ustanovah. Da je v Soboti tudi to stanje kaj pereče, navajamo samo en primer: soboško gradbeno podjetje »Sograd« Je letos dvignilo mesečne prejemke v podjetju za 42.92 odstotkov. Pri tem je odstotek zvišanja pri uslužbencih neprimerno večji, kot pri delavcih. Tako ima direktor 19.000 dinarjev mesečne plače, administratorka in pomožni knjigovodja po 11.440 dinarjev itd. Nasprotno pa so nekvafilicirani delavci plačani po 5 do 6 tisoč dinarjev, Pri vsem tem pa podjetje trdi, da ne more biti konkurenčno, saj je visoka akumulacija tu, stroški tam in podobno. Previsokih plač pa pri tem ne vidi nihče. Po drugi strani pa tale primer: vodja finančnega odseka pri MLO (davke pobirati ni lahka stvar) prejema na mesec 6400 din, načelnik gospodarskega odseka na OLO (primerjajte njegovo delo in odgovornost z delom in odgovornostjo administratorke) pa prejema mesečno 7600 din. Preočitno ne sorazmerje bo treba v bodoče odpraviti to pa je odgovorna naloga naše družbe. To še ni vse, kar bi se dalo povedati, vendar dovolj za zahtevo — potrošniki nočemo biti molzna krava za ustvarjanje čezmernih dobičkov. Članek obravnava probleme, ki danes živo zanimajo naše ljudi. Ne gre za nobeno opravljanje, temveč za dobronamerno kritiko, ki naj izboljša razmere in prepreči še slabše. Zato je dana beseda vsakomur, ki želi povedati svoje pošteno mnenje. - pomembno merilo za presojo uspeha fiesti ala - i ku turne rasn Prekm rja Ne vem natanko koliko ljudi je nastopalo na prireditvah- fezlivala. Če se prav spominjam jih je bilo okoli 3000. Kako veličastno število za Prekmurje! Menda res ni bilo vasi, iz katere ne bi bilo sodelujočih. Ne vem sicer, kakšno in v kolikšni meri je bilo razvito kulturno življenje tu pred vojno, vendar se mi močno dozdeva, da je ta razvoj prikaz sedanjega človeka. To misel se mi je rodila ob pogledu na nastopajoče zbore. Sami mladi ljudje, ki so v sedanjosti donje. zoreli za kulturno udejstvovanje. Prav tako ne vem ali so bili v stari Jugoslaviji v navadi kulturni festivali, ki naj bi prikazovali kulturno-prosvetno delo v Prekmur ju. Če so se vršili, bi me zanimalo, kakšna je bila njih kvalitetna in množična zmogljivost. Vsekakor Ima okrajna ljud- ska prosveta, kot prireditelj le letošnje množične kulturne manifestacije eminentne zasluge pri kulturnem oblikovanju Prekmurju, pri vzgajanju ljudi za kulturno delo. Ne le število nastopajočih, temveč ludi število poslušalcev pil poedinih prireditvah festivala ima velik pomen za presojo kulturne rasti Prekmurja, Dejstvo je, da je poslušalo poedine nastope v času Prekmurskega festivala več tisoč ljudi iz okoliških vasi. Tudi v teh številkah vidim uspeh ljudske prosvete, ki je znala zainteresirati široke množice z našega podeželja za kulturne prireditve to je tembolj pomembno, ker je naš kmečki živelj nasplošno nekako brezbrižen do kulturnega življenja. Mirno lahko trdim, da je zamisel v prikazu take prireditve, ki je zajela skoro celotno poprišče kulturne dejavnosti v Prekmurju, že sama po sebi pomembna, tembolj še. Se je poudarek na množičnosti tako nastopajočih kot poslušajočih. V BODOČE POLEG MNOŽIČNOSTI SE VSESTRANOST V naši republiki imamo vsako leto v raznih krajih več festivalov, razstav, proslav in slično. Pri večini takih prireditev je osnova prav gmotna stran. Posebno gospodarska razstave (razni tedni, sejmi itd.) so več ali manj pridobitnega značaja. Kot nameček obesijo navadno takim gospodarskim razstavam še razne. kulturne prireditve, ki so same po sebi v gmotnem smislu običajno pasivne. Ravno zato se mi zdi prav posebno smela zamisel pridobiti množično kulturno manifestacijo, kot je to bil Prekmurski festival, ne glede na gmotno stran. Kot zaključek bi rad še omenil nekaj pomanjkljivosti. Prekmurski lestival, ki le imel namen prikazati kulturno rasi v našem okraju bi moral zaleti ne le nekatera panoge kulturnega življenja v Prekmurju temveč vsestranska pokazati kulturno dejavnost. Slikarska razstava (katera ni bila povsod objavljena) bi morala v tvojem področju zajeli vsestransko dejavnost. Zanimivo bi bilo prikazati razvoj prekmurskih knjižnic. Pogrešal sem lutkarske prireditve in sl. Če bi bile v okviru Prekmurskega festivala zajete že manjkajoče panoge kulturnega življenja v Prekmurju bi lahko trdili, da prireditev ni bila le množičen prikaz, temveč ludi vsestronska kulturna manifestacija našega okraja. Danijel Grum Cankova pripravlja občinski festival Člani, množičnih organizacij in društev občine Cankova že dalj časa pripravljajo svoj občinski festival, ki se bo začel 28, junija in bo trajal teden dni. Vse priprave vodi pripravljalni odbor, ki šteje nad 30 ljudi. Na, razstavi bodo prikazani kmetijski pridelki z dobro obdelane in slabo obdelane zemlje, nekaj rodovniške živine, perutnina, male živali itd. Obrtniki bodo razstavili svoje izdelke. Prikazana bo domača obrt, ljudska -umetnost, šolstvo, gozdarstvo, lovstvo, ljudska tehnika iti s področja občine. Tekom tedna bo vsak večer kulturna prireditev v središču občine na Cankovi. Vsak dan se bodo predstavila društva ene vasi z dramatskimi deli, skeči, pevskimi točkami, folklornimi plesi itd. To bo tekmovanje med vasmi v pogledu kulturne zmogljivosti. Za zaključek pa pripravljajo TVD Partizan in gasilci telovadni nastop. Vsak večer po kulturnih prireditvah pa bo tudi mosta zabava. V pripravah za festival sodeluje mnogo ljudi, ki jih je znala pritegniti in vzpodbuditi Socialistična zveza delovnega ljudstva v občini. O. L Telovadni nastop v M. Soboti 4. julija 1953 Vrsta članic iz soboške tovarne perila v mimohodu pred tribuno na stadionu. Delavke — telova dke so se lepo izkazale in žele za svoja izvajanja priznanje. Pogled na pisano množico pionirk nad izvajanjem prostih vaj. Nastopilo je v eč sto pionirk. Prisrčno pozdravljena se je predstavila več tisočem gledalcev izbrana četa gasilcev telovadcev. Izvajali so vaje s sekiricami. PREKMURSKO KMETISTVO V DESETIH LETIH BODOČNOSTI (5. nadaljevanje) ODBIRA PLEMENSKIH SVINJ Prašičereja je najožje povezana z njivsko proizvodnjo, ki daje potrebna krmila. Ker je v sedanjih razmerah pridelek žit sorazmerno majhen, za pitanje prašičev ni velikih možnosti. Za pitanje se uporabljajo v glavnem le odpadki žit, drugo in tretje vrstno, ki se ne morejo uporabiti za ljudsko hrano, ter droben krompir, pesa in podobno, kakor tudi drugi odpadki v gospodinjstvu. To določa, da bomo za prodajo redili v glavnem bekone, to je pršutarje v teži 80 do 90 kg. Mastne prašiče pa bomo redili v glavnem za domače potrebe. Za domače potrebe nam odlično služi naš, domači požlahtnjeni prašič, katerega bo treba le nekoliko zboljšati. Z boljšim krmljenjem in nego se bo delno zboljšal sam; telesne oblike pa bomo zboljšali z dobrimi merjasci, ki jih lahko vzrejamo v do voljnem številu na naših državnih posestvih. Reji plemenskega naraščaja bo treba posvečati več pozornosti. Treba bo misliti na stalne plemenske svinje. Dosedanja praksa, da se svinje navadno le enkrat, redko le dvakrat ali večkrat pripuščajo, ne more prinesti zaželenega uspeha. Dobre plemenske svinje je treba obdržati dalj časa in jih pripuščati večkrat. Preprečiti je tudi treba prezgodnje prepuščanje mladih svinj izpod 10 do 12 mesecev starosti. Tudi v prašičereji bo treba uvesti selekcijo. V ta namen bo treba odbrati najboljše prašiče in ustvariti osnovno čredo plemenskih svinj, ki naj bi štela vsaj 500 glav. Te plemenske svinje bi nam lahko dale dovolj merjaščkov in plemenjač za splošno zboljšanje prašičjereja v vsem Prekmurju. Stalež prašičev Je odraz proizvodnje krme na njivah. Zato bi se v prihodnjih letih lahko povečal za okrog 8000 glav in bi letno vzredili 100.000 prašičev za zakol. ZA OVČEREJO NIMAMO PRAVIH POGOJEV Po zadnji vojni se je pri nas število ovac znatno povečalo in še vedno raste. Prav je, da se za ovce uporablja slabša in odpadla kima, ne bi pa bilo umestno, da bi jih krmili s tako krmo, ki jo lahko bolje uporabimo za govejo živino. Pri nas redijo ovce za pridobivanje volne v glavnem za domače potrebe, nikakor pa ne za prodajo. Med ovcami je veliko takih, ki imajo slabo, sesasto volno (predvsem one, ki izvirajo z juga) in se jih skoraj ne izplača rediti. Zato je treba ta ovce oplemenjevati. Letno bo treba uvoziti nekaj m eri no ovnov za izboljšanje, kakor tudi za osveževanje krvi. Sicer bi v nekaj letih lahko nastopilo usodno stanje kot posledica in- cestne (krvoskrunske) vzreje, ki se dogaja pr; nas že vsa leta po vojni. Z uveljavljanjem pravilne proizvodnje se bo vzreja ovac pri nas omejevala sama po sebi, ker za njo nimamo dovolj prirodnih pogojev, to je pašnikov itd. Vsled tega verjetno ne bomo presegli letnega števila 1500 ovac. NESNOST KOKOSI JE TREBA POVEČATI VSAJ NA 160 JAJC LETNO Izvoz jajc in perutnine je že pred vojno prinašal prekmurskemu gospodarstvu velike dohodke. Tudi v sedanjih razmerah nam kokošereja s prodajo jajc in perutnine v kraje izven Prekmurja in v inozemstvu daje lepe dohodke. Zato bi vzreji lin pospeševanju te panoge morali posvečati več skrbi in podpore. Pri nas gojimo v glavnem požlahtnjeno štajersko kokoš, ki je zaradi svoje skromnosti lin velike odpornosti zelo prikladna za naše razmere. Zatol bo tudi v bodoče treba to pasmo obdržati Obenem pa bol treba misliti na njeno zboljšanje. Njeno nesnost bo treba povečati vsaj na 160 jajc letno. Povečati bo treba tudi njeno težo. Predvsem bo treba skrbeti ORGANIZIRANJE Živinorejcev gonilne sila, ki kljub velikim težavam, s katerimi se bore, spodbuja njihovo voljo, da rede toliko živine. Zato ni posebnih težav za ustvarjanje organizacij živinorejcev. Kljub nekaterim objektivnim težavam so že doseženi lepi uspehi. To delavnost pa. bo treba še pospeški, učvrščevati organizacije živinorejcev v okviru kmetijskih zadrug po vzorcu držav, ki imajo napredno živinorejo, seveda v takšni obliki, ki ustreza našim pogojem in miselnosti naših kmetovalcev. Čebelarstvo je važno za vse kmetovalce, ne le za Čebelarje Čebelarstvo je važno posebno za oplojevanje sadnih cvetov. travnih rastlin in skoraj vseh kmetijskih kultur. Vsak panj čebel ima povprečno 10.000 delavk. Vsaka obere dnevno 4000 cvetov ali en panj štiri milijona cvetov. Če bi opražile vsakega ga, bi dnevno opražile 40 tisoč cvetov Brez opraševanja pa ni in ne more biti plodu. Čebelarstvo pa je važno tudi za prehrano in zdravilstvo kakor tudi za industrijo. Zato je treba uporabiti vse možnosti za razvoj čebelarstva čeprav mnogi naši čebelam ne vidijo celotnega gospodarstva, temveč le Po našem mnenju je treba tu čebelarstvo vključiti v perspektlini načrt razvoja našega kmetijstva. Skrbeti je treba za izobrazbo čebelarjev, da se ne bo dogajalo kot v Strukovcih, kjer govorijo, da je strokovna literatura luksus. Tudi ljudski (Nadaljevanja na 3. strani) Murska Sobota, 26. junija 1953 OBMURSKI TEDNIK Stran 3 Ljutomer - metropola zelene Prlekije TEŽAVE, NAPORI IN VOLJA MEŠČANOV PRI DELO ZA LEPŠI IZGLED MESTA Marsikateri tujec, ki se je znašel v Ljutomeru, se je moral nehote vprašati: ali mesto po svoji ureditvi zasluži tisti sloves, ki si ga je Prlekija že pridobila po svoji pristni vinski kapljici? Odgovora na to vprašanje mu ni bilo treba dolgo iskati; ob deževnem vremenu blatne ulice, v sončnih dneh megle cestnega prahu, zanemarjena poslopja, kozolci in hlevi v središču mesta, z nesnago nasičena dvorišča in še marsikaj drugega je lahko na hitro roko opazil, kar mu je napravilo vtis, da prleška metropola po osvoboditvi ni kdovekaj spremenila svojega lica, da je zaostala daleč za drugimi mesti, ki so v zadnjih letih napravila pravcati skok v svojem razvoju. Vse to, kar že marsikje sodi v preteklost, mu je zameglilo dober glas o mestu, ki si ga je v svojih mislih predstavljal kot dostojno središče izredno slikovite in za turiste vabljive pokrajine, posute s položnimi grički in obsežnimi vinogradi — kot turistično mesto. Toda kakšno razočaranje! Leta so skoraj neopazno bežala mimo meščanov, ki so bili v preteklost; večkrat tepeni. Da se razumemo: v stari Jugoslaviji so jim krojili usodo ljudje, ki so udobno sedeli na svojih stolčkih in se izživljali v osebnih prerekanjih, če je šlo za nekaj novega, kar bi Bilo treba postaviti v mestu. Napredek pa jim je bil deveta briga. Ko so se nekoč v mestu pojavili ljudje, ki so izrazili željo, da bi v bližini mesta postavili tovarno, so jih mestni možje kratkomalo odpravili. Ni jim bilo pogodu. da bi jim nekdo konkuriral in okrnil monopol v trgovini. Po njihovi zaslugi je mesto obdržalo videz podeželskega trga. Tudi prva leta po osvododitvi mu niso prinesla posebnih sprememb. Težišče političnega dela je bilo takrat na podeželju, kjer se je porajalo zadružništvo. Mesto je bilo spričo tega več let zapostavljeno in ni imelo takih ljudi, ki bi pognali kolo napredka v smer, kamor bi že morali zdavnaj kreniti. V upravnem aparatu so še celo našli posamezniki, ki so s svojimi neumestnimi odločitvami odvračali zasebnike od tega, da bi si postavili stanovanjska poslopja. Meščani. So še dalje hodili po blatnih ulicah, požirali prah in poslušali upravičene očitke, ki so jih tujci naslavljali na račun ureditve njihovega mesta. Ali se bo kaj obrnilo na bolje? — to je bilo nenehno vprašanje, ki je viselo nad glavam; Ljutomerčanov. TLAKOVANJE ULIC. KANALIZACIJA. VODOVOD Že takrat, ko so Ljutomerčani izbirali kandidate za svoje odbornike in na zborih pove. dali, kaj vse čaka ljudski odbor mestne občine, je bilo precej govora o tem, da bo treba Že v bližnji prihodnosti tlakovati ceste, napeljati vodovod in vkopati odtočne kanale. Čeprav je od takrat preteklo komaj pol leta, so se volivci že lahko prepričali. da ne gre zgolj za vo- lilne obljube, marveč za dejanje prihodnjih let. V nekaj mesecih so se na stranskih ulicah nagrmadili kupi kock, kamenja in drugega materiala. Na bližnjem Rajžiherju so odprli več izvirkov vode ter popravili in sodobneje opremili naprave, v katerih se je že dosedaj zbirala in čistila voda, med seboj povezani vrelci pa bodo dajali mestu trikrat več vode kot dosedaj. Pred nekaj dnevi so zapeli krampi tudi vzdolž Prešernove ulice. Nekaj desetin delavcev koplje jarek za odtočni kanal. Drugi pa so sespravili nad poslopje (bivša Senčarjeva trgovina), ki je že doslužilo. Podrli ga bodo in tako izravnali cesto. Tudi meritvena dela so že pri kraju, Z asfaltiranjem ceste bi že lahko začeli, če ne bi imeli težav z načrti, ki še niso gotovi, brez katerih pa ni mogoče izpeljati tako obsežnega dela. Letos nameravajo tlakovati dve cesti: cesto, ki vodi od Doma kulture po trgu maršala Tita do poslopja otroškega vrtca in cesto, ki se odcepi od Prešernove ulice In vodi mimo gostilne Prlek pred poslopje Okrajnega ljudskega odbora. Večji del prve ceste bodo asfaltirali in teko precej prihranili. Obnovili bodo tudi pločnike in pod nje vkopali odtočni kanal in glavno cev novega vodovoda, ki bo že v jeseni dovajal vodo v bližini bivajočim strankam. Prihodnja leta pa pridejo na vrsto tudi druge ulice. Z delom bodo v kratkem začeli. PREBIVALCI V BOJU ZA MILIJONE Strokovnjaki so izračunali, da bodo samo letošnja dela veljala okrog 15 milijonov din. Opravili jih bodo a domačimi delavci, ki so bili dosedaj večinoma brez posla. Tlakovanje cest v lastni režiji je mnogo cenejše, kot če bi to delo opravljalo specializirano podjetje, ki je v svoji ponudbi nastopilo z enkrat večjim zahtevkom. Sredstva za omenjena javna dela v mestu so zagotovljena v okrajnem proračunu. Ljutomerčani pa so tud; sami pripravljeni pomagati. Na sedežu ljudskega odbora se je v zadnjih tednih oglasilo več volivcev, ki so obljubili, da bodo priskočili na pomoč s težkim delom, vožnjami in drugimi uslugami. Tudi delovni kolektivi so sporočili svoje obveznosti. Tako so delavci in uslužbenci podjetja Konfekcija obljubili, da bodo za cesto prispevali zaslužek dveh delovnih dni. Mestna mladina bo dvakrat na teden pomagala pri težaškem delu Na zadnjem zboru volivcev so živahno razpravljali o dveh predlogih: ali se odločiti za krajevni samoprispevek ali pa se zanesti na dobro voljo meščanov. Večina volivcev je bila za prvi predlog. Ko pa so ugotovili, da bi s krajevnim samoprispevkom. četudi bi ga predpisali v maksimalnih mejah zakona, pridobili le nekaj nad četrt milijona din, so se odločili za drugi predlog, po katerem bi naj letos vsak član prispeval 6 delovnih dni ali ustrezajočo vsoto denarja, računajoč en dan na 250 din. Te obveznosti bi bili oproščeni le delanezmožni člani brez premoženja Že iz dosedanje vneme meščanov, ki so se brez kakršnegakoli poziva prijavili na delo. Se da razbrati, da bo ta predlog sprejela večina volivcev. Računajo, da bodo s prostovoljnim delom prihranili nekaj nad milijon din proračunskih sredstev. Prihranke bodo lahko koristno uporabili za druge javne ustanove, ki so potrebne mestu. S pomočjo vseh prebivalcev mesta bo mogoče uresničiti velikopotezni načrt. Če bodo Ljutomerčani s takim poletom nadaljevali, kot so začeli, se bo prav gotovo uresničila napoved nekega volivca: »če bomo vsi krepko prijeli, bo naše mesto spremenilo svoje lice, bo lepo urejen in prikupen kraj, v katerem se bo tujec rad ustavil in počutil kot doma!« -ar Na trgu maršala Tita bodo kmalu zapeli krampi... PROŠTOV. GASILSKO DRUŠTVO V GORNJIH PETROVCIH priredi dne 12. julija 1953, ob 12. uri VELIKO TOMBOLO Moško kolo Motorno kolo Žensko kolo Glavni dobitki: 1. motorno kolo 7. okopalnik 2. moško kolo 8. 4 prm trdih drv 3. žensko kolo 9. luščilec za koruzo 4. radio aparat 5. pisalni stroj 10. vreča krušne moke 6. 3 m blaga za moško 80 kg obleko in nad 600 raznih dobitkov v skupni vrednosti nad četrt milijonov dinarjev. Cena tombolskim kartam din 30.— Predprodaja tombolskih kart je v trafikah v Murski Soboti in T sosednjih kmetijskih zadrugah. Tombola bo pred pošto. Za razna jedila in pijače ter zabavo je preskrbljeno, čisti dobiček je namenjen za dograditev gasilskega doma v Gornjih Petrovcih. Pohitite zato vsi v Petrovce, kjer vas čaka sreča! ODBOR. ZADNJA VEST Zdravljenje mora biti omogočeno vsem ljudem V torek je bilo V. redno zasedanje obeh zborov Okrajnega ljudskega odbora Sobota. Glavna razprava se je sukala okrog zdravstvenih razmer v Prekmurju, ki niso ravno zadovoljive. Zmogljivost bolnišnice v Soboti ne more zadostiti vsem potrebam prebivalstva, zato je potrebna razširitev in povečanja. Tudi stalne ambulante po vaseh, katerih je sedaj 7, bo treba razširiti. Najbolj nujno je potrebna ambulanta na Cankovi, kjer opravlja tedensko en dan preglede zdravnik iz Sobote. Posebno preveč je problem umrljivosti otrok, ki je bila v lanskem letu največja v Črenševcih, Lendavi in pri Gradu. To pa vsled tega, ker se starši premalo poslužujejo zdravnikov, če jim zbolijo otroci, in se rajši zatekajo k mazačem. Zato so pri obravnavi tarif za usluge zdravnikom in v bolnišnici poudarjali, da te ne smejo biti previsoke. Le tako bo omogočeno. da se bo čim več prebivalcev — mišljeni so predvsem zasebniki, k! morajo sami plačati zdravljenje — posluževalo zdravnikov in bolnišnice. Zato bo oskrbnina v bolnišnici precej nižja, kakor stvarne potrebe po izračunani kalkulaciji zahtevajo. V vseh oddelkih bo povprečno oskrbnina 596 din dnevno, v kar so všteta tudi zdravila. To je približno tolikšna, kakor je bila doslej, ko se je bolnišnica vzdrževala iz državnega proračuna. Na tem zasedanju so izvolili tudi komisijo za izvajanje zakona o kmetijskem zemljiškem skladu splošnega ljudskega premoženja, ki bo ugotovila, kateri kmetovalci imajo nad 10 ha obdelovalne zemlje in ki bo to zemljo izročila v upravljanje kmetijskim zadrugam ali drugim ustanovam. K predlogu odloka o uvedbi taks in prometnega davka je poslalo svoje pripombe 14 občinskih ljudskih odborov. Upoštevajoč te pripombe, ki so se v glavnem strinjale s prejšnjim predlogom OLO, so sestavili dokončni odlok, ki ga pošljejo v potrditev Izvršnemu svetu LRS. O nekaterih podrobnostih bobo poročali v prihodnji številki. Na obisku pri Korošcih 15. in 16. junija so dijaki Nižje gimnazije v Bogojini vrnili obisk dijakom v Prevaljah na Koroškem. Tam sta se srečala dva mlada, pokrajinsko daleč ločena svetova in navezala prijateljske stike. V pozdravu izletnikom iz Prekmurja je ravnatelj Nižje gimnazije v Prevaljah poudaril, da so zelo srečni, ko morejo v svoji sredi pozdraviti goste in po njih tudi starše v Prekmurju. Pionirski pevski zbor iz Bogojine je pod vodstvom tov. Bežana nastopil v domu Partizan z narodnimi in partizanskimi pesmimi. Občinstvo, ki je napolnilo dvorano, jim je dalo polno priznanje. Dijaki IV. razreda pa so skupno z učitelji uprizorili igro »Cvetje v jeseni«. Naslednji dan so tekmovali dijaki obeh gimnazij v odbojki, v šahu in v nogometu. Drugi dan so si dijaki ogledali tamkajšnjo pilamo in papirnico Popoldne so dijaki IV. razreda krenili na Uršljo goro, ostali pa so se povzpeli na bližnjo Brinjevo goro, kjer so od spremljevalca izvedeli marsikaj iz zgodovine Koroške. Za hrano pa jim je poskrbela tamkajšnja organizacija AFŽ. Prebivalci Prevalja so bili zelo prijazni z dijaki, saj so dve noči imeli na prenočišču vse deklice. Tako so dijaki prinesli lepe spomine s Koroške. Z. S. Z gasilskim domom je raslo tudi število članstva V zadetku aprila so začeli in danes že stoji v Lendavi gasilski dom s 24 metrov visokim razglednim stolpom v surovem stanju. 30.000 prostovoljnih delovnih ur pri gradnji pa je uspeh ne samo za gasilce, ampak za vse Lendavčane. Omembe vredni pa so predvsem uspehi gasilcev. Ko so gradili gasilski dom in vabili ljudi, naj jim pomagajo, so zbirali tudi nove člane. V zadnjih mesecih se je število članov podvojilo. Sedaj društvo šteje 62 aktivnih in preko 350 podpornih članov. Z gasilskim domom pa naj bi bil v eni stavbi tudi kulturni dom. Zato gasilci menijo, naj bi pri gradnji sodelovale v večji meri ostale organizacije in društva, ker Oni sami še dolgo ne bodo zmogli vsega dela. Saj so mnogi Lendavčani pokazali, da so voljni delati, le odbori organizacij in društev bi morali dajati več pobude in prevzeti vodstvo. -ec. PREKMURSKO KMETIJSTVO (Nadaljevanje s druge strani) nih pregledih, da bomo vse zanikrne čebelarje prisilili, da bodo svoje čebelnjake držali v redu in čistoči, da ne bo leglo raznih bolezni in da se bodo vsi vključili v čebelarske organizacije, ki jih imamo v okraju 20. Skrbeti je treba, da se bodo mladi čebelarji izobraževali doma, kakor tudi v čebelarski šoli v Ljubljani. Sedaj so v okraju tri obveščevalne postaje, do leta 1962 pa bi jih naj bilo 10. Vse obveščevalne postaje bodo v sporazumu z Meterološkim zavodom v Ljubljani vključene v mrežo meteoroloških postaj. V vsaki občini imamo nekaj zemlje splošnega ljudskega premoženja, ki je danes nihče ne obdeluje. Ljudski odbori naj bi to zemljo dali čebelarskim družinam, ki bi jo rade obdelovale in sejale medovite rastline. Od tega bi imeli korist vsi, ker bi dobivali hrano za ljudi, krmo za živino in semena trav. ki jih rabimo za naše travnike kakor tudi za pridelovanje krme na poljih Ustanoviti moramo tudi lastno delavnico za izdelovanje čebelarskih potrebščin ter opremita plemenilno postajo in povečati njeno zmogljivost tako. da leta 1962 ne bi imeli več vseh mogočih pasem ampak samo našo, domačo svetovno znano kranjsko čebelico. V Soboti ustanoviti odkupovalnico medu ki ga bo razpečevala med potrošnike. V dobrih letih zagoto- viti zaloge za slabša leta. Narediti kataster paše za čebele za vse Prekmurje. Izboljšati način prevoza na pašo zaradi boljšega izkoriščanja paše. Do leta 1962 Je treba pomnožiti čebelne panje na 17.000, kot jih je bilo spomladi leta 1951, kar pa se Je zaradi lanske suše zmanjšalo na okoli 7000 V plemenilni postaji gojiti najboljše matice Odbiro in pregled zdravstvenega stanja panjev je treba pričeti takoj spomladi in pri tem upoštevati do sedaj pridobljeno znanje in izkušnje ZATIRANJE GOVEJE TUBERKULOZE Pri tuberkulinizaciji je bila v našem okraju zajeta skoraj vsa goveja živina in sicer 43.360 glav. Od teh je bilo okuženih oziroma sumljivih 2946 goved ali 6,8 % V prihodnjih 10 letih pa moramo govejo tuberkulozo v okraju zatreti Ravnali se bomo po danskem sistemu, ki je najuspešnejši Okužena živina se mora odprodati v klavnice, da se prepreči širjenje bolezni. Ker pa je okuženo mnogo plemenske živine, je to težko narediti. Od kmetovalcev je težko zahtevati, da tako živino prodajo za klavno ceno ker bi jih s tem gospodarsko uničili. Pri odprodaji plemenske živine bi morali lastniku izplačati razliko med klavno in plemensko tržno ceno. Za to pa bi rabili v prvi akciji okrog 35 milijonov dinarjev. Tuberkulinizirati pa bomo morali ponovno vsa goveda po možnosti vsako leto ali vsaj vsako drugo leto, da poiščemo skrito okuženo živino in jo odstranimo. Tudi za te bo treba prispevati odškodnino, vendar bo ta vsako leto manjša. Če bomo to dosledno izvajali, bomo v desetih letih lahko očistili naš okraj goveje tuberkuloze. Sredstva za odškodnino bi naj dala ljudska oblast, ki bo po novem načrtu o organizaciji veterinarske službe tudi skrbe la za zatiranje goveje tuberkuloze. Na Danskem so jo zatrli s sredstvi, ki so jo dale na razpolago mlekarne. Tudi pri nas bi morali sodelovati Mlekopromet, Okrajna zadružna zveza in kmetijske zadruge ter z dotacijami podpreti zatiranje goveje tuberkuloze, Mlekopromet bo moral plačevati za mleko od zdravih krav več. kot pa od sumljivih oziroma okuženih, ker mora mleko od teh pasterizirate (uničiti bacile s segrevanjem) BORBA PROTI JALOVOSTI KRAV Drugi težek problem v Prekmurju je jalovost. Za zdravljenje bolezni, ki povzroča jalovost, smo že večkrat poklicali na pomoč strokovno ekipo Veterinarske bolnice v Celju. Ta je pregledala 10.700 krav in našla 2200 bolnih, to je 20,5 % Jalovost se najuspešneje odpravlja z umetnim osemenjeva njem. kar že opravlja z velikim uspehom Center za osemenjevanje pri Veterinarskem zavodu v Soboti, (Dalje sledi) Telesna vzgoja in šport Dobri časi na letošnjih dirkah kasačev Preteklo nedeljo so bile na dirkališču Cven pri Ljutomeru zanimive konjske dirke. Nastopilo je okrog 40 kasačev in galopskih konj. Gledalcev nad tri tisoč Prireditelj Klub za konj- ski šport v Ljutomeru. Najbolj zanimive borbe za prvo mesto so bile v šesti (poskusni jugoslovanski derby) in zadnji dirki. Rezultati: 1. dirka »Naš naraščaj« — enovprežna vožnja za dvoletne kasaške konje, proga 1400 m, zmagovalec Ratko, vozač Jožko Lukač, km čas 2,01. 2. dirka »Opekarna Boreči« — enovprežna heat vožnja za 5 do 12 letne kasaške konje, proga 1600 m, prvi, drugi in tretji heat, zmagovalci Lelja, vozač Marko Makovec, 1:33,1, Cikica, vozač Jože Hercog, 1:36,2, Elba, vozač Mirko Skuhala. 1:33,2, Lacko, vozač Jožko Slavič, 1:36,6 3. dirka »Okrajni ljudski odbor Ljutomer« — enovprežna vožnja za 3 letne kasaške konje, proga 1800 m. zmagovalec Darjan, vozač Jože Hercog, 1:41. 4. dirka »Okrajna zadružna zveza Ljutomer« (poskusni jugoslovanski kasaški derby- — enovprežna vožnja za 4 letne kasaške konje, proga 2600 m, vrstni red plasiranih tekmovalcev: Finejša, vozač Ludvik Slavič, 1:30,8, Radoška, vozač Ivan Pirher, 1:41,1. Santa, vozač Bojan Pušenjak 1:32,9. Leonel, vozač Frane Milavec 1:42,7 Amlija, vozač Anton Sukič, 1:38.6. 8 dirka »Naša vas« — ravna galopska dirka za 3 do 12 letne konje kmečke reje. proga 1600 m, zmagovalec Bronus. jahač Vlado Škorjance 1:21,8. 9. dirka »Mestna občina Ljutomer« —enovprežna vožnja za 3 do 12 letne kasaške konje, proga 2000 m. zmagovalec Leonel, vozač Franc Milavec, 1:39. 11. dirka »Kobilarna Turnišče« — tolažilni handicap — enovprežna vožnja za 3 do 12 letne kasaške konje, ki so ta dan dirkali, pa ne zmagali proga 2000 m, zmagovalec Gretka. vozač Feliks Osterc 1:47 12 dirka »Spominska dirka Frica Zemljiča« — BRANIK—SD SOBOTA 2:2 (2:0). V tekmovanju za pokal maršala Tita je imela ŠD Sobota zadnjo nedeljo v gosteh mariborski Branik. Kljub temu, da so gostje vodili v prvem polčasu kar z dvema goloma razlike, je domače moštvo zapravilo priložnost za zmago. Bilo je toliko grelih priložnosti za gol, toda vse neizkoriščene. Tekma se je v regularnem času končala neodločeno 2:2 in tudi dvakratni podaljšek po petnajst minut ni spremenil rezultata. Tako so tekmo odločile enajstmetrovke in sicer v korist Branika. Ob lepem vremenu je tekmo gledalo precejšnje število ljudi. NOGOMET V MALEM KLEPARJI—MESARJI 9:0 V ponedeljek popoldne so se na stadionu ŠD Sobote pomerili nogometaši, člani sindikata »Panonije« in Tovarne mesnih izdelkov Sobota. Mesarji so podlegli razigranim kleparjem z visokim rezultatom 9:0. dvovprežna vožnja za 3 letne in starejše kasaške konje, proga 2200 m. prvoplasirani pari: Finejša-Santa, vozač Ludvik Slavič, 1:40,8, Lelija-Dinara, vozač Jože Gerdak, 1:44,8, Radoška-Leonel, vozač Ivan Pirher 1:50,7. Gledalcem so tokrat pokazali tudi žrebce kmečke in kasaške reje. vzgojene v plemenilni postaji na Cvenu Navzoči so se lahko prepričali, da ta ustanova skrbi za kasaški naraščaj, ki bo že v prihodnjih letih prinesel nova presenečenja za ljubitelje konjskega športa. Prireditelj je dirke dobro organiziral. Za vedro razpoloženje v odmorih je skrbela ljutomerska godba na pihala. Kakor pri zadnjih motornih dirkah, tako so gledalci tudi tokrat pogrešali naprave za ozvočenje, ki je bila sicer napovedana na propagandnih lepakih. GOSPODARSKE VESTI V Banatu že žanjejo in mlatijo ječmen. Ker se obeta večji pridelek ječmena, pšenice in drugih vrst žit, cene padajo. V Zrenjaninu so že začeli prodajati novi ječmen po 1600 do 2500 din metrski stot. Pocenila se je tudi pšenica. V prvi polovici junija so jo prodajali še po 50 din za kg, zdaj pa že po 25 in celo po 23 din. Opatijo je obiskalo 7500 turistov iz 20 držav. Samo v maju, to je pred začetkom glavne turistične sezone, je bilo več gostov kakor lani do konca julija. Opatija ima danes 10 odstotkov celotne zmogljivosti vseh hotelov v Jugoslaviji. Število postelj se je od leta 1946 povečalo trikrat. Za domače turiste je na razpolago nad 40 odstotkov razpoložljivih sob. Ali ste že poravnali naročnino ? Stran 4 OBMURSKI TEDNIK Murska Sobota, 26. junija 1953 PISMA VÜJECA BALAŽA Z VUJDRIMIAKF F svojen petndvajsten pismi sen van, mislim, obeča, kan van poveda, kak je te ali ovo nedelo bio tan f svetešjen Lotmerki. San sen ne moga ta, ven je moja lüba Ferunika celi tjeden bründala: Kajš hoda ta tistih jupic glejat! — Ne smete ji totih besed zameriti, ven je še zmiron bole za sveto reakcijo kak za grešno akcijo. Ta tüdi moj finančni minister se je precik kislo drža, dere sen jega za cerungo trüca. Pač mi je moj sosit Petkof Grandl fse fčista fajn razloča, kak je bio. Te pa le poslüšajte! F soboto večer je nekša akademija še tak tak nastopila. Petkof Grandl se san ne rázmi dosta na telovadbo, itak pa so se jemi najbol dopale puce na nekšen bradli no tiste, kere so z nekšimi belimi tikvami okolik skakale. Ble so pre tijantan z Marpruga. Dvorana Pa je bila bole škedji podobna. Nigi nič zelenoga, najnč ne kakša špijača, šelata ali kopriva! Pač pa je na nekši blaji visa sak za ribe loviti — morti se tan tüdi to vičijo! F prvih dveh vrstah bi pre naj sideli časni gostje, tisti, keri so se negda pred vojskoj zabeliti na drogi no tak dale — pa jin je nešče že prle skorok fse stole pobra. Sploh pa so bli stoli jako šamprkasti no že fčista rahli. Petkovemi Grandli so se vidli jako künštni. ven je resen bija künšt najni sideti. Tisti, keri naj bi meja slavnostni guč, je bole jamra kak hvala. Tüdi jihof finančni minister je pre jako tri no nervozen, či račüne vidi — celo elektrika je bila na hipe fčista zmešana. Drügi den je sosit vida, ka so ble lotmerško kuče bole opletene kak dvorana, pofsodik je visilo fse puno slovenskih bandér. Ka bi bio še lepše, so podrli polovico Senčarovega štačüna no raskopali cesto ot tan do bistre Sčavnice, kera še zmiron tak vuja kak pret pedesetimi leti. Tan delajo pre novi kanal, Potlan pa namenijo celi Lotmerk s kamejon poflajštrati. Popodne je sosit gleja nezerenske dugo no šekasto poforko, kera se je jemi resen lepa vidla. Ot dugih gučof no telovadbe si je pre malo zapuna, pač pa je zna povedati, ka so že pita zarani nastopili nekši hlačkari z butelkami, se za mize lovili no fčasih tudi kero zgrabili. Priten sen se spota, kak so etantan v Mihalofcih čehaki nalovili dosta rip, ven so vodo dol spüstili te pa pobirali samo te veke, male pa so lepo v miri crkavale. Morti bi bio dobro, ka bi še nešče tote fsmilene čehške polova no ta v naš ribjak pot vüroj zapela. F sosidnih Ivajnkofcih pa so ovi den melo lovili. Priten bi opčinski šribar, keri je melo na papiri vünseka, skorok na babico pozaba, kera je tan že teko lidi na svet spravila. Toto falingo je Potlan fajn Poprava, ven je vičitelci pret fsemi lidmi sponaša, ka je una dobla majnciko preveč mele. Bio je je celih pet kil pa še solena je bila nazadjo, ven jo je sirota s svojimi skozami fčista zmočila. Ja sol! Či se ti ne vnoža pa znaš dobro loviti, lehko vloviš tan v bučkofski zadrügi ali še bliže na Morafskem vrhi takšo sol, kera ma žmah po dosta dražiši soli. To je jako praktiš! Najprle si opereš s totoj sodastoj soljoj zašnofane gate, potlan pa si z lügon celi tjeden soliš no zabelavleš fse felé žmahno jet. Tüdi črešje so dendenešij lehko solene. To bota najbrže opčütla v Gorji Radgoni nekši Tikvič no nekši Pohleven. ven sta podnevi furala kuje vinograckega virstva, ponoči pa sta večkrat lovila črešje na držav- nen grünti. Človik nebi verva, kak jemi take črešje lehko naškodijo. Drügin pa naškodi pijača, mak ar nesolena. To je apčüta etan nekši Človik na Cirkvejaki, dere je lovija tan okolik peneze za zažihravaje kuč no pivnic pa je fsakši den zgraba takšega šümena, ka se je drügi den pot kakšoj lüščicoj zbüda. Zaj pa nega več ne hüde slüžbe po tüdi ne kište pijače. Tüdi tan okolik Apač lovijo nekši pametjaki lidi no peneze. Fčista na veke spisavlejo odpovedi za zadrüžnike, keri pre nemrejo več v zadrügi živeti, ven premalo zaslüžijo ali pa so šli negda v zadrügo zavolo toga, ka so s; sami slabo virtili, zaj pa mislijo, ka so se v zadjih letah nafčili pametnešega virstva. Najbole pa je, či loviš san sebe. Tak delajo okolik Apač naši pridni cestari. Navadno sloni jihof ceak pret oštatijoj, uni pa notri dremlejo ali pa se nalevlejo. či pa je kakši hüdo zapovedani svetek, te zgrabijo za ceak no se fajn pomalen šprancirajo pa blatnih cestah. Morti je tüdi ge indi glih tak. Pište oten vüjeci Balaži. Beseda o zadružnem diktatorja v Bučkovcih V upravnem odboru kmetijske zadruge Bučkovci je zasedel stolček tajnika Lovro Bohanec, ki je v zadnjem času s svojim obnašanjem dokazal, da želi biti edini in absolutni gospodar v zadrugi. Na sejah je najbolj zgovoren, pa četudi je drugim prav ali ne. Celo predsednik mora molčati, ko hoče Bohanec uveljaviti svojo voljo! Pred nekaj dnevi se je pripetilo tole: K Bohancu je prišel Ludvik Vrbnjak, ki dela z ostalimi zadružniki na posestvu v Bučkovcih. Zaprosil je svojega tajnika, da bi mu v zadrugi izposloval na up galico, ki so jo zadružniki nujno potrebovali pri škropljenju vinogradov. Bohanec mu je to tudi obljubil. Ko pa se je Vrbnjak oglasil v zadružni poslovalnici, so mu tam rekli, da mu galice ne morejo dati na up, ker jim je to prepovedal Bohanec. Tudi Vrbnjakova zagotovila, da bo galico plačal, brž ko bo prodal jabolčnik, niso zalegla. »La- hko dobiš galico, če jo takoj plačaš« — so mu rekli. Zato se je moral praznih rok vrniti med svoje zadružnike. Vinogradi pa naj čakajo na škropljenje do prihodnjega letal Lepa reč: namesto, da bi pomagal kolektivu, ki se trudi, da bi kar največ izvlekel iz zemlje, pa kljubuje in vleče voz na drugo strani Mar njegovo početje ne diši po sabotaži? Pohvalimo pa lahko zadrugo na Stari gori, v kateri je Vrbnjak vendarle dobil galico, čeprav ni njen član. Dali so mu jo na kredo in dejali: »Jo boš že plačal, glavno je, da bodo vinogradi obrodili!.« In od sosedov bi se lahko tudi naši voditelji naučili, kako je treba pomagati zadružnemu gospodarstvu. Za pravočasno zdravilo naj zadostuje le to drobec, če pa kdo želi: prihodnjič več o našem tajnikuI I. R. KROG Lansko leto je KZ v Krogu ustvarila okrog 90.000 dinarjev dobička, kar je porabila za nabavo raznih strokovnih kmetijskih knjig, žage-cirkularke, električnega motorja ter škropilnice za sadno drevje. Letos pa se je poslovanje v trgovini še izboljšalo. R. J. LAHONCI Ko je Janez Zadravec iz Lahonec padel s kolesom v grabo in si zlomil ključnico ter poškodoval levo ramo, Je imel v nesreči še to srečo, da je bil zavarovan. Ker ga je takoj komisija ocenila za 30 % invalida, mu je državni zavarovalni zavod, pri katerem je bil zavarovan, izplačal 42.000 din. Vremenska napoved za čas od 26. junija do 5. Julija 1953. Sredi druge polovice tekočega tedna krajevne nevihtne padavine, sicer do konec tedna lepo vreme. V začetku naslednjega tedna en deževen dan z nevihtami, nato do konec tedna lepo vreme. Na koga pade senca takih dejanj? V Ljutomeru je nekaj let služboval Frane Ogorevc, ki ga kmečki ljudje niso radi videli; kamor je stopil, se je za njim poznala sled, ki Je vodila v blato nepoštenja. Sreča mu je bila precej časa naklonjena. Dasiravno je presedel 36 mesecev v zapora in bil denarno kaznovan, so mu stare grebe kar čez noč odpustili. Najprej je dobil službo nadzornika v okrajnih zaporih, kjer je tako delal, kakor se je njemu zljubilo; od pripornikov je sprejemal darove, si od njib izposojal denar, ki ga ni nikoli vrnil, z njimi popival in njihove dobrote vračal s preti uslugami. Dovolil je sorodnikom, da so pripornikom prmašali alkoholne pijače in večkrat koga spustil za določen čas na svobodo. Razen tega si je prisvajal tudi denar, ki bi ga moral izročiti svojim nadrejenim. Po vsem tem, kar je v službi zagrešil, so ljudje pričakovali, da bo dobil zasluženo plačilo in delo, ki bo po svoje naravi tako, da se ne bo mogel več okoriščati na račun drugih ljudi. Vendar se to ni zgodilo. Ni trajalo dolgo in Ogorevc se je kar naenkrat prelevil v davčnega izterjevalca. Vse je šlo kot namazano; ljudje so mu zaupali denar, saj se je pred njimi pojavil možakar, ki so ga sicer prav dobro poznali, toda...! Poslan je bil od oblasti. In ta možakar je znal tudi s kruto besedo poseči vmes. če v kaki kmečki hiši ni šlo z lahkoto. Zataknilo pa se mu je, ko je bilo treba izterjani denar odšteti; takrat je prav rad pozabil na svoje dolžnosti. Tako si je v kratkem času prisvojil in zapravil nad 40 tisočakov, ki bi jih motal odriniti v državno blagajno. Razen tega je nagovoril Franca Slavinca s Kamenščaka, da mu je izročil kravo, pod pretvezo, da jo bo dal v rejo, a jo je čez nekaj dni prodal za 27.000 dinarjev. Ogorevc je sicer že zaključil svojo kariero. Ni dočakal, da bi šestič sedel na zatožno klop. Končal je na vrvi. Toda s tem Se krivda ni docela oprana! Do kraja bi Jo morali oprati tisti, ki so mu omogočili, da je lahko počenjal take hudobije. -ar Vsak teden ena TOMBOLA NA KVADRAT Nestrpnež na tomboli v Kapci gordnja: »Zakaj tako počasi vlečejo in izklicujejo številke?« Odgovori mu sosed: »Ker so prodali premalo vina in klobas.« MLINARJI POZOR! Poceni se proda več mlinskih strojev: tri sejalnike za moko, čistilnico za zdrob znamke »Metzl« in sortiral sejalnik. Natančnejša pojasnila dobite pri Josipa Sukiču, mlinskem inštalaterja v Topolovcih, pošta Cankova ali pri posestnika Mirka Irgoliča v Sodincih, pošta Velika Nedelja. Prostovoljno gasilsko društvo v Gornjih Petrovcih obvešča cenjeno občinstvo, da je zaradi tehničnih razlogov PRELOŽILO VELIKO TOMBOLO od 28. junija na 12. julij 1953. TOMBOLA V BELTINCIH je preložena na prihodnjo nedeljo, to je 5. julija 1953. Priskrbite si tombolsko kartice za motorno kolo in ostale dobitke. Cena kartici samo 30 dinarjev. Prodam gospodarsko poslopje (skedenj) 23x7 m. Vitkor Vogler, Cankova. Zidna opeka enega skednja na prodaj in nekaj hrastovih tramov. Vprašati pri Romanu Reku v Ljutomeru. TEDENSKI KOLEDAR Nedelja, 28. junija — Zorana Ponedeljek, 29. junija — Peter in Pavel Torek, 30. junija — Emilija Sreda, l. julija — Bogoslav četrtek, 2. julija — Marija Petek, 3. julija — Nada Sobota, 4. julija — Urh GIBANJE SONCA: v nedeljo. 28. junija vzide ob 4,14; zaide ob 19,56; v soboto, 4. julija vzide ob 4,16; zaide ob 19,54. SPOMINSKI DNEVI. 28. junija 1895 prvi zbor jugoslov. socialistične stranke; 1942 — partizani osvobode pri Verdu iz vlaka 310 slovenskih internirancev; 1944 — XV. Majevička brigada je krenila v Srbijo za končno osvoboditev; 29. junija 1942 — napad na Črni vrh, padlo 21 Nemcev ; 1943 — množični pokol okupatorja nad Srbi v Kraševcu; 1945 — v LR Sloveniji zamenjali okupacijske in vojne novčanice za dinar DFJ. 30. junija 1944 — enote XV. divizije napadejo s sodelovanjem hrvatskih partizanov ustaše pri Bosiljevu in jim povzročijo težke izgube ter dobe velik plen. 2. julija 1942 — pri skupni akciji pri Zajcu na Gorjancih skojijo belogardisti prvič partizanom za hrbet; 1942 — napad na Rudo jamo na Štajerskem; 1944 — akcija Vzbodnokoroškega odreda na Mežico. 3. julija 1941 — osnovan prvi partizanski odred Srbije. 4. julija 1941 — KPJ izdala poziv za oboroženo vstajo narodov Jugoslavije; 1943 — Napadi Šercerjeve in Cankarjeve brigade na Italijane pri Kostanjevici, KINO M. SOBOTA predvaja od 26.—29 junija francoski film „V MONTE CARLO”; od 30. junija do 2. julija angleški film „BEGUNEC”. LJUTOMER predvaja od 26.-27. junija ameriški barvni film ,.NEPTUNOVA HČI”; 1. in 2. julija francoski film „UMOR V PARIŠKI ČETRTI”. RADGONA predvaja 27. in 28. junija ameriški film »ČLOVEK DIVJEGA ZAPADA”. GRAD predvaja 28. junija nemški film „DEKLETA ZA REŠETKAMI”. IVANJKOVCI predvaja 28. junija avstrijski film »KATICA” Objave in oglasi V službo sprejmemo zidarje in tesarje. Za hrano in stanovanje preskrbljeno. Gradbeno podjetje »Moste«, Ljubljana, Zaloška cesta štev. 51 a. Kupim valjčni stol »šrotar« ali »toplar« krajše dimenzije, Erzar Stanko, mlinar Moste, pošta Komenda pri Kamniku. Prodamo večje količine kvalitetnega jabolčnika po 40 din liter, žganje po 350 din liter (z vračunano trošarino) in hibridno vino po 100 din liter. Zglasite se v VDZ Presika pri Ljutomeru. Službo išče arhivar z daljšo prakso, vešč strojepisja. Hkrati je godbenik, basist, ki že 18 let igra pri godbi na pihala. Ponudbe poslati: Časopisna prodajalna »Panonija«, Ljutomer. Gostinsko podjetje v mestu na deželi sprejme poslovodjo, prednost z jamstvom, ali pa se odda v zakup. Ponudbe poslati na upravo lista. Kmetijska zadruga v Gornjih Petrovcih sprejme v službo dva zanesljiva trgovska pomočnika za prevzem poslovodskih mest. Imeti morata potrebne izpite ter dati garancijo. Nastop službe takoj. Žrebanje srečk 43. kola Jugoslovanske loterije V PTUJU, dne 23. junija 1953 Premijo 890.000 din je dobila srečka številka 475635. Premijo 300.000 din je dobila srečka številka 162431. Premijo 200.000 dinarjev je dobila srečka številka 303532. Tolažilne dobitke po 10.000 dinarjev so dobile srečke štev.; 475634, 475636, 162430, 162432, 303531, 303533. 8 dobitkov po 100.000 din so dobile srečke številka: 152.015, 046965, 074988, 567830, 579861, 634389. 447682, 659601. Naslednje dobitke so dobile vse srečke, ki se končujejo s številkami: 8 dobit, po 70.000 . 79562 16 dobit po 50.000 . 95769 50.000 34894 40 dobit, po 30.000 . 26817 30.000 .82699 30.000 68763 30.000 . 31919 30.000 01731 80. dobit po 20.000 92032 20.000 24265 20.000 57362 20.000 34114 20.000 80884 20.000 66554 20.000 06132 20.000 15404 20.000 07006 20.000 41031 120 dobit po 12.000 . 39919 12.000 43809 12.000 79377 12.000 97573 12.000 10718 12.000 .76722 12.000 .21430 12.000 .01162 12.000 .25659 12.000 .17478 12.000 30600 12.000 38895 12.000 .38371 12.000 98429 12.000 .22664 240 dobit, po 8.000 0448 8.000 .. 3221 8.000 .. 4664 400 dobit, po 5.000 .. 9407 5.000 .3322 5.000 .4075 5.000 . 2633 5.000 .2523 400 dobit, po 3.000 .. 2994 3.000 .. 4400 3.000 . 3272 3.000 .. 1901 3.000 ..8931 800 dobit, po 2.000 ... 684 800 dobit, po 1.500 ... 405 1600 dobit, po 1.200 ...134 1.200 ...151 8000 dobit po 1.000 ________98 8000 dobit po 500 .... 62 8000 dobit, po 400 .... 41 16.000 dobit, po 300 ....05 300 ... 33 160.000 dobit, po 100 . ...0 100 ......1 Premije so zadele srečke prodane v Bački Topoli, Beogradu in Čačku. Dobitek 100.000 din je dobila srečka številka 759601 prodana v Mariboru in številka 634389 prodana v Ptuju. Z julijem uvaja Jugoslovanska loterija NOV NAČRT DOBITKOV. Premije 1,000.000 500.000, 300.000 in 200.000 din. Skupna vrednost dobitkov 67 milijonov dinarjev. V juliju bo žrebanje v Pulju. OPOZORILO ZA POSTNE KORISTNIKE. Poštna uprava sl prizadeva, da stori svoje usluge koristnikom čim pristopnejše. V ta namen je med dragim odredila, da imajo vsi vaški prismonoši ob priliki dostavnih obhodov obvezno s seboj znamke in vrednostnice, s katerimi lahko poslužijo prosilce. Dostavljale! so dolžni sprejemati od strank tudi vknjižene pošiljke: priporoko, vplačila na poštne in čekovne nakaznice, za kar izdajajo začasna sprejemna potrdila. S to novostjo je predvsem ustreženo kmečkemu prebivalstvu po vaseh, kateremu v bodoče ne bo treba več prihajati na pošte zgolj zaradi nakupa dopisnice ali kuverte. S 1. julijem 1953 stopi v veljavo na vseh poštah novi delovni čas. Od tega dne dalje bodo pošte poslovale v letnem času od 7. do 12. in od 17. do 19. ure, v zimskem času pa od 8. do 12. in od 15. do 18. ure. Letni čas traja od 1. maja do 30. septembra, zimski pa od 1. oktobra do 30. aprila. PI-Jo Janez Švajncer: (38) STRELI NA MEJI Vaščani so ga občudovali in mu bili nevoščljivi. Financar Mojzer je pomežiknil, ko ga je videl na motorju: »To je dokaz več, da je fant na nepošten način prišel do denarja.« In te besede so bile tudi vse. Financarji in orožniki Vinku niso škodovali. V mestu mu je rekel mešetar: »Ti, slišal sem, da se boš oženil. Nekaj sem našel zate. Kakor nalašč bo.« »Za čez mejo?« je pokazal z glavo Vinko. »Tokrat bo za mlada zakonca. Blizu mesta vem za lepo posestvo. Ti bi lahko kupil ta grunt in si na njem postavil lepo vilo.« Vinko je radovedno poslušal in se poslovil. Ko se je vračal z motorjem, je neprestano mislil na mešetarjeve besede. Primemo posestvo z lepo hišo si je že davno želel. S povečano hitrostjo je dirjal mimo obcestnih kamnov. Anza je vso zimo mislil na Lojziko. Nekaj nedelj je ni obiskal — smučal se je s fanti pod graničarsko karavlo — zvečer je bilo pa že prepozno, ker se je zadržal v koči ob potoku poleg meje. Še prekmalu je zvedel, da je Močnikov Peter zahajal k Lojziki. Celo Kata mu je nagajala: »Mene nisi hotel imeti rad, pri oni si padel skozi.« »Pri kateri?« se je vznemiril in komaj čakal, da bi zvedel še več. Spustil je držaj na kolesu in zaustavil slamoreznico. Dekla se je obregnila: »Ne bodi tako radoveden. Saj veš, da mislim tisto za katero si lazil že od poletja. Zdaj ti jo je drugi prevzel.« Zbadljivo je prsnila: »Hi, hi!« »Ti, ne delaj se norca!« je zakričal in ji vrgel v obraz pest zrezane slame in koruznice. Kata si je popravila ruto in izpljuvala slamo. Anza se je pomiril. »Daj, napolni žleb, da ne bova rezala predolgo. Ce bo Rojs slišal, da je stroj tiho, bo takoj tukaj.« Enakomerno je vrtel železno kolo z dvema kosama, ki sta sekali krmo za živino. Prah mu je silil v nosnice in padal na pljuča. Kimal je in posmrkaval. Dekla je polnila žleb in z nogo poganjala slamoreznico. čez čas mu Kata ni več nagajala. Občudovala je njegove močne roke in vprašala: »Anza, si imel Lojziko rad?« Ni ji odgovoril, saj ji ni treba vedeti, da mu Je hudo. Kata je nadaljevala: »Lojzika ne bi bila zate. Ona bo šivilja. Sedela bo v hiši in delala v send. Ti boš potreboval ženo, ki bo morala prijeti za vsako delo in vzdržati na njivi tudi v najhujši vročini.« »Hvala lepa za tvoj nauk,« ji je vrnil in vrtel kolo. »Nazadnje mi boš še rekla, naj si poiščem dekle po tvoji volji.« »Lojzika ne bo za delo na polju. Šivalni stroj bo imela in šivala na njem obleke. Če bi se tudi ti izučil za obrtnika, bi že šlo. Toda zdaj si že prestar, da bi mislil na to. Hlapec boš moral ostati. Če bi se lahko oženil na grunt, ne bi nič rekla. A sam vidiš ds kmečkim dekletom hlapci niso po volji.« Moral je priznati, da ni tako neumna. Kar je povedala, je res. Spomnil se je. kako mu je nekoč na kožuhanju zabrusilo kmečko dekle: »Kaj me tako gledaš! Si že lahko poiščem boljšega, kakor si ti.« To mu je rekla zato, ker jo je preveč gledal. Znala se je smejati, da so se vsi fantje obračali za njo. Bila je hči trdnega kmeta; iz revnih fantov se je samo norčevala. Ko je tistikrat v kleti čistil sode, ga je poklical Vinko: »Anza, hitro napravi, danes boš še nekam šel.« Anza je pomolil glavo iz soda. »Malo počakaj, skoraj bom gotov. Kaj bo treba spet?« »Čez mejo boš šel. Kamenčkov, vžigalnikov in saharina mi je zmanjkalo. V mestu me vedno sprašujejo, kdaj jim bom prinesel.« »Si videl,« je menil Vinko, ko sta dvignila lesen pokrov in pogledala v jamo. v kateri so skrivali pritihotapljeno blago. »Prazna je skoraj. Preskrbeti se bomo morali, da nam ne bo zmanikalo.« »Šilingov nimam dosti. Dinarjev trgovec ne bo vzel rad,« je odgovoril Anza. »Imam jih še nekaj. Trgovcu reci, da je zame, pa bo vzel tudi dinarje. In previden bodi, da ne bos imel smole.« Anza jo je mahnil po grebenu med vinogradi. Vso pot je tekel, da bi se vrnil še pred nočjo. S seboj je imel potno dovoljenje. »Če te bodo financarji vprašali, kam si namenjen, jim novel, da boš pogledal v vinograd « mu je svetoval Vinko. Pri trgovcu je šlo vse po sreči. Ko je premišljeval, kako bi predmete najlaže prenesel čez mejo, je zagledal na polici lično harmoniko. V meh bo skril, kar je nakupil. Živ krst ne bo vedel, kaj je vanj skril. Z malo truda je nabasal harmoniko. »Tudi ti znaš igrati na harmoniko? Lej, lej, tega nisem vedel do danes,« ga je ustavil Keglov Mirko, ki je nesel malico v košari. Keglovi so imeli v Avstriji del svojega posestva. Njihova viničarija je bila že precej časa prazna. Najemali so težake, ki so jim obdelovali zemljo. Plačevala Keglca ni kdo ve koliko, z jedjo pa ni skoparila. Za južino jim je celo postregla s slanino ali klobasami. Anza se je hotel izogniti, toda bilo je prepozno. Mirka ni rad videl, ker si je zapomnil, da se je rad ponorčeval iz ljudi Nič mu ni ušlo na vasi in povsod je vtaknil svoj nos zraven. »Misliš, da ne bi smel imeti harmonike,« se je Anza skušal nasmehniti. »Dolgo sem moral delati, da sem si jo lahko kupil.« Mirko je namignil: »Zdi se ml. da ne bo nič dobrega na meji. Okoli karavle se zbirajo vojaki in pred carinarnico je polno vozov, med katerimi se sučejo financarji. Nobenega ne pustijo blizu.« Anza je pozorno prisluhnil in presenečeno vprašal: »Kdaj so prišli na mejo? Ko sem se odpravljal v Avstrijo, jih še ni bilo.« »Veš. nekaj visi v zraku. Zato je bolje, da počakaš do večera. Ne moreš vedeti, če te bodo pustili mimo.« »Poznajo me. Domač sem. Že zato me ne bodo ustavljali.« Mirko je še vedno kazal zaskrbljen obraz. »Saj lahko greš. Zadrževal te ne bom toda naglica ni nikjer dobra. Včasih je čisto drugače, kakor si človek misli.« Med govorjenjem je gledal navzgor po hribu, kjer so se pod vinogradom podili otroci. »Na cesti ne morem ostati do noči. Vinko mi je naročil, naj se ne zadržujem predolgo.« »Poidi z menoj! Naši delavci se te bodo razveselili. Še zaigral jim boš s harmoniko. Priliznjeno je vabil: »Vsi vedo, da tebi nikdar ne zmanika dobre volje.« Anza ni računal s tem da bo danes na meji kaj narobe. Če bi vedel to. bi iz trgovine zavil po drugi strani. Pot čez hribe je bila krajša. Ubogal je peč Vinka ki mu je naročil, naj se drži ceste, da bo manj sumljivo. Financarjem ljudje na cesti niso bili preveč sumljivi.