PREDSTAVLJAMO VAM NAŠ KRAJ:
STRANSKA VAS
Še vedno slabe ceste
Na zunaj je kot toliko drugih vasi v do-brovški dolini: z zgoščenim starim vaškim jedrom (a brez cerkvice), obdanim z večjimi ali manjšimi priveski novejijh stanovanjskih hiš, med katere se kot nekakšni arhaični spački vrivajo stari kozolci in krpe sadnega drevja.
Pa vendar Stranska vas pri Dobrovi pre-more svojo lastno specifiko: zanimivo lego. Bližnja Gradaščica je namreč nekako odre-zala kraj od bližnje Dobrove, tako da je gledano od spodaj zares nekakšna .stranska vas'. Pravijo, da sta bila nekoč tu dve nase-lji: Utik in Stranska vas. Pripadala sta še bokalski graščini. Šele prvi večji pljusk urba-nizacije in pospešene zasebne gradnje je vasi strnil v eno samo naselje.
Prah razjeda lokalko
Strančani, kot nekateri imenujejo krajane te vasi, ki premora komajda 56 hiš, so se sprijaznili že z marsičem, le s svojimi cestami se ne morejo. Te so namreč še vedno slabše.
Razjeda jih prah in razglodani makadatn, nič pa še ne kaže, da bi se jih kdo usmilil z asfaltom. Še posebej problematična je (ka-kih 800 metrov dolga) cesta proti Dobrovi.
To velja za najbolj prometno žilo v kraju. Ob cesti sicer opozarjajo znaki o omejitvi hitrosti in dovoljeni teži tovornih vozil, ven-dar pa se jih nihče ne drži. Še huje je bilo menda pred leti, ko so blizu gradili ljubljan-ske obvoznice. »Tedaj so praktično ves ma-terial vozili tu skozi«, se še spominja član
vaškega odbora Andrej Košir. »Bilo je obupno. Zdaj je težkega prometa na srečo nekoliko manj. Vendar pa bi bil asfalt kljub temu potreben. Bili smo že dvakrat v planih za obnovo ceste, a smo žal vsakič izpadli. Razlog: ni denarja. Pravijo, da smo pač tudi v komunalnem oziru le .stranska vas'. Kra-jani bi bilo prav gotovo pripravljeni pomaga-ti s samoprispevkom, nasploh ne pride tako daleč, da bi prišli na vrsto. Isto velja seveda tudi za druge komunalne probleme. Sami pa ne moremo rešiti vseh teh vprašanj, ker smo (zavoljo maloštevilnosti) ekonomsko ne-močni.«
Gradaščica ne poplavlja več
Kdaj bodo ceste Stranske vasi končno ugledale prepotrebni asfalt, zdaj ostaja ne-gotovo. Krpo urejenega cestišča skozi vas si krajani sploh ne upajo imenovati asfalt, pač pa je prej nekakšna protiprašna zaščita. Pa še to morajo, kot pravijo, pozimi sami pluži-ti, ie se hočejo voziti po njej!
Več sreče imajo Strančani z Gradaščico. Te zadnje čase na srečo ne poplavlja več,
NqjstMrejša zgradba sredi vasi. Etaogntska po-sebnost ali raški spaček?
medtem ko je bila včasih lokalna cesta često pod vodo. Večji del zemljišča ob rečici (pa tudi dragod) je še vedno družbena last, zato so vaški kmetje - najemniki vložili že več vlog, da bi ga spet odkupili, po sprejemljivi tržni ceni seveda.
Da znajo biti Strančani složni, če je treba, so dokazali že večkrat. Leta 1982 denimo, se je vse vas složno vrgla v obnovo elektrifika-cije, ki je bila že zastarela. Vsaka hiša v vasi je dala najmanj po enega »udarnika«, zbrali pa so tudi samoprispevek. Oskrba z električ-
no energijo je poslej boljša, le nekatere go-spodinjstva na obrobju vasi zavoljo narašča-joče porabe spet šibkejši tok.
Še vedno peš v šolo
Seznam večjih ali manjših del, ki so jih v Stranski vasi opravili v zadnjihTdesetletjih je kar dolg. Kakor je dolg tudi seznam del in krajevnih izboljšav, ki jih še čakajo. V vasi namreč še vedno ni kanalizacije (zdaj vse odplake »požre« potok Ostrožnik), ni dovolj telefonskih priključkov, otroci pa morajo še vedno hoditi peš v šolo na Dobrovo (»smo edina takšna vaška skupnost daleč naoko-li«). Pri varstvu manjših otrok jim, kot pra-vijo v šali, kar prav pridejo vaške vdove, ki jih v vasi premorejo kar 18. Vse tja do Dobrove ni tudi nobene gostilne ali bifeja, pa čaprav so še takoj po vojni imeli kar dve gostilni in lastno trgovino, pa četudi je imela tedaj vas le kakih 30 hiš. Zato pa zdaj na robu vasi veselo poganjajo teniška igrišča (gradijo jih bratje Skulj), ki bodo nudila vsaj nekaj razvedrila in sprostitve tudi samim krajanom Stranske vasi.
BRANKO VRHOVEC