

X d-e

'Tl


OČE



Grof Radecki


C. K. MARŠAL.

Popisal

Fr. Malavašič.


Z jeklorezom,  /

¥ LJ9MUMMBI 1 & 52 .

Založil in naprodaj ima Janez Giontini, bukvar v mestu st.

Natisnila Rozalija E g er.

■/ <  .

* - V  ^

V » ' 1  t

fjlooifpA

Predgovor.

fUkorej v vsili jezikih že je slavno življe¬
nje očeta Radeckita popisano. Nate ga tudi Vi
Slovenci, ki ste tolikrat in tolikrat iz dna svo¬
jega serca zavriskali: Bog živi Radeckita! ko
ste zvedili, kako junaško se je s svojo hrabro
armado obnašal, ko ste staremu možu mnogokrat
v ljubeznivo obličje pogledali, kterega pogled
Vas je sladko sladko vnel, krepko zakričati: Bog
te živi, Radecki!

Nate, tukaj imate ob kratkim njegovo živ¬
ljenje popisano. Berite ga radi sami in berite ga

svojim mlajšim, da bo slavni gospod tudi pri teh

1  *

IV

enako hvaležne serca našil, kakor pri Vas: Za¬
kaj on je bil rešenik in varh cesarstva, ko je
nesreča od vsili strani nad Avstrio gromela; on
je bil jasna zvezda, po kteri smo milo pogledo¬
vali v času stisk in prekucij. In ta zvezda je
pripeljala Avstrio zopet v zavetje, k moči in
slavi!

<2foŽef Grof Radcclii je bil 2. Novembra
1766 v Trebnici na Češkim rojen. Kakošne so bile
leta njegove otročje starosti, ni znano, kakor se sploh
le malo iz pervih let njegovega življenja ve. Svoje vo¬
jaško življenje je začel 1. Avgusta 1784, ktero leto je
stopil kot kadet v oklepniški regiment grof Karameli
št. 2 .  3. Februarja 1785 je bil že podlajtnant, in 11.
Novembra 1787 nadlajtnant, v kteri lastnosti se je v
letih 1788 in 1789 v vojski s Turki bojeval. Grof
Radecki  je bil o tej vojski večdel ordonančni oficir
pri maršalu grofu Lacy,  kteri je bil cesarju Jožefu
pridan, ki je sam armadni višji zapovednik bil. V šoli
tega moža je Radecki  svoj vojaški tek začel, in zdi
se, da si je že takrat tega slavnega moža v izgled
vzel. Po novim letu 1792 je bil s Turki mir storjen.
Pa kmalo vidimo cesarsko armado in z njo tudi naše¬
ga grofa Radeckita  na drugim borišu.

Francozka vstaja (revolucia) je leta 1791 se tako
obnašala, da se je dalo kmalo previditi, da se bo tudi
v druge dežele razširila in si vse prizadjala, z zvijačo
ali s silo njih zadeve zmešati. Ker so se reči huje in
huje kazale, sta 7. Februarja 1792 avstrianski cesar
in pruski kralj zvezo za hrambo svojih dežel naredila.
Med tem je cesar Leopold  II. 17. Februarja umeri
in njegov sin Franc  je za njim cesarstvo nastopil. Ker

Avstria od svoje zveze s Prusio ni-hoda odstopiti, ker
ni liotla nehati, se za hrambo svojih mej pripravljati,
in se sploh nikakor po volji Francozov ni mogla ravnati,
je bil njih kralj Ljudovik XVI. prisiljen, 20. Aprila
Avstrii vojsko napovedati.

Regiment, v kterim je naš Radecki  služil, naj¬
demo še le v bojih let 1792, 1794 in 1795. Ali je
bil Radecki,  kteri je 9. Avgusta 1794 drugi ritmoj-
ster postal, tudi z njim v vojski ali ne, se ne more z
gotovostjo povedati, ker se njegovo ime še le v vojski-
nih pismih leta 1796 bere.

'To leto najdemo grofa kot adjutanta feldcajgmaj-
stra barona Reaulieu,  kteri je 17. Marca višje po¬
veljstvo čez armado v Italii prevzel.

•' “"lEden in sedemdeset let stari Reaulieu  je bil si¬
cer zavoljo njegove hrabrosti, serčnosti in vojaške pre¬
brisanosti slavno znan, pa v tej vojski je imel z mla¬
dim , krepkim in premedeniin sprotnikom opraviti, in ta
je bil Napoleon,  pervi general francozke armade. Da-
siravno se v tej vojski sreča cesarskim ni dobro kaza¬
la, so vunder tu in tam Francoze premagali, in tukaj
najdemo Radeckita  že zavoljo njegove umnosti in
serčposti od generala B e a u 1 i e u pohvaljenega.

Radecki  je bil 29. Maja 1796 k pionirjem kol
major prestavljen, v kteri lastnosti je v letih 1797 in
1798 pri marsikterih opravilih svojo bistro glavo po¬
kazal.

#*•* 17. Oktobra 1797 je bil v Kampo formii s Fran¬
cozi mir storjen in misliti je bilo, da bo pri tem ostalo.
Pa že v spomladi leta 1799 je huda vojska svoje Čer¬
ne perute čez Avstrio raztegnila in prisiljen je bil ce¬
sar, se zopet z Francozi vdariti. V spomladi tega leta

7

se je začela vojska. Višje poveljstvo cele italianske arma¬
de je bilo do prihoda Rusov, ki so pod maršalom Suva-
rovom  pomagat šli, generalu baronu Melas  izročena.

Major Radecki  je bil v začetku vojske v Italii,
in je postal potem, ko je general Melas  9, Aprila po¬
veljstvo armade prevzel, pri tem general-adjutant. 14.
je šla armada pri Valegii  čez reko Minčio, in v dru¬
gi polovici Aprila so prišli Rusi pod Suvarovom.
Preobširno bi bilo vse boje povedovati, v kterib je ce¬
sarska armada še pred prihodom Melasa  in brez Rus¬
ke pomoči premagala. Iz pisanja generala Melasa  (i-
stočasnemu predsedniku dvornega vojskinega zbora, ge¬
neralu grofu Tige,  26 .  Aprila 1799 posnamemo to le:

„Da mi bo prihodnje mogoče, povelja nj. Veličanst¬
va, preslavnega dvornega vojskinega zbora in njega
ekscelencie tukajšnega gospoda maršala naznanovati in
spolnovati, moram Vašo ekscelencio prositi, njegovo Ve¬
ličastvo premoči, da mi bo gospod major in poveljnik
pionirjev, grof Radecki  kot oberstlajtnant in general-
adjutant pridan; zavoljo njegove hrabrosti kakor tudi
zavoljo njegovih vojaških vednost mi je že davno znan. 44

Perve dni druge polovice mesca Junija so bili ker-
vavi boji, in 19. so bili Francozje na reki Trebii  po¬
polnoma premagani.

V svojim spisku o teh bojih piše general Melas
med drugimi:

„Majorja in poveljnika pionirjev, grofa Radec-
kita,  kteri je tačas moj general-adjutant, moram zavo-
Ijo njegove serčnosti in neplašljivosti, s ktero je svojo
službo tako jako opravljal, posebno priporočiti, da se nje¬
govemu Veličastvu, presvitlemu cesarju imenuje. 44

Iz druzega pisanja generala Melasa  predsedniku

8

dvornega vojskinega zbora dne 27 .  Junija iz Alesan-
drie vzamemo to le:

„Gospod major Rad ec ki, kteri pri armadi službo
general-adjutanta opravlja, je v tej vojski neprenehoma
svojo vojaško bistroumnost in serčnost kazal, je bil za¬
voljo njegove posebne pogumnosti pri višjih večkrat po¬
hvaljen in najvišji milosti Nj. Veličanstva priporočen; bit-
ve 17. in 18., zlasti pa 19. t. m. na Trebii  so mu
nove priložnosti dale, se z izverstnimi djanji posebne mi¬
losti Nj. Veličastva in občnega čislanja armade popol¬
noma vrednega storiti. 44

„Reči moram Vaši Ekscelencii, da mi je v napra¬
vah na borišu, kjer serčni mož svojo umnost pokazati mo¬
ra, zlo stregel, in da je s svojim izurenim ter jadernim
pregledom vsega mojo pazljivost na več reči obernil,
kjer je bilo samo mogoče z naglo pomočjo ali nevar¬
nost, ki je že nastopila, odverniti, ali pa z novimi moč¬
mi velik dobiček dobiti. Njegove gorecosti, s ktero je
naprej dereče čete (trume), jih peljaje, na najnevarniši
mesta spravil, in pri kteri priložnosti je topova krogla
konja pod njim ubila, ne morem prehvaliti, in pravično
pričbo mu moram dati, da je s svojo znano, in njemu
vlastno delavnostjo k zmagi zlo pripomogel.“

„Vašo Ekscelencio moram torej milosti prositi, Nj.
Veličastvu mojo ponižno prošnjo predložiti, tega, za
službo Nj. Veličastva tako zaslužnega štabnega oficirja
z vojaškim redom Marie Terezi  e,  kterega v
vsakim ozeru zasluži, premilostivo obdarili, in ga za to
blagovoljno priporočiti. 44

Dasiravno se to takrat ni zgodilo, nam da to pi¬
sanje vunder jasen pogled v prejšno djanje moža, kte¬
rega zdaj ves svet tako sploh časti in čisla.

9

Major  Radecki  je postal pozneje pri armadi vsled
najvišjega sklepa dne 1. Maja 1799 oberstlajtnant in
general-adjutant generala Melasa.

14. Avgusta je združena avstrianska in ruska ar¬
mada pri mestu Novi z neizrečeno serčnostjo Franco¬
ze premagala. Vsled tega piše general Melas  o tej
bitvi:

„Ne vem, kako in s kterimi besedami bi nepre¬
cenljivo hrabrost in pogumnost cele armade, kakor vsih
gospodov generalov, štabnih in višjih oficirjev dostojno
popisal, in reči moram, da sije  slednji vojak ta, za c. k.
orožje tako slaviti dan, ko je bil vsak korak s kervjo
zaznamovan, pravico do neumerljive slave in do občne¬
ga čislanja pridobil."

Imenovavši vse tiste, kteri so se sosebno obnesli,
piše še dalje: „Zadnjič se ne morem premagati, gospo¬
da oberstlajtnanta grofa Ra dečki  ta,  kteri službo ge-
neral-adjutanta opravlja, Nj. Veličastvu tim bolj pripo¬
ročiti, ker sim imel priložnost, tolikokrat se nad njegovo
posebno serčnostjo, pogumnostjo in nevtrudljivo delav¬
nostjo čuditi, in je tudi ta dan več del sam vojake na¬
pravil, kako jim je prijeti, sam prijemaje in tako gotovo
pomagaje, da smo premagali."

11. Septembra je šel Suvarov  v Švajco in tudi
potem še Melas  ni bil nič menj srečin v svojih zapo-
četjih in pri vsaki priložnosti vidimo Radecki  t,a po¬
hvaljenega, kakor piše Melas  zopet po bitvi, v kteri so
cesarski na reki S turi  Francoze premagali (4. Novem¬
bra). „Enako moram nevtrudljivega, bistroumnega in ne¬
prenehoma delavnega gospoda oberstlajtnanta grofa Ra¬
decki  ta,  kteri si je toliko pravih in bistvinih zaslug o
celi vojski nabral, najvišji milosti priporočiti." Tudi to

10

pismo sklene Melas  s prošnjo, Ra dečki  tu  zasluženo
plačilo nakloniti.

o. Novembra je postal Radecki  oberst pri pionirjih.

3. Decembra 1799 je sklenil Melas  vojsko ti¬
stega leta, v kteri so cesarski celo zgornjo Italio z 22
terdnjavami in gradovi v svojo oblast dobili.

V  vojski prihodnjega leta 1800 najdemo Ra deč¬
ki  ta  že spet v boju pri Mont e Croce  pohvaljenega,
in v bojih od 19. Aprila do 14. Maja, v kterih so bili
cesarski premagavci, je imel dovolj priložnosti, se izkazati.

Vsled cesarskega sklepa 5. Septembra 1800 je
bil Radecki  k armadi na Nemškim poklican in k oklep-
niškemu regimentu nadvojvoda Alberta  kot oberst po¬
stavljen, kjer ga v boju pri mestu Hohenlinden  3.
Decembra zopet med tistimi beremo, kteri so bili zavo¬
ljo hrabrega obnašanja cesarju posebno imenovani.

Ta vojska s Francozi je terpela do 9. Februarja
1801, kteri dan je bil v francoskim mestu Liineville
mir sklenjen. 22. Marca so šli Francozje iz cesarskih
dežel in cesarska armada je prišla k miru. Regiment, v
kterim je bil Radecki oberst,  je prišel v Oedenburg
na Ogerskim.

Mesca Aprila 1801 se je komisia zbrala, ktera je
imela razsoditi, kteri oficirji so se v pretečenih vojskah
vojaškega reda Marie Terezie  vredne storili. Po
pravilih tega reda zamorejo samo tisti z njim poslavljeni
biti, „kteri ne spolnijo samo po poštenosti in dolžnosti
svoje dolžnosti, temuč se verh tega' tudi še s posebno
hrabrim djanjem obnesejo ali z modrimi za vojaško reč
koristnimi sveti ne le pomagajo, temuč tudi s posebno
pogumnostjo te svete izgotoviti pripomorejo. 44

Tudi general Melas  je dal v Gradcu 9. Aprila

11

1801 pričevalo od sebe, v kterim poterdi: „Sadanji o-
berst in regimentni poveljnik, grof Radecki  je celi čas,
ko je bil general-adjutant pri armadi v Italii, ktera je
bila pod mojim poveljstvom, moje povelja ne le vselej
natanjko spolnoval, ampak tudi v vsakim boju s sovraž¬
nikom posebno pripomožen bil; zlasti pa zasluži pri bit—
vali na Trebi  i,  pri No  v i in G e n o 1 i,  v kterih je bist—
vino k zmagi pomagal, imenovan biti. 44

„Ker se je v tej službi enako djavno in z vojaško
bistroumnostjo tudi o času, ko mi je bilo po odsto'pu go¬
spoda generala barona Beaulieu  do prihoda gospoda
maršala višje poveljstvo italianske armade izročeno, ob¬
našal, spoznam za svojo dolžnost, v poterjenje resnice
z nazočim pričevalo, kot znaminje svoje popolne zado¬
voljnosti tim več dati, ker sim sam mnogokrat prosil, mu
križ reda Marie Terezie,  ki se mu spodobi, podeliti,
in ker mu je vsled ukaza visocega dvornega vojskinega
zbora mesca Julija leta 1799 prigotovljen bil, ga pre-
svitlemu cesarju posebno priporočiti.“

Tako uidimo našega maršala že v letu 1801 z
redom za vojaške zasluge poslavljenega, kteri je pervi
med vsimi evropejskimi vojaškimi redi.

V letih miru 1801 do 1805 je bil oberst Ra¬
decki  s svojim regimentom vedno v Oedenburgu.  Svo¬
jim podložnim prav oče, je gledal posebno, na izobra-
ženje v vednostih in vojaški izurenosti, na ohranjenje
tistega tako potrebnega vojaškega duha, kteri edini za-
more vsak regiment za junaške dela vneti. Časten in
spoštovan od vsili, ki so imeli ž njim opraviti, je vedil,
si zaupanje in ljubezin svojih podložnih pridobiti in ohra¬
niti, in si je tako stanoviten spominj v zgodbini tega re¬
gimenta postavil.

12

1. dne Septembra 1805 je postal grof Badečki
general-major in je bil kot brigadir v Italio prestavljen.

Komaj en mesec potem, 3. Oktobra 1805, je pre¬
vzetni Francoz cesarskim zopet vojsko napovedal, in 18.
tistega mesca so se začeli bojevati. Cesarski so sicer
pri Kaldieri  31. Oktobra sovražnika premagali, ali na
Nemškim so Francozje napredovali in ko se je general
Marmont  že 8. Novembra s 15000 Francozov zgor¬
njemu Štajerskemu bližal, je dobil Ba dečki  povelje, z
regimentom nadvojvoda Karla  ulanov iz Italie čez Go¬
rico in Ljubljano  v Celje iti,  in cesto v Celovec
zapreti. Badecki  je prišel že 16. v Konjice.

Med tem so Francozje Dunaj posedli, in kakor se
je v zgornjih deželah cesarska armada sovražniku vmi-
kala, tako se je mogla tudi v zdoljnih krajih nazaj po¬
mikati, in sicer proti Ogerskemu. Badecki  je tudi v
tem za cesarsko armado žalostnim času povsod in vse¬
lej se možaka pokazal. Cesarski so bitvo pri Avster-
licu  zgubili in 26. Decembra s Francozi v Prešpur-
ku  mir storili.

Mesca Februarja je prišel Badecki  kot brigadir
na Dunaj, kjer je do leta 1809 ostal.

Nadvojvoda Karl  je po nesrečni vojski leta 1805
kot narvišji general marsikaj v armadi popravil. S po¬
korno, dobro napravljeno in v orožju izurjeno armado je
poskusila Avstri sama, brez ptuje pomoči, Francoze med
meje zmirnosti nazaj pognati.

10. Aprila 1809 je šla cesarska armada čez re¬
ko In. V  celim času te vojske, v kteri je Badecki
1. Junija feldmaršal-lajtnant postal in kteri je 14. Ok¬
tobra 1809 na Dunaju sklenjeni mir konec naredil, se
je Badecki  tako junaško obnašal, da se je smel po

13

pravici za komanderjev križ vojaškega reda  Ma¬
rie  T e r e z i e oglasiti.

Mesca Aprila 1810 se je zbral kapitel tega reda,
da bi razsodil, komu bi bil po zasluženju ta red podeliti.

Nadvojvoda L j ude vik je rekel v pričevalo, ktero
je zavoljo tega pisal: „Ker je gospod feldmaršal-lajtnant
grof Ra dečki  v poslednji vojski o času, ko sim bil
jez poveljnik petega armadnega oddelka, pri vsaki pri¬
ložnosti neprestano djavnost, izverstno serčnost, urno pre-
zornost in osebno hrabrost, zlasti pa 2. Maja pri Welsu
razodeval, spoznam za svojo dolžnost, gospodu f. m. 1.
grofu Radeckitu  to očitno pričevalo mojega čislanja
dati in njega najvišji milosti Njegovega Veličastva pri¬
poročiti,. da bi se mu dobro zasluženo častno plačilo na¬
klonilo. u

Nasledek tega pričevala je bil, daje  cesar Franc
našega grofa za komand  er  j a vojaškega reda Marie
Terezi  e naredil.

V letih 1810, 1811 in 1812 je bil grof Radecki
dvorni vojskini svetovavec in poglavar generalnega kvar-
tirmajsternega štaba na Dunaju. Tukaj mu je bila pri¬
ložnost dana, svojo nevtrudeno delavnost pokazati in svo¬
je želje spolniti, vojaške vednosti v duhu časa obdelo¬
vati.

V letu 1812 je Napoleon, potem ko je skorej celo
Evropo v jarm sužnosti vtaknil, gnan od nenasitljive la¬
komnosti, s svojo armado nad Ruse šel. Pa tukaj mu je
božja previdnost mejo postavila. Glad in zima sta nje¬
govi armadi grob skopala in z majhnim ostankom arma¬
de je nazaj na Francozko pribežal. Pa še enkrat je ho¬
tel svojo srečo poskusiti in že v začetku spomladi 1813
je stal z novo mlado armado zopet pripravljen.

14

Pruski kralj se je že s ruskim cesarjem zedinil,
in še enkrat se je Napoleonu zvezda sreče zasvetila.
Zakaj s svojo novo armado je Pruse in Ruse 2 .  Maja
pri Ličnu, 21. in 22 .  pa pri Baucnu premagal.

Avstrianski cesar je med tem na Češkim močno
armado pripravljeno imel, in grof Radecki je bil že
14. Maja kot poglavar general-kvartirmojsterskega šta¬
ba iz Dunaja k nji poslan.

S pripomočjo avstrianskega cesarja so se 4. Ju¬
nija za šest tednov pomerili. Avstrianskemu cesarju je
bilo osvobodenje Evrope čez vse na sercu. Dasiravno je
imel za vojsko pripravljeno armado, je vunder poskusil,
sovražne dele mirno spraviti. Ker pa Nap o 1 e o n ni ho¬
tel tega dobrega namena spoznati, je pristopil avstri¬
anski cesar, vdavši se v želje armade in naro'dov, k
Prusom in Rusom in je napovedal Napoleonu vojsko.

30. Avgusta so bili Francozje pod generalom Van¬
dam e popolnoma premagani in Radeckitu, kot po¬
glavarju general-kvartirmojsterskega štaba, se ta slavna
premaga pripiše.

V veliki bitvi v dneh 16., 18. in 19. Oktobra so
bili Francozje pri Lipsku nazadnje tepeni in iz Nemške¬
ga izgnani. V natisnjenim popisu te bitve je tudi Ra¬
decki omenjen. Po tem, ko so vsi poveljniki imenovani, se
bere: „In poglavar general-kvartirmajsterskega
štaba, feldmaršal-lajtnant grof Radecki si je s
svojim umnim obnašanjem, s svojo nevtrudeno de¬
lavnostjo in izverstno hrabrostjo v tej bitvi po¬
sebno hvaležnost domovine pridobil .“

Spoznavši velike zasluge, ktere si je naš Radec¬
ki ta dan pridobil, mu je podelil cesar Franc veliki
križ avstrijanskega reda sv. Leopolda, ruski cesar

15

Aleksander ruski red sv. Jurja 3. razreda, ktero po-
slavljenje mu je tim bolj po zasluženju šlo, ker je prav
za prav Rad e c ki načert za to veliko bilvo naredil. Pa
tudi med ranjenimi najdemo tukaj f. m. 1. Radeckita.

Neposrednji nasledek te premage je bil, da so bili
Francozje potem, ko so bili še 29., 30. in 31. Okto¬
bra pri Hanau tepeni, čez reko Rajna spodeni in 9.
Novembra čisto iz nemških dežel pomedeni. Združene
avstrianska, pruska in ruska ter druge nemške arma¬
de so podile sovražnika proti Parizu, ktero mesto se
je 31. Marca 1814 zjutraj ob dveh podalo. V množili
bitvali do te dobe beremo marsiktere pohvale našega
Radeckita.

7 .  Aprila je podal Napoleon premažnikom svoje
odstopno pismo in je šel 20. tistega mesca na otok El¬
ba, kteri mu je bil za prihodnje prebivališe odmenjen.

Tako je bila silna vojska končana in vse se je
nadjalo , da se ne bo kmalo vernila. Na Dunaju so se
evropejski oblastniki zastran obravnave evropejskih za¬
dev posvetovali, kar se je zaslišalo, da je Napoleon
26. Februarja 1815 otok Elba zapustil in 1. Marca
na Francozko pribrodil, se te dežele polastit, in kralja,
kteremu so premažniki francozko kraljestvo zopet izro¬
čili, in s kterim so oblastniki mir sklenili, spodrinit.

Grof Radecki je bil 14. Junija 1814 za ogled¬
nika avstrianskih čet na Ogerskim izvoljen; ko seje pa
cesarska armada pod poveljstvom maršala kneza Sclnvar-
zenberga na Rajni zberala, je bil zopet kot vodja ge¬
neralnega štaba pri nji postavljen. Pa kmalo je bil so¬
vražnik zopet premagan in 15. Novembra 1815 je bil
drugi pot v Parizu mir sklenjen.

Grof Radecki,  kteri je dobil 22. Junija t, 1. na-

16

slov c. k. skrivnega svetovavca, je dobil v tej vojski
veliki križ reda z imenom „Zahringen-Lowen-Orden“ od
velikega vojvoda Badenskega, veliki križ francozkega re¬
da sv. Ljudevika in veliki križ hanoveranskega guelfen-
skega reda ter počastni meč hrabrosti od ruskega ce¬
sarja. Prišel je kot divizionar v Oedenburg, kjer je do
leta 1818 ostal.

12. Decembra 1818 je bil v tajisti lastnosti v
Budo prestavljen, in je opravljal ondi od leta 1821, kot
najstarji feldmaršal-lajtnant službo namestnika deželnega
vojaškega poveljnika

Vsled najvišjega sklepa dne 18. Februarja 1829
je bil Radecki  na stopnjo generala konjištva povzdig¬
njen, in je v svoji prejšni vlastnosti v Budi  do 24. No¬
vembra ostal; ta dan pa je bil kot poveljnik terdnjave v
Holomuc na Moravskim poklican.

26. Februarja 1831 je bil Radecki  k armadi
v lombardo-benečijskim kraljestvu prestavljen in 23. No¬
vembra t. I. je prevzel poveljstvo te armade namest ge¬
nerala konjištva, grofa Frimonta,  kteri je bil kot pred¬
sednik dvornega vojskinega zbora na Dunaj prestavljen.
Tukaj se je djavnosti in vojaški umnosti našega mar¬
šala kakor v ozeru uprave tako tudi sploh v obdelova¬
nju armade, ktere poveljnik je bil, širok obzor odperl;
tukaj mu je bilo polje izročeno, v ktero je seme vsejal,
ki je s časom tako krasen sad obrodilo. —

Leta 1820 je avstrianska armada v kratkim času
italiansko revolucio zadušila. Ko se je mesca Julija 1830
tudi na Francozkim vnela, so njeni prijatli in razširje-
vavci, kakor navadno, tudi na Italio zaljubljeno pogle¬
dovali. Avstria, ktera je poroštvo za pokoj v Italii pre¬
vzela, je mogla pripravljena biti, vsako poskušajo, mir

te

17

dežele kaliti, koj v začetku zadušiti. Bolj in bolj se
je kazalo, da tudi v Italii ne bo brez nepokoja. Ognjiše
revolucie so bile manjše italianske dežele, posebno rim¬
ska. Da bi v svojih deželah mir ohranila, je poslala av-
stria večjo armado tje. Kmalo so bili tudi v tej revolu-
cii njeni začetniki razkropljeni in tako je bila tudi ta
kmalo zadušena, ktera je, ako bi je avstrianska armada
ne bila tako krepko prestregla, protila, za mir in pokoj
cele Italie nevarna postati. Opomnili smo teh dveh re¬
volucij le za to, ker so se iz nji prigod ki izsn ovali, od
kterih bomo kmalo obširneje govorili in kteri so bili prav
za prav le nadaljava revolucij let 1820 in 1830.

Ko je grof Radecki poveljstvo armade v lombar-
do-benečijskim kraljestvu prevzel, je obstala iz 104500
mož s 5^00 konji.

Vojak se mora v času miru za vojsko obdelati.
Kdo drug pa zarnore bolj učenik mlade, od najbolje vo¬
lje navdane armade biti, kakor tako visoko spoštovan in
slaven vojak, kteri je v vojskah se postaral in kakoršnega
je italianska armada za svojega poveljnika imela?

• Koj v začetku je skerbel Radecki  za spopol-
njenje v taktični gibljivosti in djavnim izomikanju svoje
armade, kakor tudi za primerno prenaredbo uka v vad¬
bi, ki je bil od leta 1806 predpisan in se za tačasno
vojskovanje več ni podal. Zavoljo (ega je spisal Ra¬
decki  1833 nov uk z svojim jakim prijatlom, sada-
njim poglavarjem generalnega štaba, f. m. I. baronom
Hess.

aa.

Tega uka se je armada v zimskim času v šoli
učila, spomlad pa je v vadbah pokazala, kako in koliko
se je naučila. Povsod se je Radecki  sam prepričal,
kako armada napreduje.

2

18

Vsako jesen je armado k velikim vadbam zbral in
sicer na tacih krajih, kjer so bile res vojske. Perva ta¬
ka velika vadba je bila mesca Oktobra 1834 med re¬
kama Adiža  iu Minčio. Vikši oficirji vsili narodov so
prišli k takim vadbam, in čudili so se nad avstriansko
armado in nad njenim poveljnikom. Postaviti moramo tu
sim tudi še občno povelje maršala Radeckita,  ktero
v to dobo spada, in ktero nam je priča, kako je pri—
godbe v Italii sodil, in pa tudi, kako si je vedil serca
svojih podložnih prikupiti. Od besede do besede ga tu¬
kaj zapišemo:

„Z velikim veseljem in z veliko dovoljnostjo sim
se iz teh, zdaj dokončanih jesenskih vadb prepričal, ka¬
ko armada v svojim taktičnim omikanju napredje. Čete
vsih orožij so se v pridnosti, pazljivosti in stanovitnosti
prekositi skušale; zakaj dobro spoznam, da so bile te
vadbe težavne in da so mogli vojaki se marsičesar va-
nati. — Slednji vojak, kteri svoj stan ljubi, bo korist
spoznal, ktera mu je za njegovo omiko iz tega izrastla,
in v tej vesti mora plačilo svojih prizadetev najti, ktere
mu je bilo premagati. — Samo tako je mogoče, dobro
armado za vojsko obdelati, ktera je pervi namen vojske.
Na ravnih prostorih za vojaško vadbo, na kterih ni ni-
kakoršnih težavnost se ne more resna podoba vojske v
resnici in s koristjo pred oči postaviti, in slednji, še ta¬
ko dober uk malo pomaga, če ni djaven. — Zahvalim
se vsim generalom, vsim štabnim in višjim oficirjem za
gorečost in delavnost, ktero so to poletje pokazali, in s
ktero so mi tako pomagali, moj namen doseči. Zahva¬
lim se vsim podoficirjem in vojakom za njih pridnost,
dobro voljo in pazljivost, ktero so v vsaki priložnosti
pokazali, svoje dolžnosti spolnovaje. — Od dne do dne

19

čutim bolj in bolj neizrečeno milost, ktero mi je Njegovo
Veličanstvo skazalo, ko mi je poveljstvo tako hrabre ar¬
made izročilo. Vodja take armade pričakujem vesel vse¬
ga, kar pride. — Dremlje nej v prihodnosti časa,
kar koli hoče: pokoršina in zvetost do cesarja ste naj -
lepši čednosti vojaka, in nobena armada sveta nej ni¬
koli avstrianske v teli rečeh ne prekosi. Temu smem z
mirnim sercom porok biti, ako tiste pogledam, kterih po¬
veljnik biti imam čast. Opomnim čete, v enaki pridnosti
in stanovitnosti svoje dolžnosti spolnovati: čas bo pri¬
šel, da bomo sad naših prizadevanj pridelali. —
9. Decembra 1831 je postal grof Ra dečki  po
sinerli angležkega kralja zopet pervi vlastnik 5. huzar¬
skega regimenta, kteri je bil 20. Junija 1834 sardin¬
skemu kralju podeljen. Ta regiment je bil do mesca Maja

1838 tako imenovan, od tistega časa po bo ime naše¬
ga častitega maršala obderžal.

Mesca Februarja 1832 je dobil Radecki  veliki
križ sardinskega reda sv. Mavricia-Lazara, in v De¬
cembru 1833 veliki križ parmezanskega reda sv. Jurja.

• V pomladi 1836 je bila italianska armada po¬
manjšana, in ostalo je samo 27700 mož in 2550 konj
v tej deželi, razun 34400 mož in 1290 konj, ki so
spadali pod italiansko generalno poveljništvo.

Vsled najvišjega sklepa 17. Septembra 1836 je
postal grof Radecki  maršal. t

S prav blagovoljnim ročnim pisanjem 14. Septem¬
bra 1838 je prejel maršal grof Radecki  od Njego¬
vega Veličanstva, cesarja Ferdinanda  I. red železne
krone pervega razreda, potem v Septembru tajistega leta
od sardinskega kralja red sv. Anunciate; v Prosencu

1839 veliki križ papeževega reda sv. Gregorja, v Aprilu

2 *

20

1839 ruski red sv. Andreja pervega razreda in vitežki
križ reda belega orla, v Decembru 1845 kine v briljan¬
tih ruskega reda sv. Andreja in mesca Avgusta 1846
lukežki vojaški red sv. Jurja pervega razreda. —

Prišli smo zdaj do prigodkov v letih 1848 in
1849 v lombardo-benečijskim kraljestvu, kteri nam mar¬
šala grofa Radeckita  v njegovi celi visokosti poka¬
žejo. Ta doba nam pričuje, kako vojaški duh vodja tudi
na njemu podložne čete preide; kako se taka armada z
zaupanjem v njegovo umnost voljno voditi da in iz lju¬
bezni do cesarja, iz spoštovanja in ljubezni do njegove¬
ga namestnika pri armadi, spodbadana od njegovega iz-
gleda, s pravo junaško serčnostjo in zaničevanjem smerli
se vsaki nevarnosti nasproti postavi, vsako težavo, vsa¬
ko nezložnost z možko voljnostjo rada in veselo terpi za
ohranjenje cesarstva, za varovanje in pomnoženje stare
slave in stare časti armade; kako si prizadeva, si spo¬
štovanje svojega učenika in vodja pridobiti, da bi mu
pokazala, da seme, ktero je sejal, ni na nerodovitno
zemljo padlo, temuč da je pod njegovim vodstvom in v
njegovi skerbnosti najlepši lavorjev venec obrodilo.

Kaj je Radecki  tukaj storil, bo v bukvah zgo¬
dovine med vsimi djanji njegovega dolzega in slavnega
življenja na pervim mestu zapisano stalo. On je zvezda
vodnica, po kteri je armada že davno pred temi prigod-
ki polna zaupanja pogledovala, in slednji je bil terdno
prepričan, da zamore armado le k slavi, časti in zma¬
gi peljati.

24. Februarja 1848 so Francozje svojega kralja
pregnali, in v novič so svojo deželo v republiko prede-

21

lati. Gotovo pa je za to najmanji del prebivavcov Pa¬
riza vedil, kakor se tega, razim tako imenovanih dema¬
gogov, v deželi nobena duša ni nadjala. Da pa taka
silna prememba ne bo ostala, brez da bi je tudi druge
dežele ne čutile, je bilo previditi. Da bo pa italianske
nedovoljneže na noge spravila, je bilo iz množili zabav¬
ljanj, ki so se tačas v Italii očitno godile, in kterih se¬
dež so bile zopet manjše italianske dežele in zlasti Rim,
je bilo gotovo misliti.

V lombardo-benečijskim kraljestvu, ktero je bilo,
kar je pod cesarjem, tako obogatelo, kakor nikoli pred,
sicer punta niso tako očitno pridigovali, ker so se moč¬
ne armade bali. Res je, da so se dostikrat razperli,
včasi tudi na cestah spopadli, pa sploh je bilo vunder
še pokojno; tako pokojno, kakor na morju pred vihar¬
jem. Tim obertniše so pa izposlanci na skrivnim vse si
prizadevali, da bi ljudstvo šuntali, dokler bi pripravna
priložnost prišla, se očitno vzdigniti. Gotovo je, da so
tudi udje italjanske propagande na Dunaju k temu po¬
magali.

13. Marca so se na Dunaju spuntali, in cesar,
kteri je prošnje svojega ljudstva, ki je bilo v vsili na¬
rodih tukaj namestovano, voljno uslišal, je dal 15. že-
Ijeno ustavo (konštitucio), svobodno tiskarstvo in narod¬
no stražo. Kar je dobrotljivi cesar iz lastnega nagiba
dal, kar bi bilo imelo želje vsili vpokojiti, kar bi bil J
imelo vše narode cesarstva bolj pobratiti, to je bilo v
loinbardo-benečijskili deželah znaminje vstaje, je bilo
propagandi priložnost, po kteri je hrepenela, se poka¬
zati v svoji celi podobi in v očitni vstaji zoper svojega
kralja meč potegniti.

Tode gotovo smemo reči, da se je tudi le majhno

22

kardelo za celo ljudstvo oglasilo, ktero je večji del pre-
bivavcov šuntalo in nazadnje s silo naganjalo, ko so se
prebrihtali, da se hoče to kardelo njih poslužiti, da bi
svoj namen doseglo. Le ostudno obnašanje sardinskega
kralja Karla Alberta,  le peklenska propaganda v
Rimu in nedovoljni bogatini so zamogli tako srečno de¬
želo k nezvestosti in k nehvaležnosti zapeljati.

Kar je cesar to. Marca na Dunaju dovolil, so
zvedili v Milanu 17 .  zvečer in 18. zjutraj je bilo na
vsih vogalih nabito. Namest da bi ljudstvo, ktero je bilo
po Dunajskih prigodkih še bolj razkačeno, vtolažila, je
bila ta novica znaminje k vstaji. Z več kot 3000 ljud¬
mi je terjal mestni poglavar od vlade, da naj vse ljudi
izpusti, kteri so bili zavoljo političnih verižb zaperti. Ker
se to ni zgodilo, so se Milančanje sploh zdvignili.

Maršalu grofu Radeckitu  je bilo že pred več¬
krat rečeno, da se bo 18. punt vnel. On je imel pa ar¬
mado le pripravljeno, če bi ga deželska gosposka po¬
moči prosila. Ljudstvo je bolj in bolj vkup derlo in vre¬
lo, in maršal, kteri je bil ravno v svoji pisarnici, ko je
vihar zabučal, je bil prisiljen, se v Kaste! vmakniti, da
bi ga ljudstvo ne zajelo. Od hipa do hipa so bile spo¬
ročila žalostniše, vse velike ceste in ulice so bile za¬
grajene. Maršal je ukazal vojakom, se pripraviti. Med
0  • tem so puntarji slabo stražo pri poslopju deželnega po-

• glavarja večdel pobili; ljudstvo je poslopje oropalo, ne¬

kaj pisem raztergalo in poglavarjevega namestnika, gro¬
fa O’D on el a vjetega odpeljalo.

Maršal Radecki  je ukazal generalu Wohlge-
muth,  kteri je bil vojašk poveljnik tega mestnega dela,
zagraje vzeti in poslopje zopet obstaviti. Med tein se je
boj v celim mestu vnel; iz okenj so na vojake streljali

23

in kar so imeli, kamnje, vrelo olje, krop i. t. d. na-nje
metali. General Rath,  ki se je v mesto podal, da bi
prostorje pred škofijsko cerkvijo, poglavarjevo poslopje
in druge cesarske hiše obstopil, se je mogel za vsako
zagrajo (barikado) bojevati 5  vojaki so jih vzeli vse in
so prišli, kamor so bili namenjeni. Večer je prišel, boj
na cestah, ali prav reči, streljanje na cesarske vojake
je že šest ur terpelo, ko je grof Radecki  sklenil,
mestno hišo, nej velja kar koli, vjeti, začasne vladarje,
če bo le mogoče vjeti in tako puntu žile spodvezati.
Šteri ure so se cesarski z vstajniki terdo bili. Nazad¬
nje, ko so bili skoraj vsi vojaški tesarji, kterim je bilo
naročeno, vrata razsekati, ubiti ali ranjeni, je bilo mo¬
goče z dvanajstniki t. j. topovi, kteri 12  funtov težke
krogle izstreljujejo, in ktere je bilo težko v vozkih uli¬
cah rabiti, vrata razstreliti in poslopje vzeti. Več kot
250 so jih vjeli, med kterimi jih je bilo več slovečega
imena. Ti ljudje in orožje, ki je bilo tukaj shranjeno,
so bili v kastel odpeljani.

Maršal Radecki  je imel terden sklep, nej velja
kar koli, Milan  obderžati, in mesto bombardirati, če bi
vstajniki ne nehali, se bojevati.

Rerzoposle (kurirje) je hotel v Verono poslati, pa
to storiti, mu ni bilo mogoče, ker na poštah ni bilo konj
dobiti.

19. zjutraj so se začeli v začetku posamezno, po¬
tem v celim mestu streljati. Vojaki se niso dali vtruditi,
dasiravno so toliko prestali. Čuditi se je bilo nad njih—
nim duhom. Da bi veči moč dobil in četam nekoliko po¬
koja dal, je Radecki  bližnje bataljone k sebi poklical.
Vse ceste so bile zagrajene, ali serčnost vojakov jih je
kmalo poderla. Začasna vlada se je v hišo grofa Bo-

24

r orne a preselila; maršal je sklenil, to hišo v pozni uri
vzeti. Namen je imel, s tem, vodnike punta vjeti in ta¬
ko sovražniku moč oslabiti in pa tudi najimenitniše može
Milanske v svojo oblast dobiti, da bi mu bili poroki za
pokoj mesta.

Prisiljeni so bili ta dan, meso, kar ga je bilo za
vojake treba, z večjimi vojaškimi oddelki priskerbeti. 18.
in 19. ponoči je lilo iz oblakov, kakor če bi se bili o-
blaki vtergali, po dnevi 19. se je pa razvedrilo.

Maršal je imel doslej upanje, mesto vguati, brez
da bi ga bombardiral; samo v zagraje in na najnevar-
niše kraje je dal s topmi (štuki) streljati. Bal se je pa
vunder vedno , da mu ne bo druzega storiti. Sklenil je
torej, ponoči vojaške oddelke v kasarne potegniti in sa¬
mo večje vladne poslopja obstavljene pustiti; ako bi se
pa boj zopet vnel, storiti, kar dolžnost veli.

Med dnevom je prejel maršal žalostne novice iz
Padove od generala d’A s pr e in iz Benedk. Dalje
je zvedil ta dan tudi, da na piemontežki meji tabore
(šance) delajo.

O tem, ko je maršal sklenil, piemontežko mejo ob-
stavljeno pustiti, kakor je doslej bila, je pet novih ba¬
taljonov k njemu pritisnilo, da bi 20. boj z novega za¬
čel. Bili so se tudi ta dan silno zlobno in na obeh Stra¬
nah jih je mnogo padlo.

Milansko mesto je bilo kakor obsedeno. Ne sto,
jezero zagraj je ceste jezilo in puntarji so v svojih za-
početbah umnost in derznost razodevali, ktera je očitno
kazala, da so vojaško učene glave vodniki vstaje. To
ljudstvo “govori Radecki  v svojim pisanju,, se je či¬
sto spreverglo; zloba je vsaki stan, vsako starost, vsak
spol vžgala.

25

20. zjutraj je vzel Radecki  vso voj asi n o iz me¬
sta v kaste!, samo v kasarnah, do kterih je bilo mogo¬
če priti, jih je pustil nekaj. Enako so bile vse mestne
vrata v oblasti vojakov, in generala Wohlgemuth  in
C la  m sta ostala še na svojim mestu. Tako je bilo mo¬
goče do vrat priti. Nazadnje pa nič več ni mogoče bilo
znotraj mesta vojake pustiti. Vselej je bilo treba se biti,
kadar so jim hrano peljali ali druge namest njih poslali.
Posamezni prigodki v tem boju so bili neznani, nekaj pa
ni bilo časa, jih v tem hipu povedati. „Ene reči pa u ,
tako piše Ra dečki,  „ene reči pa ne morem zamolčati,
to storiti me moje serce sili. Nad mojimi vojaki se je
resnobno čuditi, več store, kakor je mogoče, in ostane¬
jo dobre volje, dasiravno že šteri dni v prestrašnim vre¬
menu, še nikakoršnega počitka niso imeli. Serce mi ho¬
če skorej počiti, da se taka serčnost ne more z odkritim
sovražnikom meriti.“

Med tem so se ptuji konzuli prizadevali, Milan
bombardiranja obvarovati, in za tri dni so se imeli \po-
kojiti, kar bi bilo vojakom po nečloveškim kretanju prav
dobro došlo. Slišalo pa se je, da se piemontežka arma¬
da bliža; vpokojili se tadaj niso in z novega se je boj
vnel. K temu se tudi iz dežele nič dobrega ni slišalo;
cela dežela se je zdvignila in kmetje so povsod orožje
v roko vzeli.

Maršal je sklenil, vse vojake iz okoljnih krajev k
sebi potegniti in tako Milan od vsih strani prijeti. Pa pov¬
sod je bila zveza z unanjimi mesti razderta, posamezne
ordonance so postrelili ali polovili, večji oddelki so na
nepremagljivo oporo zadeli na pregrajenih cestah in se-
liših; na ogleduhe ni bilo misliti in tako je bilo vsako
započetje brez teka. Kruha je bilo le za nekaj dni še

26

in pekarijo so mogli le z vednim bojem še ohraniti. Me¬
sa in soli so pač še dobivali, pa tudi ta pomoč jim je
kmalo pošla; če so hotli do hramov za živinsko kermo
priti, kteri so bili na obmestnih taborih, so se mogli
vselej bojevati. Tako je bil maršal, dasiravno je povsod
premagal, vunder v žalostni sili, lakoti odjenjati.

21. je zvedil, da se piemontežka armada na Ti-
činu zbera in da so prostovoljne druhali že čez to reko
prišle. Od 8 vaj carske meje, posebno iz Valtlina, so se
oboroženi kmetji čez planjavo vsuli; slišalo se je, da
jih je kakih 10.000.

Tako so stale reči, ko je maršal spoznal, da mu
ni dalje mogoče v mestu ostati. Ukazal je tadaj eni
brigadi, ktera je bila v M agenti,  in drugi, ktera je
v Saroni  stala, in s kterima je bila zveza še odper-
ta, k njemu v Milan pritisniti. Med tem se je pa v
mestu bojeval. Generala Wohlgeinut in Clam  sla
v ohranjenje zveze vse poslopja ob ježi s topovi po-
derla. Več njih je bilo z vihro vzetih.

Ker je imel maršal mestne vrata vedno v svoji
oblasti, je bilo puntarjem nemogoče, od zvunaj v mesto
kaj dobivati, kjer so že funt mesa z goldinarjem pla¬
čevali. Enako je pa tudi armadi živež pošel. Silno vtru-
deni so bili vsi, in vunder je ostal duh teh hrabrih čet
nevklonjen.

Strašen je bil sklep, pa Milan je mogel zapušen
biti. Cela dežela je vstala, za herbtom je imela arma¬
da Piemonteze; vse mostove so Italiani lahko razderli,
in cesarski niso imeli lesa, jih zopet narediti; enako
jim je voz in živine manjkalo. Kaj se je zadej za ar-
jnado godilo, je bilo popolnama neznano.

Maršal je torej sklenil, čez Lodi  se nazaj vmak-

27

niti, da bi se večjih inest ognil. To se je v noči med
21. in 22. zgodilo. V petih razdelkih je šla armada iz
mesta. Čez mestno ježo iti, je bilo najhuje; zakaj vlak
je bil silno velik, ker se je mnogo deželskih in vojaš¬
kih urednikov (beamtarjev) armadi v varstvo podalo,
in kteri se niso mogli serditosti razkačenega ljudstva
prepustiti.

Generala W o hi geni ut in C lam sta branila pot.
Brigadi Maurer in Strassoldo  ste pritisnile k mar¬
šalu. Blizo vrat Porta Toša in Romana je stalo vse v
plamenu. Prav po sreči so prišli iz mesta. Vse čete so
bile o mraku na orožnim prostorju, nagosto zbrane; v
kastelu je ostala posadka, in na Stranah so množili ti-
relerji čete branili. Dasiravno je bila množica tolikošna,
se ji je vunder pot urno odsedala. Pri mestnih vratah
Porta Comasina imenovanih, so ji hotli se opreti. Pa
vojaki so vsako oporo serčno premagali. Po polnoči so
posledni z jež odšli. Na cesti proti Lodi je bilo mnogo
zagraj in cesta je bila na nekterih krajih prekopana.
Tisti deli armade pa, ki so šli naprej, so trumi pot po¬
ravnali.

23. so prišle čete pred mesto Melegnano.  Pre-
bivavci tega mesta so se prederznili, terjati, da bi orožje
položila, in so kot parlamenterja tje poslanega polkov¬
nika grofa Vratislava  v Kastel vjetega odpeljali,
mu s smertjo žugaje. To zvediti, je ukazal maršal zdaj¬
ci tope pripeljati in goreče mesto vihroma vzeti. Terd-
nega kamnitega mosta puntarji niso mogli razdreti; za
to so ga silno zagradili. Strah, kterega je nesreča me¬
sta Melegnano  po deželi razširjala, je imel nasled,
da se pozneje armadi nikjer več niso v bran posta¬
vili.

28

Nadvojvoda Ernest  je mesto L odi berzdal, ta¬
ko, da je mogel maršal Radecki  brez overe čez re¬
ko Ado z armado iti. V Melegnani  je en dan ob¬
stal , da so se silno vtrudeni vojaki nekaj časa počili.
Maršal je imel namen, se ta stran Ade postaviti, vse
čete, kolikor jih je bilo mogoče k sebi vseti, |se z za-
dej ležečimi terdnjavami v zvezo postaviti in potem Mi¬
lan v novič prijeti.

Med tem so tudi v Benedkah  zvedili, kaj se je
na Dunaju zgodilo. Z glasnim veseljem so sprejeli Be¬
nečani te novice. Le majhno,^od izposlancov propagan¬
de šuntano kardelo je poskusilo, republiko oklicati, za¬
voljo tega je mogla vojašina na noge stopiti. Ali 22.,
ko so zvedili, kaj se je v Milanu  zgodilo, so se za-
priseženci z delovci zopet zdvignili in ondašnji regimenti
so mogli, gerdo izdani, mesto in njegove terdnjave za¬
pustiti. V Vidmu,  T r e b i ž u (Treviso) in Vincen¬
ci so tudi republiko oklicali in tako se je tudi ta del
dežele, od puntarjev podšuntan zoper svojega gospo¬
darja in kralja zdvignil.

Ko je maršal zvedil, da so Benedke  odpadle,
da so se mogli cesarski iz Brešie  vmakniti, in da so
vojaki v Krem  oni  s puntarji potegnili, se ni dal nje¬
gov namen več izpeljati in od stave na Adi je mogel
odstopiti.

25. je zvedel maršal Radecki  v Kremoni, da
se je polkovnik Benedek iz Pavie  poredno vmaknil,
in je vkazal, že napol razpadem grad v Piačenci  za¬
pustiti, da bi bil tako tri bataljone s tremi bateriami k
sebi potegnil.

Armada je prišla 30. v mesto Montechiari. Da
bi še terdnjavo Mantovo rešil, je odpravil maršal že

29

popred brigado WohIgemuth tje. Ukazal je tadaj per-
vemu armadnemu oddelku, na reki Minčio  se vstaviti,
in močno avantgardo na višine poleg mesta Lonato
postavši je šel v Verono,  da je armado v red djal.

6. Aprila so pervi pot cesarski na Piemonteze za¬
deli. Ker ni bilo dosti zanesljivih oglednikov, je ukazal
poveljnik Mantove po Radeckovim  povelju proti
mestu Mac ari a četo poslati, zvedit, kako Piemontezi
stoje. To je bilo polkovniku Benedeku  naročeno. Ta
je imel pa namen, Piemonteze prepasti. Ker je pak nek
kmet strelil, se to ni moglo zgoditi. Pa vunder je Be¬
li edek v Macario  prišel, 10 piemontežkih dragoner-
jev in 13 konj vjel, hiše vihroma vzel, iz kterih so na
cesarske streljali, in je Piemonteze čez reko Oglio  za¬
podil.

7 .  je ukazal maršal proti mestu Rev er e ogledbo
napraviti, v kterim je bilo za več rimskih vstajnikov kru¬
ha napovedanega.

Stari maršal je bil sploh z njemu lastno delav¬
nostjo in s svojo skušeno umnostjo skerben, Peškiero
in Verono  z živežem preskerbeti, in toliko moči po¬
kazati, kolikor jo je bilo za krepko ohranjenje dežele ob
Minčiu  potreba. Tako pripravljen je pričakoval maršal,
kadaj se ga bo sovražnik lotil, in že takrat se je dalo
za gotovo misliti, da bi, ako bi se sovražnik lotil, od
naše nadušene in vterjene armade odgnan bil.

8. zjutraj ob 7  uri je prišel sovražnik, kakih 8
do 10 jezer vojakov močan od Marcarie  pred Goito.
V tem mesticu je bila ena sama kompania 4. bataljona
cesarskih strelcov pod stotnikom Knezi  čem. Ostank
VVohlgemuthove  brigade je stalna levim kraju Min-
čia. Koj se je hudo streljanje začelo, in sploh se tepdi,

30

da so se naši strelci (jagri) jako deržali. Sovražnikov
je bilo res v boju kakih 3 do 4000. Večkrat so po¬
skusili Goito  z vihro vzeti, pa vsaki pot so bili nazaj
pognani. Zdaj pa jih je nek višji oficir še enkrat nape¬
ljal. Sovražnik je streljal s tremi bateriami, kterim so
naši eno samo nasproti postaviti mogli. Boj je že sko¬
raj šteri ure terpel, ko je general Wohlgemuth  kom-
panio strelcov, kteri so Goito  branili in niso hotli ne¬
hati bojevati se, čez most nazaj peljati začel. Pri te j
priložnosti je sovražnik z dveh strani na nje strelal in
njim veliko škode naredil. Poiem so cesarski most čez
Minčio  razderli. Boj je pa na obeh krajih Minčia  še
do večera terpel.

Ko je general grof Vratislav,  poveljnik perve-
ga armadnega oddelka zvedil, kaj se je pri Go iti zgo¬
dilo, je zbral svojo moč in z enim delom svojih čet bli¬
že tega mesta šel. Maršal Ra dečki  pa si je mislil, da
se hoče sovražnik v bitvi z njim poskusili, in zavoljo
tega je peljal vso armado, kolikor jo je mogel iz Ve¬
rone  potegniti, do Villa franca,  kjer je bilo 8. zve¬
čer kakih 18 do 19000 vojakov zbranih, brez tistih, ki
so bili v Mantovi.

Tode zoper vse pričakovanje je sovražnik 9. zju¬
traj zginil Skorej da se je v Marcario  vernik

Pervi armadni oddelk se je potem okrog Villa
franca  zbral, drugi pa je bil v Veroni,  pripravljen,
na vsako stran se oberniti, kjer bi se nevarnost kazala.

V tistim času, ko se je to pri Go iti godilo, je
tudi brigada kneza Liechtenstein  z vstajniki srečen
boj dostala. Okoli mesta Montebello so se veči trume
vstajnikov viditi dale, ktere je hotel maršal tepsti dati.
Liechtensteinova  brigada je dobila zavoljo tega

31

povelje,  do  San Bonifacio  iti, in od ondi do Mon-
tebello ogledbo storiti.

Vsled tega je šel general Liechtenstein 7 .  iz
Verone,  je prenočil v San Bonifacio  in je 8. o-
pravil, kar mu je bilo naročeno. Ceste so bile ali za-
metane ali pa zagrajene, na nekterih mestih še tudi pre¬
kopane. Pa naši pionirji so jih kmalo popravili. Na go¬
rah ob levi strani ceste je bilo mnogo ljudi viditi, pa
razločiti se ni dalo, ali so bili oboroženi ali ne. Par
streljajev iz topov in razkropili so se. Samo v Sorii
so se vperli. To mestice je bilo močno zagrajeno in 800
do 1000 vstajnikov je bilo v njem.

Liechtensleinova  brigada je vzela Sorio  z
vihro. 50 vstajnikov je ostalo mertvih, druzih 30 do 40
in dva ladijska topa so pa naši vzeli. 31ed tem, ko se
je to na gorah godilo, je pa podpolkovnik Martini  re¬
gimenta Haugwitz  s svojimi vojaki most v Monte-
bello  z vihro vzel, in tudi dva enaka topa v roko dobil.
Mesto je bilo čisto zapušeno in tako se je brigada 9.
zopet v Verono  vernila.

, 10. Aprila je prišel piemontežk parlamenter ter¬

jat, daj nej naši terdnjavo Peš ki er o podajo. Se ve,
da je to zastonj terjal. Proti 2. uri popoldan sta se da¬
la dva sovražna oficirja pri mesticu Frassine  viditi,
za kterima je prišlo mnogo pešcov, ki so baterijo pri
Laghetto  postavili in se do Pon ti razprostrili. Po¬
tem so začeli močno na tabor Salvi pred Peškiero
streljati. Streljali so do 6. ure zvečer.

Da bi Rad ec ki svojo armado bolj skup imel in
se nje na vse Strane poslužil, če bi bilo treba, je celi
pervi oddelk armade pred Verono  zbral. Kardelo pun¬
tarskih prostovoljnikov je prišlo čez Gardežko jezero,

32 i j\ <

pri selu Laziš  e kermilo  in  se  do  sel  Cavalcasello
in C as teinu o v o med Peški er o in Verono razpro-
strelo. To zvediti je poslal maršal generala kneza Ta-
xis 11 . z 2 batoljonama, 2 švadrozama in eno bate-
rio na ta kraj. Posamezni puntarji so se že to jutro v
S. Giustini, Foni in Buffolengi  viditi dali. Ge¬
neral Taxis  je našel cesto to stran Castelnuove za¬
grajeno in od oboroženih kmetov obstavljeno. Tukaj so
se začeli streljati, naši so sovražnika v Castelnuovo
nazaj vergli, ktero je bilo zlo zagrajeno in zlo za-
branjeno. Nekej v selo izstreljenih granatov ga je na
več mestih vžgalo. Bataljon Haugvvitz  je vzel pervo
zagrajo z vihro in mnogo vstajnikov pobil. Med tem je
bataljon Piret,  kterimu so dobro nastavljeni cesarski
topovi krepko pomagali, od spredej prijel, od zadej sta
pa dva druga oddelka selo napadla. Nič ni zoperstalo
serditosti naših vojakov, zagraja za zagrajo, obgrajena
hiša za drugo je bila z vihro vzeta. Po tem, ko je bila
še cerkev tudi vzeta, so se sovražniki v divji beg pro¬
ti La z is e vsuli. Noč, ki se je med tem storila, je
vstavila naše, da jih niso še dalje podili. Kakor se je
slišalo, je sovražnik blizo 500 mož zgubil, saino mert-
vih. Od več ur dolzega boja vtrudeni cesarski so na
višinah okrog Castelnuovo prenočili. Kakor so vjeti po¬
vedali , so bili sovražniki večdel Piemontezi.

Piemontezi, kteri so doslej vedno le na desnim
kraju M inči  a sim ter tje se vlačili, so se prizadevali,
večdel s streljanjem s topovi prehod čez reko doseči.

S skerbnostjo generala Gorčkovski  je bila
terdnjava Mantova dostojno vterjena, ker je imel sov¬
ražnik premalo topov za obsedo, da bi bil zamogel to
mesto kakor tudi Legnano in Peškiero  prijeti. Tudi

Ra-

Radcki je vedno skerbel, da so v Veroni  dovolj
orožja in hrane imeli.

Maršal Radecki  je svojo celo armado med re¬
kama Adižo in Minčiem  zbral in tako postavljen pri¬
čakoval druge armade, ktera se je pod generalom Nu-
g e n to m na reki Soči  na Goriškim zberala. 16. je šla
ta armada čez Sočo.  Sovražnik je bil tačas, kakor če
bi bil dremal. Serca ni imel se cesarskih lotiti. Samo na
Peškiero  je neprenehoma, pa brez teka streljal.

Cela zguba armade od 18. Marca do te dobe je
bila: 206 mertvih, med kterimi je bilo 6 oficirjev. Večje
je bilo število tistih, ktere so cesarski pogrešali, in vo¬
jakov italianskih regimentov, kteri so s sovražnikom po¬
tegnili. Bilo jih je po številu 15.937 mož.

21. je general Nugent  mesto Videm  (Udinej)
po več ur terpečim streljanju prisilil, se podati; 22 .  po¬
poldan je mesto prevzel, s kterim je dobil celo iriulsko
deželo v svojo oblast. Terdnjavi Osopo in Palmo je
dal Nugent  obleči in 28. je prišel z večjim delom
svojih čet v mesto Codroipo.  Ker je pa vedno deže¬
valo, je mogel svoje vojake v kvartirje poslati in pri¬
čakoval je tukaj ostanka svoje armade. Naprejniki (avant¬
garda) pod generalom Schulzig  so šli po poldne čez
reko Tagliamento in so Pordenone  posedli.

Da bi pot v Tirole ohranil in Peš ki er e ne za¬
pustil preveč, je postavil maršal \Vohlgemuthovo
brigado pri Pas tr en g i. Sovražnik se je je 28. popol¬
dan lotil, pa ni je mogel spodriniti. Prihodnjo noč je dal
maršal brigadi nadvojvoda Žig a povelje, na levim kraju
Adiže čez Pont on s Wo h lgem  u t h o v i brigadi v po¬
moč iti; 'l’axisovo  brigado je pa v Bussolengo
poslal, da bi sovražnika z desne strani prijela, če bi se

3

34

primerilo, da bi se prihodnji dan sovražnik v boj podal.
Postavil se je pa terdno sovražnik poleg S. G i u s t i n e
in Sommacampagnie,  razprostivši se čez Sandro
in Calo.  Namen je imel, gore okoli Pastrenge  v
svojo oblast dobiti.

29. Aprila proti 10. uri zjutraj se je začel boj
med Pastrengo  in S. Gi  us  ti  n o. Naši so v začetku
ondašnje gore vzeli, mogli so se pa vmakniti, ker je bilo
sovražnikov neprimerno več.

V podporo obeh pri Pastrengi  postavljenih bri¬
gad je vkazal maršal Ra dečki  na rnnozih krajih sov¬
ražniku spredej nagajati in po videsu zabavljati; nasled
tega je bil, da sovražnik ta dan nič druzega ni storil.

30. je general Wocher Wohlgemuthovo
in nadvojvoda Zigovo  brigado združil, pričakoval je
pomoči iz Adižne doline. Sovražnik je zopet Pastren¬
go  prijel; veliko več ga je bilo od cesarskih.

Proti enajsti uri je šla velika četa sovražnika od
Gole  z namenom, desni bok naših pri Pastrengi  ob¬
iti. Ra dečki  je poslal nove pomoči zoper desni sov¬
ražnikov bok.

Viditi, da se toliko sovražnika pred Pastrengo
zbera, in da je v nevarnosti zajet biti, je sklenil general
Wocher,  proti tretji uri popoldan z desnega kraja Adiže
se vmakniti in je šel v dobrim redu v Pontons  nazaj.

General Nugent  je prišel do Sacile in seje
tukaj s svojo armado všotoril. Poslal je pa svoje na-
prejnike do Cornegliane.  3. je ukazal majorju Ge-
rambu  s 4 kompanijami graničarjev čez Trinchiano, in
stotniku Laziču  pod vodstvom majorja H and la z dru-
zimi 4 kompanijami graničarjev čez Cene  do  proti Bel-
luni  se pomakniti.

35

Oba oddelka sta na veliko oporo zadela. Cesta je
bila tu pregrajena, tam prekopana, na gorah so imeli
sovražniki skale pripravljene, da bi jih na cesarske za¬
valili. Pa cesarski so imeli dobre vodnike in brez da bi
bili mnogo ljudi zgubili, so kmalo gore vzeli in vse za¬
preke premagali. Tode ker so bili cesarski zavoljo pre-
velicih težavnost utrudeni, še ni bilo mogoče 4. Bel-
luno  posesti. General Nugent  je zavoljo tega 4. Maja
ukazal generalu Culozu  z 2 bataljonama čez Cene-
do  priti. Bellu  n a je bila sicer pripravljaria, se v bran
postaviti, pa preden so cesarski prišli, so se vstajniki
razkropili in mesto se je brez opore 5. podalo.

6. Maja zjutraj proti 9. uri je prijel sovražnik
cesarsko armado na planoti pred Verono,  posebno pa
na levim krilu pri S. Lucii.  Tukaj je samo brigada
Strassoldo  stala. Sovražnik se je z vso močjo tu sim
vergel, boj je terpel čez 8 ur in cesarski so se boje¬
vali kot junaki. Ra dečki  sam piše: „»e nikoli nisim
tako silnega streljanja slišal. Le kratek čas je o boje¬
vanju potihnilo, ko je sovražnik S. Massimo  napadel.^

Nazadnje pa je Strassoldova  brigada, ko je
sovražnik še enkrat se na S. Luci  o zagnal, to selo
pustiti mogla. Tode le malo se je vmaknila in maršal ji
je novo pomoč poslal. Tudi nekaj Clamove  brigade je
pomagat prišlo in zdaj je veljalo S. Luci  o zopet vzeti.
Med tem ko je Clamova  brigada z 2 bataljonoma iz
Tombe  v desni sovražnikov bok prihajala, so italian-
ski, cesarju zvesti grenadirji bataljona d’ An t h on in en
bataljon- tudi italianskega regimenta Ge p ne rt spredej,
Strassoldova  brigada pa na levim boku S. Lucio
prijeli.

Sovražnik se je zopet krepko vperl. Cesarski so

3 #

36

blizo S. Luci  e priderli in sovražnika še celo prekosili,
pa le počasi so mogli naprej iti.

Radecki  je ukazal tadaj, še en bataljon grena¬
dirjev in en bataljon regimenta nadvojvoda Žiga  pri¬
peljati. Tode sovražnik ni več čakal. Zapustil je S. Lu r
cio in se je povsod vmaknil. Boj je terpel od devetih
zjutraj do petih popoldan.

Bežal je pa sovražnik bolj kakor se nazaj pomi¬
kal; zakaj cesarski so našli mnogo vojaške priprave,
bobnov, teletnic i. t. d., ktere so sovražniki proč pome¬
tali.

General Nugent  je 7 .  zvečer s svojo armado v
Bellu  n o prišel. 8. so njegovi naprejniki čez Guero
prišli in 1600 rimskih vojakov, kteri so imeli topove in
konjike, od todi čez F en er inPeduobbo,  in po maj¬
hni opori čez O n igo porinili.

General Cul o z je pregnal sovražnika po precej
krepki opori iz tega kraja še ta večer in ostanek arma¬
de je stopal proti Belluni  in F el  tre.

23 mož pervega banalnega graničarskega regi¬
menta pod nadlajtnantom Magdeburgom, ki so med
Ar si e in P rimo  lan  o stali, je bilo od več kakor 300
dobro obroženih vstajnikov prijetih. V neko hišo so se
vergli, ondi junaško branili in ko so sovražniki hišo za¬
smodili, so si z golim orožjem potvArsie  naredili.

9. zjutraj je prijel sovražnik, kterega je bilo ka¬
kih 7  do 8000 mož Cul o z o v o brigado pri Onigi.
Pa njegove poskušnje, le pest zemlje v svojo oblast do¬
biti, so se razbile nad hrabrostjo naših vojakov. Ker so
se ob enim tudi druge brigade naprej pomikale, se je
sovražnik s precejšno zgubo, zlasti konjikov, jaderno v
Montebello nazaj pomaknil. Med sovražniki, kteri so tu-

37

kaj cesarskim nasproti stali, je bilo 6000 vstajnikov,
dva regimenta pešcov in kakih 600 rimskih dragonar-
jev.

En del sovražnikov se je na Piavi brigadi gene¬
rala Schaffgottsche  nasproti postavil, kteraje proti
večeru sovražnikove tope omolkniti prisilila in berž pri
P on te d e 11 a Priula  most delati začela.

Ko je hotel general Nugent  10. sovražnika pri
Montebello  prijeti, je našel to mesto od sovražnika
že zapušeno. 11. pa je v Tre visi  zbrani sovražnik
general Schulziga  prijel, ki je imel mnogo menj vo¬
jakov. Pri tej priložnosti se je regiment Kinski  in en
bataljon ilirsko — banaških graničarjev kaj junaško obne¬
sel. Pomnivši slave cesarske armade sta vsako poskuš-
njo sovražnika prekosila in mu še celo en top odvzela.
Potem ko je en oddelk brigade generala Edmunda
Schvvarzenberg  pomagat prišel, je Schulžig  sam
sovražnika prijel, ga nazaj zagnal in blizo do Trevi-
se  se pomaknil. Med tem je prišel general Nugent  s
svojo četo sovražniku v levi bok in ga je tako popol¬
noma nazaj pognal. V beg se je sovražnik vsul in ce¬
sarskim orožja, bander in teletnic pustil. 11 . zvečer je
stal Nugent z Schulz  igo  m zedinjen na Treviški ce¬
sti. Most pri P on te d el la Priula  je bil Vi.  popol¬
noma postavljen.

Ker je Nugent  zbolel, je general grof Thurn
njegovo armado prevzel, in je z njo 18. zvečer proti
Vicenci  odrinil, da bi se beržeje s maršalom zedinil.
Pustil je pa pri Trevisi obležno četo.

Tudi še po slavni bitvi pri S. Lucii  6. Maja se
je maršal premalo močnega čutil, s svojo okoli Vero¬
ne  zbrano armado se sovražnika lotiti. Zedinjenje Nu-

38

gen to ve armade z njegovo se tudi pred koncom mesa
Maja ni dalo upati.

Maršal je zamogel tadaj skorej skozi tri tedne se
santo za prihodnje započetja pripravljati in vse posker-
beti, kar k srečni vojski pripomore.

Verono še bolj vterditi in armadi živeža prisker-
beti, mu je bilo največja skerb. Kratek kos zemlje med
Min čiem in Adižo sta prijatel in sovražnik delila, oba
sta na njem živela in obema je moglo pičlo živeža doiti.
Tirole proti Severju so bile še bolj nerodovitna dežela
in je menj živeža dati mogla. Pa tudi predalječ je bilo,
iz te dežele po edini odperti poti skozi Adižno dolino voziti.

Na drugi strani je bilo mesto Vic en c a, tri milje
samo od Verone,  v sovražnikovi oblasti, in s celo ali
z oddelkom armade se fje podati, je bilo tim bolj ne¬
varno , ker je piemontežka armada vsaki čas cesarsko
pred Verono  zopet prijeti mogla.

Maršal, kteri se je imel nevtrudljivemu prizadeva¬
nju in umnosti armadnega intendanta, grofa P ah ta in
njegovim podložnim za prehranjenje armade skozi pet
tednov na tako tesnim svetu zahvaliti, je ukazal celo' 23.
Maja Nugentovi  armadi pod generalom grofom Thur-
nom,  pri mestu Bonifacio  se verniti in Vicenco
vzeti poskusiti, da bi si tako pot v zadaj ležečo, rodo¬
vitno Benečijo odperl. Pa ta poskušnja se ni po vo¬
lji izšla in tako je bil tudi ta vir armadi zapert.

25. Maja zadnjič se je, po ravno imenovani po-
skušnji, Vi čenč  o vzeti, Nugentova  armada z mar¬
šalovo zedinila in je ta dan v Verono prišla. Ker je pa
na težavnih potih poslednje dni toliko terpela, ji je dal
26. dan za spočitje. Odločen je bil tadaj 27. dan Maja,
sovražnika prijeti.

39

Sovražnik je bil skorej šest tednov gospod gora
med Minčiem, Adižo in Gardižkim jezerom spredej
in po bitvi pri Pastrengi tudi na levim boku, in seje
tukaj povsod terdno utaboril. Dalje je bila pot v Tirole
skoraj popolnoma zaperta in cesarskim so stale marsi-
kake zapreke še na poti. Vse to je Ra dečki  dobro
spoznal in prevdaril in to mu je dalo nagib, svojo ar¬
mado v zdoljno Obminčje in čez Mantovo  v desni so¬
vražnikov bok peljati.

Slo je namreč zdaj pred vsim, kraj okoli Vero¬
ne,  kjer je bila vsa brana povžita, zapustiti in armado
po Montagnanski cesti čez Legnago v Mantovo  pre¬
staviti, kjer še hrana ni bila tako čisto povžita, da bi
armada vsaj nekaj časa preskerbljena bila. Drugič pa se
ni dalo misliti, sovražnika še prijeti, dokler je še terdno
na gorah okoli Sone in S. Giustine — našim nasproti —
pred Verono  stal in dokler še cesarski niso bili dovolj
vtaboreni. Treba je bilo tadaj na vsako vižo sovražnika
spred Verone  odpeljati. Zavoljo tega je bilo pa treba
cesarskim, se tako obračati, da bi sovražniku od Strane
in zadej skerb delala.

Ko je maršal sklenil, se proti spodnjemu Minčiu
pomakniti, je poprej svojo armado v tri razdelke raz¬
delil; Nugentova  armada pa je v Veroni  ostala,
da bi se po dolgim potovanju počila.

27 .  zvečer ob pol devetih je zapustila armada v
treh kolonah Verono,  je šla celo noč in drugi dan, in
prišla zvečer tistega dne, sicer zlo vtrudena pa goreča
za boj in v dobrim redu v Mantovo.  Ob enim je po¬
slal Radecki  eno brigado pod polkovnikom Zobelnom
28., da bi na levim boku sovražnikove armade naga¬
jala, sovražnika motila in tako cesarskim pot proti Man¬
tovi  zakrivala.

40

Tako je maršal svojo armado urno na desni bok
sovražnika prestavil. 29. je čezMinčio  šel in vse sov¬
ražnikove velike taboriša, ktere je na desnim in na le¬
vim kraju te reke v šestih tednih postavil, obšel in za
armado nenavarne naredil.

Da bi pa sovražniku popolnoma v bok prišel in
njegovo armado na planjavo speljal, je sklenil Radec-
ki,  nekaj armade iz Mantove  k sebi vzeti, sovražni¬
kove tabore pri Curtatone  prijeti in vzeti, in ga tako
prisiliti, ali Obminčje zapustiti ali pa se s cesarskimi
vdariti. Ce bi se oboje po sreči izšlo, bi bila tudi Pe-
škiera  rešene.

Armada je zvečer pred godom cesarja Ferdi¬
nanda  1. ročno opravila, kar ji je bilo storiti. V treh
urah vročega boja so bili tabori pri Curtatone.  vzeti.
Blizo 2000 sovražnikov so cesarski vjeli, med kterimi
so bili 4 štabni oficirji in en cel bataljon Napolitanov.
Verh tega so naši tudi še 5 topov in 5 voz za strelni
prah in eno bandero v roko dobili. Ta plen in mogočost,
se na Stranah in za herbtom sovražnikovim obračati, je
bil sad tega vročega dneva.

30. zjutraj je šel pervi armadni oddelk čez Ri-
volta, Sette fratti in Sacca  proti Go iti,  reservni
oddelk po tajisti cesti s konjištvom in topništvom svojim
-do Rivolte,  in drugi oddelk iz Castelliuchi  o čez
Ro  d igo  v Ce  res  aro. Oba oddelka sta bila tadaj raz¬
stavljena. Zakaj, se vidi iz sledečega. Maršal ni imel
namena, ta dan s sovražnikom se poskusiti, sicer bi ne
bil oddelkov armade razstavil. Njegov namen je bil, ta¬
ko planjavo ogledati in pa s tem, da se je desnemu
boku sovražnika bližal, njega prisiliti, Obminčje zapustiti.

Pervi armadni oddelk seje  sicer pri Goiti,  kte-

41

ro je bilo jako vterjeno in obstavljeno ter s težkimi topim'
previdjeno, v vročo bitvo zamotal, ktera je od pol šti¬
rih popoldan do mraka terpela; pa cesarski in sovraž¬
nik so ostali na svojim mestu, na kterim so bili v za¬
četku boja. Sovražnik je imel tukaj 18 do 19000 lju¬
di v boju, cesarskih pa je bilo komaj 12884. Med tem,
ko so se pri Goiti  bojevali, je sovražnik svojo moč
razodel, in tako je Radecki  svoj namen dosegel, kteri
je hotel planjavo ogledati in sovražnikovo moč spoznati.
Ukazal je tadaj še 31. zjutraj druzemu armadnemu od¬
delku, se bliže k pervemu pritisniti, da bi se tako ar¬
mada bolj zedinila. Reservni oddelk se je pa zadaj za
obema do Rival  te  razprostil. Ker je bila cesarska ar¬
mada tako postavljena, ni mogel sovražnik nikjer zoper
njo kaj započeti.

31. O poldne je začelo tako silno iz oblakov liti
in je 2. in 3. Junija še vedno tako lilo, da ste reki
Pad in Minčio  tako čez bregove stopile, da ni bilo
mogoče, kaj začeti. 2. zjutraj je zvedil maršal Radec¬
ki, da se je Peški  era  sovražniku podala, in 3. Ju¬
nija, kako žalostne reči so se 26. Maja na Dunaju zgo¬
dile. Iz tega je spoznal, kako slabo stoje reči doma, in
da zavoljo tega armadi ni mogoče, nej jo sreča ali ne¬
sreča zadene, pomoč iz domovine tako berž dobiti, ktere
ji je bilo tako ali tako treba.

Vse te okoljnosti je prevdaril Radecki  v globo¬
čini svojega za- blagor domovine in armade tako gore¬
čega serca. Ali je bilo to pa za zvesto vdanega cesar¬
jevega služabnika, za tako gorečega prijatla domovine
hip, svojo hrabro pa manjšo armado zoper močnejega
sovražnika v nevarnost postaviti, — v hipu, ko so bili
cesarstvo, prestol in vsi pravični, pokojni prebivavci der-

42

zave v nevarnosti, in ko bi bili morde kmalo pomoč ar¬
made, kot poslednje podpore potrebovali! Prigodki na
Dunaju so dali svojo žalostno moč armadi in njenim vod¬
nikom žalostno občutiti, koliko bolj bi mogla nesreča ar¬
made še homatije v domovini pomnožiti?

To vse je maršal Ra dečki  dobro prevdaril in 3.
sklenil, za ta čas se s sovražnikom ne meriti, temuč se
oberniti in svojo armado v benečijske pokrajne peljati,
jih v svojo oblast dobit. Armada se je vernila tadaj v
noči med 3. in 4. Junija v Mantovo nazaj.

10. je prijela cesarska armada Vicenco.  Gore
okoli mesta je vzela, mesto bombardirala, vse zagraje
razderla in sovražnika prisilila, čez reko Pad se ver-
niti. Čez 15000 rimskih vojakov je bilo v Vi c en ci j
kteri so mogli se podati in obljubiti, da tri mesce zoper
cesarja ne bodo služili.

10 do 12000 cesarskih pod generalom IVAsper
je ostalo v Vicenci.  Druga armada se je pa nazaj v
Verono  vernila.

Poveljnik druzega reservnega oddelka, general
Welden,  kteri je med 3. in 6. pot v Tirolje čez Am-
pezzo, in 11. med Bassano in Vičenco  odperi, je
prišel 12. z 8000 vojakov pred Tre v is o. 14. se mu
je to mesto podalo. Tudi Padovo,  ktero je sovražnik
zapustil, je general d’Aspre  posedil.

13. je bila armada zopet pri Veroni  zbrana.
Vtrudeni vojaki so začeli ravno počivati, kar so zagle¬
dali, da gre mnogo sovražnika z vsimi potrebnimi pri¬
pravami od Vil le franke  proti Alberedi.

Sovražnik je prijel cesarske, kteri so mu bili naj-
bližji, pri Tombi, Tombetti  in S. Lucii. Hudo so
se sprijeli; med tem se je pa cesarska armada na bo-

43

rišu zberala. Viditi, da naših toliko prihaja, je nehal so¬
vražnik streljati in proti večeru je streljanje popolnoma
potihnilo.

Zdaj še le je spoznala cesarska armada, zakaj
da jo je Radecki  tako urno nazaj pripeljal. Od te ure
je rastla moč v teh hrabrih vojakih, in spoznali so, da
so pod takim vodjem nepremagljivi v bilvah kakor v
marših.

Ker je Radecki  toliko manjšo armado memo pie—
montežke imel, je mogel samo z dobro vestjo dovoljin
ostati, da je najbogateje pokrajne benečanske dežele zo¬
pet v svojo oblast dobil, da je svojo armado na terdne
noge postavil in da je smel tako z mirnim sercom pri¬
hodnjih reči pričakovati.

Terdno in nepremakljivo je sklenil, domovini —
velja nej, kar koli, — celo posestvo, armadi pa slavo
pridobiti, v najsilnijih okoljnostih, ktere so m o rde kdaj
zvesto armado zadele,  s stanovitno voljo in ne¬
precenljivo serčnostjo v djanju avstrianske bandera zo¬
pet na starih mejah cesarstva postaviti.

2o.  se je terdnjava Palma nova  cesarskim po¬
dala. S tem mestom ni prišlo samo premnogo vojskine
priprave cesarskim zopet v roke, tudi pot je imela zdaj
armada skozi in skozi odperto.

1. Julija so se Piemontezi zastonj prizadevali, na
desni strani Adiže od Rivoli  po dolini proti Bren¬
ti  n i vdariti ia ob enim v soteski in po stermim pečevju
doli priti.

Iž Rivoli  se je vzdignilo 2  bataljona sovražni¬
kov s 4 topovi in pol švadrona konjikov popolnoči čez
Inkanal,  pride proti 4. uri zjutraj pred Dolce  in tu¬
kaj jo vstavijo cesarski, ki so pri D o 1 c e in C e r e d e 11 o

44

stali, in so samo 2 topa imeli. Sleri ure je terpelo stre¬
ljanje, potem pa so se sovražniki nazaj vmaknili.

Z gora so prišli strelci v sotesko in po neznanih
potili doli; pa cesarski so jih serčno nazaj pognali. S
stermih sten pečovja zavaljene skale so nam en top ne¬
koliko poškodovale. Imeli so naši 1 mertvega in 7  ra¬
bljenih.

Med tem ko se je pri Rad e c ko vi armadi vse po
sreči godilo, je general Welden  bolj in bolj prot Be¬
netkam  pritiskal. Pri Postelungo  mu  je mnogo la¬
dij v roko prišlo, ktere so hrano za Benedke  peljale.
29. Junija je bilo povelje dano, da ima pet bataljonov
od todi v Verono  iti.

Kralj Karl Albert  je stal s kakimi 30 tavženti
vojakov svoje armade med Villa franca in Rover-
bella.  Da bi ga cesarski ne mogli prijeti, je dal velike
tabore in zagraje v tem kraju narediti. 4. Julija popol¬
dne so naši, potem, ko so se dva dni vperali, tri tope
po iz skal izsekani poti na najvišji verh gore Castello
imenovane spravili. Od tod jim je bilo mogoče, na Bi¬
voli in okolico streljati. Koj v začetku streljanja so na¬
ši dva sovražnikova topa omolkniti prisilili, ki sta z une
Strane na naše streljala.

Grad mesta F er ar a je bil celi čas italijanske
vojske v rokah cesarskih. Stiska je od dne do dne huj¬
ši prihajala in z milimi očmi so pogledovali hrabri vo¬
jaki, kteri so bili pod oberstom Kliuen  v tem gradu,
kadaj in od kod jim bo pomoč prišla. Tudi teh junakov
ni pozabil Radecki.

14. Julija je poslal generala kneza Franc Liech-
S tein  a z eno brigado, jih oprostit.

V tri dele je razdelil ta general svojo brigado.

45

Drugi in tretji oddeik sta se prepeljala ali na ladjah, ki
sta jih našla, ali pa ha brodovih, ktere so naši pionirji
naredili, čez reko Pad;  pervi oddeik pa je mogel v
Ficcaroli  se vstaviti, ker ni bilo nič ladij. Brez da
bi bil general Liechtenstein  na pisanje F e carske¬
ga  poglavarja porajtal, ki sta mu ga dva rimska oficirja
prinesla, je šel general pred grad, iz kterega so mu
junaki iz veselih sere „Bog živi!‘ £  naproti gromeli. V
mestu je bilo 700 do 800 Piemontezov, 2 kompanii
S vaj carje v, 2 bataljona papeževih vojakov in 400 strelj—
eov z nekterimi topovi. Nekaj časa so ti se pomišljevali,
ali bi se v bran postavili ali ne, pa krnalo so se več-
del pošli; samo 8 vaj carji in nekaj papeževih je ostalo.

Da bi prihodnjič Ferarski grad več ne prišel v
take stiske, se je Liechtenstein  z mestnim pogla-
glavarjem pogodil. 15. se je že čez reko Pad nazaj
vernil, potem, ko je vse ladje, čolne in prenesljive mo¬
stove sabo odpeljal.

Ko je Liechtensteinova  brigada 17. Julija,
grede proti Mantovi pri Casale in Sacchetta  na
9000 sovražnikov zadela, ki so imeli več topov, se je
mogla v Os (igli  o in Nog  ara  verniti, ker se z ve¬
liko močnejim sovražnikom ni mogla meriti.

Iz Nogare  se je oberst Wolf  regimenta Hai-
nau  proti Castelari  Piemontezov lotil. 1000 sovraž¬
nikov je tukaj razkropil. Mnogo orožja in druzih reči
jim je odvzel. Tudi v Governoli  so se sprijeli, kjer
so se tri kompanije graničarjev 5 ur jako deržale. Do
tukaj in' dalje ni šel sovražnik.

Liechtenstein sam je šel že 17. v Mantovo,
se s poveljnikom te terdnjave pogovorit. Pot med Ve¬
rono in Mantovo  je bila že dva dni zaperta. To je

46

Radeckita  prisililo, 22. Julija s 40.000 mož se sov¬
ražnika lotiti. Zavoljo tega je še' 12.000 mož iz Vi-
čence v Verono  poklical. 23. zjutraj ob osmih so se
sprijeli. Preden so 4 ure pretekle, je bil sovražnik že
iz za svojih zagraj spoden, ktere je več tednov zidal.

V beg je bil zapoden. Mesta Rivoli, Castel-
nuovo, S o m m a Campagna in Valleggio  so mu
naši vzeli, generala Monton in več oficirjev vjeli, šest
topov, eno bandero in mnogo voz z orožjem in vojskino
pripravo odvzeli.

Naj lepši dan so imeli pa cesarski 26. Julija pri
Custozzi.  Tukaj je naš častiti Rad e c k i pokazal, da
je prav vodja armade, da je junak 5  tukaj se je hrabrost
in stanovitnost naše armade najlepši pokazala. Sovraž¬
nika je bilo veliko več kakor cesarskih. Pred sabo in za
sabo so ga imeli, pa vunder so ga premagali. Več ka¬
kor 12 ur je boj terpel. Iz Villafranca in Valleg¬
gio  so sovražnika spodili in tako mu pot proti Peš-
kieri  zaperli, ktero je grof Thurn  oblegil.

26. zvečer in 27. zjutraj so cesarski pri Volti
sovražnika premagali. O poldne se je sovražnik proti
Cremoni  v beg vsul.

Ta dan sta prišla dva piemontežka oficirja h ge¬
neralu baronu d’ As pr e, ga v imenu svojega kralja za
pomnjenje prosit, s pristavkom, da nej bo reka Ogli  o
meja. V to pa Ra dečki  ni mogel dovoliti. Druge po¬
godbe je maršal postavil ter rekel, da bo, ako tudi te
do 28. zjutraj ne bodo po kraljevi volji, orožje še enkrat
razsoditi moglo in da bodo sovražnika s vso močjo pre¬
ganjali. Kraljevi odgovor na to je prišel 28. zjutraj
zgodaj in ker mu Radeckove  pogodbe niso bile všeč,
je zapovedal maršal armadi, brez odloga sovražnika

47

prijeti in preganjati. Proti Cremoni  se je sovražnik
nazaj vmikal.

Brez da bi si le en dan pokoja privošil, je skle¬
nil Radecki  neprenehoma sovražnika poditi in čes mejo
cesarskih dežel zagnati.

Že 27 .  Julija je dal Radecki iz Valleggie
ta le razglas Lombardom:

„Prebivavci Lomhardie! S svojo hrabro in nepre¬
magljivo armado sim stopil na lombardijsko zemljo kot
Vaš rešitel od puntarskega in tiranskega gospodarstva.
Od izdajavcov zapeljani so mnogi Vas svetih dolžnost
do svojega pravega gospodarja pozabili. Vernite se na¬
zaj k dolžnosti podložnikov pod milo žezlo cesarja in
kralja. V resnično in serčno spravo Vam podam svojo
roko. Lombardi! poslušajte moj svet, s kterim Vam do¬
bro želim. Z zaupanjem sprejmite mojo hrabro armado.
Mirnim prebivavcom bo porok za varnost ljudi in pre¬
moženja; — tiste pa, kteri se v slepi zmoti mojim opo-
minjem zoperstavljajo, bo vsa ojstrost vojskinih postav
zadela. Vam je voliti — meni pa dolžnost, svoje besede
natanjko spolnovati.“

Radecki l. r.

maršal.

Radecki  je šel brez opore čez reko Ogli  o.
Dve milji pred Cremono  se je cesarska armada vsta¬
vila, v Cremoni  in okoli tega mesta se je pa sovraž¬
nik postavil. V majhnim boju 30. zjutraj so mu cesar¬
ski en top in štiri vozove za vojskino pripravo vzeli. V
noči med 30. in 31. Julija je zapustil piemontežki kralj
Cremono in je šel čez reko A d d o. Ko se je cesarska
armada Cremoni  bližala, je poslalo mesto več mož k
maršalu z naznanilom, da se mu mesto podverže. Pet

48

topov, mnogo hrane, in več voz obleke in čevljev so na¬
šli casarski tukaj.

Ra dečki  je pustil eno brigado tukaj, z armado
pa je šel proti Addi.  Povsod ga je ljudstvo z veseljem
sprejemalo in mu nasproti donelo „Evvivan i n ostri
liberatori!“  (Bog živi naše rešenike!) Dasiravno je
armada doslej toliko terpela in je sonce strašno pripe¬
kalo, je bila armada vunder od junaškega duha vneta in
je z veseljem opravila, kar ji je bilo zapovedano.

2. Avgusta popoldan je šel Ra dečki  s svojo ar¬
mado čez reko A d do. Karl Albert  pa je s svojo
proti Piačenci  na  eni, na drugi strani pa proti Lodi
bežal. Še tisti dan je Radecki Lodi  vzel. Sovražni¬
kova armada je imela namen, Milan  braniti, in se je
proti Pavii umaknila.

3. je porinil maršal svojo armado do reke Pada,
nasproti Pia čenče,  na eni strani, na drugi jo je pa
proti Pavii  poslal.

Ze 3. Avgusta je prišel angležki poslanec pri pie—
montežkiin kralju k maršalu v Lodi, da bi se z njim
zastran pomnjenja pogovoril. Da nič ni opravil in da se
maršal nikakor ni dal vstaviti, se vidi iz tega, ker je
Radeč  ki  že 4. Avgusta iz Lodi  proti Milanu  s svo¬
jo armado odrinil. Tukaj se je sovražnik še enkrat in
sicer poslednji pot hotel v bran postaviti. Pa na vsili
straneh premagan mu ni nič druzega ostalo, kakor se v
Milan  zapreti, ktero mesto je bilo tako oslepljeno, da
je še vedno upalo, armado vkončati, ktera je v tako
kratkim času tako očitno pokazala, da italianska zemlja
nima sovražnika, kterega bi se ji bilo bati.

5. je Radecki  zvedi!, da se je tudi Pavia  po¬
dala. Ta dan zjutraj se je slišalo, da je kralj za sebe

S

in

49

in s svojo armado kapitural in da za Milansko mesto nič
druzega ni dosegel, kakor obljubo, da se mu nič ne bo
zgodilo, brez da bi kdo za varnost in za ljudi porok
bil. Ko je ljudstvo to zredilo, je začelo hrumeti in upiti,
da je izdano. S silo so hotli kralju pot zapreti. V hišo,
v kteri je stanoval, so derli in še do streljali so na-nj.
I)a bi ga razkačeno ljudstvo ne spoznalo, si je mogel
kralj berke odrezati. Pešci in konjiki so mogli ljudstvo
od njegovega poslopja odganjati in še le proti polnoči
je zamogel s svojo armada oditi. Mnogo Milančanov in
drugih ljudi je šlo z njegovo armado.

6. Avgusta zjutraj ob deveti uri je dobil Ra-
decki  pisanje od mestnega glavarja iz Milana, iz kte-
rega se vidi, kako je bilo ta čas v mestu. Tako je to
pismo:

„Gospod maršal! ponižno Vas prosim, pred ko je
mogoče s cesarsko armado v mesto priti. Ljudstvo sije
čas, kar je mesto brez vojakov, v svoj prid obernilo, in
razsaja povsod tako, da se je najhuje sile bati., Čast
imam, Vas zagotoviti, da.je mesto razun teli hudodel-
cov, kterili je malo, pokojno in se pripravlja, cesarske
vojake spodobno sprejeti. Prosim Vas, Ekscelencia,! to
mojo prošnjo prevdariti in zagotovljen biti, da Vas vi¬
soko spoštujem. 44

Bassi 1. r.

Eno uro pozneje je prišlo še drugo bolj silno pi¬
smo. Bali so se v mestu, da bi se ljudstvo javnih de¬
narnic lotilo.

Potem, ko so vse zagraje v mestu pozpravijene
Me, je šel maršal Radecki  s svojo armado v Milan.

To naznani on tako le: „ Milansko mesto je na¬
se! Podalo se je milosti Njegovega Veličanstva, cesar*-

4

50

ja, in danas o poldne sim va-nj šel. Piemontežka ar¬
mada je to mesto danas zapustila in mora, po svoji
storjeni obljubi, do 7 .  ure zvečer unstran Tičina biti,
torej zvunej cesarske dežele. 44

„Pred dvema tednoma je armada pri Veroni
sovražnika prijemati začela, ta čas je pri Somma-
Campagni, Custozzi, Volti, Cremoni, Piz-
zighetonah,  in dva dni pred Milanom  slavne boje
bojevala in sovražnika premagala. Zdaj gospoduje v
glavnim mestu Lombardie, Milanu.  Armada in njeni
vodniki mislijo tadaj, da so svojo dolžnost do cesarja
in do drage domovine zvesto spolnili; zakaj, ni ga več
sovražnika na Lombardijski zemlji. 44

Iz glavnega staniša v Milanu 6. Avgusta 1848.

Radecki I. r.

maršal.

7 .  Avgusta je dal Radecki  to le sloveče arma¬
dno povelje:

„Vojaki, ko sim svoje prepričanje izgovoril, da se
bo nad Vašo zvestostjo in serčnostjo vsaka poskušnja
puntarjev kakor steklo na terdi skali razdrobila, sim v
Vas terdno zaupal. To zaupanje ste mi lepo povernili.
Od premage do premage ste hiteli. V kratkih 14 dneh
ste od Adiže do Tičina  premagaje prišli. Na Milan¬
skih ozidjih vihra zopet cesarsko bandero. Ni ga več
nobenega sovražnika na Lombardijski zemlji. Zvezo ljud¬
stev in oblastnikov ste raztergali, ki se je prederznila,
nam naše mejnike unstran snežnikov postaviti, pozabljiv-
ši svetih pogodb in starih pravic. — Vojaki! v imenu
cesarja in domovine se Vam zahvalim! Za cesarski pre¬
stol (tron) in za domovino ste si velike zasluge prido-

51

bili. Vaše premage bodo zopet mir nazaj pripeljale. (3e
bi se pa sovražnik v svoji slepoti še enkrat prederznil,
nas prijeti, ga bodo nove premage učile, kaj nepremag¬
ljiva cesarska armada zamore, ktera zvesta svojemu ce¬
sarju, vdana svoji domovini, se nobenih težav ne boji in
smerti z veseljem v obličje pogleda, kadar vidi v nevar¬
nosti to, kar ji je čez vse!“

Radecki 1. r.

maršal.

9. Avgusta je sklenil grof Radecki  s piemontež-
kim kraljem pomnjenje za šest tednov. Pogojeno je bilo,
da imajo piemontežka in z njo zvezane armade terdnja-
ve Peškiero, Rocca d’Anfo in Osoppo, kakor tudi der-
žavi Parmo in Modeno in pa mesto Piačenco tri din' po¬
tem zapustiti, ko bodo pogodbe tega pomirjenja razgla¬
šene.

Tudi mesto Benedke in cela Benečija so bile v te
pogodbe vzete. Vsled tega bi bile imele piemontežke čete
na vodi in na suhim mesto, njegove tabore in loke (^bar-
kostaje) zapustiti. Pa zgodilo se to vunder ni, dasiravno
je bilo pomirjenje večkrat ponovljeno, do 23. Avgusta
1849, kterega so se Benedke podale, potem ko je bil
že davno poprej mir s Piemontezi sklenjen.

Terdnjava Osoppo se je še le 14. Oktobra potem
podala, ko je bilo selo pred njo sožgano.

Maršal Radecki  je deset bander, ktere je naša
armada v tej vojski sovražniku vzela, in kterih eno je
bilo rimskih križnikov, vojaškemu ministerstvu poslal.

Vši narodi so se čudili nad premagami junaške
avstrianske armade. Od vsili strani so dohajale starimu
gospodu in njegovi armadi poslavljenja in pohvala. Pa
armada  in njeni vodja sta v zavesti storjenih junaških

4*

52

del čez vso hvalo; zvesti svojemu cesarju, zvesti svoji
dolžnosti bodo tudi še dalje stanovitni v vsaki nevarno¬
sti, nej zažuga od kodar koli hoče domovini; meje ce¬
sarstva bodo zoper vsacega sovražnika branili in čast in
slavo Avstrie vedno varovali; najlepše plačilo za spolnje-
nje dolžnost do prestola in domovine jim ho pa njih vest.

Slavnemu vodju tako hrabre armade pa tudi za¬
hvala njegovega gospoda in cesaija ni mogla oditi.

Njegovo Veličastvo, cesar Ferdinand Dobrot¬
ljivi  je koj, ko je zvedil, da je armada pri Soma-
cam panji in Kus toči  sovražnika tako junaško pre¬
magala, 28. Julija 1848 to le najvišje pismo maršalu
grofu Radeckitu  pisal:

„Ljubi grof R a d e c k i! Slavne premage pri Som-
ma-Campagni in. Custozzi  so me s čudenjem in
veseljem napolnile. Mislim, da hrabri armadi v Italii ne
morem večjega pričevanja moje zahvale dati, kakor če
slave urednemu vodju veliki »križ Mojega vojaškega Ma-
ria-Tereznega reda podelim, kterega znaminja Vam z
nazočim po Mojim oberstlajtnantu grofu Crenneville
pošljem. 44

„Naj to največje znamenje časti vojaka Vaše hra¬
bre persi še mnogo let nos jo in Vaše dela avstriansko
armado kot izgled spodbadajo. 44

Pa tudi ruski cesar Nik o lav ž, brat zvestega
tovarša Avstrie v dnevih osvoboditve od ptujega jarma,
zvedeni plačnik in poznavavec vsili izverstnih del, je
grofu Radeckitu,  koj ko je njegove premage zvedil,
znaminja najslavnijega ruskega reda, kteri je po pra¬
vilih z avstrianskim vojaškim Maria-Tereznim redom
enak, z lastnoročnim pisanjem iz Petrovega Dvora 19.
Avgusta poslal. Tof pismo je:

53

„Z vedno pazlivostjo djanje armade sledivši, ki je
Vašemu poveljstvu za varovanje postavnih pravic Va¬
šega cesarja izročena in zdaj zvedši lepe premage pri
S o m m a-Cam p agnj i in Custozzi,  smo za pra¬
vično spoznali, Vas viteza pervega razreda mojega re¬
da svetega velicega mučenika in zmagonosa Jurja iz¬
voliti, kterega znamenja Vam z nazočim pošljem. Z že¬
ljo, Vam s tem največjim vojaškim poslavljenjem v Na¬
šim cesarstvu novo znaminje podeliti, kako Vašo mno¬
goletno in slavno, s tolikimi premagami zanamovano
službo cenimo, ostanemo A r am za vselej blagovoljni

iikolavž."

Dasiravno se je cesarska vlada resnično prizade¬
vala, se s piemontežko spraviti in mir storiti, kterega
je bilo obema deržavama tako silno treba, se to vunder
ni moglo zgoditi in cesar je bil še enkrat prisiljen, svoj
meč potegniti, 12.  Marca 1849 proti drugi uri popol¬
dan je prišel piemontežk major k maršalu in mu je po¬
dal pismo, v klerim je piemontežka vlada vnovič vojsko
napovedala. V tem pismu so se Piemontezi čisto nekri¬
ve delali, da se to zgodi in samo cesarski vladi so vso
krivico nakladali, da se morajo še enkrat z orožjem
skusiti. Zakaj in v čem je ta krivica bila, je to pismo
pozabilo povedati.

Ni mogoče si misliti, s kakošnim veseljem je Ra-
decki  to novico sprejel in jo svojim oficirjem povedal.
Kakor blisek se je napoved vojske med vojake razširila.
Vojaki so se obnašali, kakor če bi že v Turin  šli.
Povsod so se oficirji in vojaki popraševali: „AIi že veš
to? — Hvala Bogu! — Napovedal se nam je ! u

Piemontežki major je tako jaderno maršalovo sta-

54

novanje zapustil, da je čisto pozabil, si od maršala po-
terditi dati, da je pismo oddal.

Proti večeru tega dne se je dvor grada „Villa
reale 44  imenovanega, v kterim je maršal stanoval, s
tavženti oficirjev in vojakov napolnil. Z bakljami so sve¬
tili in muzik se je zbralo pred gradom, da bi očetu
Radeč kitu  svojo hvalo pokazali, da je tako dober
jih nekoliko v lepo mesto Turin  peljati. „Vivat! Evvi-
va! Živio! Hoch Radecki ! 44  je gromelo in donelo, da
ni bilo ne konca ne kraja, in ko se je maršal še clo
na mostovžu pokazal, s svojimi prijaznimi očmi ozerl in
serčne besede svojim vojakom govoril, je donelo in gro¬
melo vriskanje, da ni moglo nehati, in marsikomu so
kapale solze v dolge berke. Tako so bili ginjeni.

Potem so spremili muzike po mestu; povsod je bilo
enako vriskanje in veselo vpitje. Nazadnje so še v ve¬
likim gledišu, v kterim je bilo sicer le italianskih pesem
slišati, cesarsko pesem „Bog ohrani nam cesarja ! 44  za¬
peli.

Še podnevi, kmalo ko je napoved vojske prejel, je
dal Radecki  to le armadno povelje:

„Vojaki! Vaše vroče želje so se spolnile. Sovraž¬
nik nam je vojsko napovedal. Še enkrat je stegnil svojo
roko po Italianski kroni. Zato nej pa zve, da se v še¬
stih mescih Vaša zvestost, Vaša hrabrost, Vaša ljube—
zin do Vašega cesarja in kralja nič ni premenila. Ko
ste skozi Veronežke vrata šli in od premage do prema-
ge hiteči sovražnika čez mejo zapodili, ste mu veliko¬
dušno pomnjenje dovolili; zakaj mir je hotel storiti. Ta¬
ko je rekel. Dobro tadaj; tudi mi smo pripravljeni. Mir,
ki smo mu ga ponujali, hočemo v njegovim glavnini
mestu s silo storiti. Vojaki! boj bo kratek. Tisti sov-

55

ražnik je, kterega ste pri S. Lucii, pri Somma-Cam-
pagnji, pri Custozzi, pri Volti in pred Milanom prema¬
gali. Bog je z nami, ker je naša reč pravična. Na no¬
ge, na noge, vojaki! še enkrat pojdite za Vašim sivo-
glavim vodjem v boj in k premagi. Priča bom Vaših
hrabrih del in poslednje djanje mojega dolzega veselega
vojaškega življenja bo, če bom v glavnim mestu nezve¬
stega sovražnika na persi svojih hrabrih tovaršev ker-
vavo in slavno zaslužene znaminja hrabrosti mogel pri¬
penjati.

Naprej tadaj, vojaki! Turin je naša beseda. Tam
bomo našli mir, za kterega se bojujemo. Bog živi ce¬
sarja, živi domovino! 44

Lep dan je bil to in lep večer, in med tavženti
vojakov in oficirjev, je bil težko kteri, kteremu bi, gle¬
de na prihodnje dni ne bile besede sivega maršala sko¬
zi serce šinile in v veselju serce pozdvignile besede
armadnega povelja: „Naprej tadaj, vojaki! Turin je na¬
ša beseda. Tam bomo našli mir, za kterega se boju¬
jemo. Bog živi cesarja, živi domovino! 44

Od vsili strani se je armada zberala in 18. dan
Marca 1849 je bil odmenjen, v kterim bi bil imel Ra¬
deč ki z armado Milan zapustiti. Pač čudno se je to
naključilo. 18. 3farca pred enim letom se je punt vnel;
18. Marca je bilo v Milanu znano, da je cesar Fer¬
dinand  cesarstvu ustavo dal. Pred enim letom je ar¬
mado Milan  zapustila, pa kako vsa drugačna kakor
letosi?

Le malo vojakov je pustil Rad e c ki o svojim
odhodu v Milanu. Komaj 4000 in nekaj čez 400 žan-r
darmov. Pa svest si je bil, da je Milančanje njih nev-
kretnost pretečenega leta dovolj podučila, da jim ni dru-

56

zega upati, kakor težke pokore, če bi se zopet zdvig-
nili.

Armada je šla proti Pavii in natanjko ob dvanaj
stih opoldne 520. Marca, v uri dneva, ko je pomirjenje
izteklo, so stopili pervi cesarski vojaki čez Ti čin o na
sovražnikovo zemljo, in tako jeRadecki  sam dal zna-
ininje k začetku boja. Armada je šla po treh mostovih
čez reko. Prihod raznih armadnih oddelkov v Pavio je
bil tako natanjko prerajtan in se je tako v redu odse-
dal, da je armada brez vstavljanja ih nepretergoma iti
mogla.

Koj ko je armada na piemontežko zemljo stopila,
je ukazal Ra dečki  sledeči oklic po vaseh razdeliti:

Frebivavci piemonteškef/a kraljestva!

Znano Vam je, da je Vaš kralj vlansko leto zo¬
per vsako pravico v deželo cesarja, mojega gospoda,
šel. Ta napad, kteri v zgodovini narodov nima para,
so moje premage nazaj pahnile in moja nepremagljiva
armada je stala na Tičinu. Vaš kralj je zamogel le stra¬
hote in nezgode vojske od Vas odverniti, če bi bil po-
nudjeni mir storil. Namest tega pa hoče, gnan od na¬
klepov, ktere v lakomnosti časti kuje, vnovič zoper vsa¬
ko pravico, deržave mojega cesarja napasti. Na tako
vižo me prisili, vojsko v vaših rodovitnih lokah igrati.
Njemu tadaj, in ne meni, se zahvalite za vsako nesre¬
čo, ktero ta vojska nad Vas prinese. S svojo armado
stopim v Piemont, da oplašenim narodom zopet mir in
pokoj dam. Nezgode, ktera je v nasledku vojske, ne
morem odverniti, pa obnašanje moje armade Vam je po¬
rok za varnost ljudi in premoženja. Ne vtikajte se v
igro vojske z orožjem; prepustite razločenje vojakom,

57

ker bi sicer le veči silo vojske na-se nakopali, meni pa
nemogoče storili, vojsko po moči olajšati. Nikoli še ni
bila bolj krivična vojska začeta kakor ta, ktero Vaš
kralj z cesarjem, mojim gospodom začne; nikoli pa tildi
ne bolj pravična, kakor je ta, ktero moram zoper vas
začeti. Mene ne mika posestva ptujih dežel, kakor Kar¬
la Alberta;  samo za brambo pravic mojega cesarja
in za blagor cesarstva gorim, kteremu Vaša vlada v
zvezi s puntom pogubljenje žuga.“

Od sovražnika, kleri je imel le ne koliko svoje
armade na Tičinu, se ni nič gotovega vedilo; le toliko
je bilo gotovo, da se ga je kakih 20 do 25000 od
Vigevane  proti Mortari nazaj vmaknilo. Tukaj so ce¬
sarski pervič na sovražnika zadeli. Nadvojvoda Al¬
brecht  se je s svojim oddelkom tukaj kaj junaško ob¬
našal. Vroč je bil boj, pa kmalo je bil sovražnik pre¬
magan in tudi mesto M o rt ara so naši vzeli. Blizo
1000 sovražnikov, 5 topov, 10 voz za strelni prah,
ena denarnica in mnogo družili reči je prišlo tukaj na¬
šim v oblast.

Ko se je to pri Mortari  godilo, ste brigadi
Strassoldo in Wohlgemuth  enako srečen boj pri
Gam boli  dostale. Več sto Piemontezov in enega štab¬
nega oficirja so vjeli.

23. Marca je prišla armada pred No var o. Do¬
bro je bilo znano, da bodo cesarski tukaj z glavni) ar¬
mado kralja Alberta  opraviti imeli. Proti 10. uri pred
poldnem sa začeli topovi groineti.

Kt) je sovražnik Mortaro  zgubil, ni imel nikjer
prave poti, po kteri bi se cesarskim vmakniti mogel.
Sklenil je tadaj, pred Novaro  še enkrat svojo srečo
poskusiti. 50 tavžent ga je bilo. Drugi armadni oddelk

58

cesarskih pod generalom d’Aspre,  ki je bil najspredej
je zadel pri Olengi  na sovražnika. Ker je pa tega
mnogo več od naših bilo, se je boj nekaj časa majal,
ker drugi armadni oddelk ni mogel tako hitro za pervim
priti. Ravno tako je Ra dečki  v desni bok sovražnikov
četerti, in za tem pervi armadni oddelk postavil. Ker
so bili cesarski kakor levi serčni in pogumni, so proti
večeru sovražnika na vsili Stranah v beg zapodili in po¬
silili, v gore zbežati. Roj je terpel od zjutraj desetih do
terde noči.

Ko se je Radecki  po končanim boju v svoje
glavno staniše vernil in generala Hess  na borišu pu¬
stil, kterimu je bilo naročeno, armado v zasledovanju
sovražnika voditi, pride piemontežki general Cassato
k Hessu,  ki je želel ž njim govoriti in po njem Ra¬
decki  tu. kraljevo željo razodel, pomirjenje storiti, s
prošnjo, tako dolgo s vsimi sovražnostimi jenjati, da bo
to v Turin naznanil. To je pa Hess  zavergel ter rekel,
da bodo sovražnosti noč in dan terpele, ako se piemon¬
težki kralj ne vda v pogodbo, da ostanejo cesarski to¬
liko časa v deželi med rekama Tičin in Sesia, da osta¬
ne mesto Alesandria popolnama, terdnjava tega imena
pa na polovico od cesarskih na polovico pa od Piernon-
tezov obsedena, dalje, da se sardinske barke berž ko
berž iz jadranskega morja v svojo deželo vernejo in
hitreje ko je mogoče mir sklepali začne.

S tem novicami se verne general Cassato  k
svoji armadi nazaj. Pa kmalo pridejo drugi piemontežki
oficirji k Ra dečki  tu  in mu razodenejo željo svojega
novega kralja Viktorja Emanuela,  da bi rad blizo
No var e sam z maršalom govoril.

Kralj Karl Albert  je namreč, ko je vidil, da

59

je vse zgubljeno, od kraljestva odstopil in vladarstvo
svojemu najstarjemu sinu Viktorju Emanuelu  izro¬
čil. Radecki  se je v to podal. Kmalo je priderjal mla¬
di kralj v selo Vespolate. Čez eno uro sta se pogovar¬
jala in pomnjenje storila. Ko je kralj odšel, je zapo¬
vedal Radecki  armadi, ne naprej iti, ampak ostati,
kjer je stala.

Tako je bila ta vojska z to edino veliko bitvijo
končana in dobljena, ko je komaj dober teden pretekel,
kar je Radecki  iz Milana šel. Sovražnik je bil v dru¬
go prisiljen, z cesarskimi pomirjenje storiti, kar se je
tudi 2G.  Marca zgodilo. In kmalo potem je bil mir skle¬
njen.

Kakor vselej, je tudi zdaj Radecki  armado po¬
hvalil. Dal je to le armadno povelje:

„ Vojaki! Lepo ste svojo obljubo spolnili. S sov¬
ražnikom ste vojsko začeli, kterega je bilo po številu
mnogo več od Vas in v petih dneh ste ga premagali in
vojsko končali. Nihče Vam ne bo mogel slave vzeti, da
je ni hrabreje, ni zvesteje armade, kakor je ta, kteri
me je moj gospod in cesar poveljnika dal.

Vojaki! v imenu cesarja in domovine se Vam za¬
hvalim za Vaše hrabre dela, za Vašo voljnost, za Va¬
šo zvestost. Žalostno pogleduje moje oko na grobe na¬
ših bratov, kteri so v slavnim boju umerli; ne morem
k tistim govoriti, ki so živi ostali, in se jim zahva¬
liti, brez da bi z ginjenim sercom tudi mertvih ne
pomnil.

Vojaki! naš najterdovratneji sovražnik je nehal
kraljevati; z njegovim naslednikom, z mladim kraljem
sim slavno pomirjenje storil, ktero nam je porok, da bo
kmalo mir sklenjen.

60

Vojaki! z veseljem nas je — priča ste bili -
dežela našega sovražnika sprejela; sprejela nas je kot
rešnike in ne kot zatiravce. Pokazali bodete, da ste
tega zaupanja vredni, pokazali z možkim obnašanjem
celemu svetu, da so avstrianski vojaki v boju enako
strašni, kakor pošteni v miru, da smo prišli, ohranit, in
ne razderat. Imena tistih hrabrili pričakujem, kteri so se
posebno obnesli, da bom slavno znaminje njihne hra¬
brosti ali preči na njih persi pripel ali pa od Njegove¬
ga veličastva jih sprosil.“

Radecki l. r.

maršal.

Armada je svoje delo dokončalo, njeni modri vodja,
je skerbel za poroštvo, da se ni bilo več prihodnih pre-
kucij bati, ki so toliko nesreče in žalosti iz Piemonta in
druzih italianskih dežel v cesarske dežele privalile. Ar¬
mada in njeni vodja sta mogla z mirno vestjo ponosno
priča celega sveta reči: Naše delo je končano!

In tako je tudi bilo. 9. Aprila se je vernil Ra-
decki  iz No  var  e nazaj v Milan,  kjer so italianski
vertoglaveži plašno in neverno z glavami majali, vpra¬
šaje se: „Ali so bili cesarski tepeni, da se v tako krat¬
kim času nazaj vernejo? Ali so res Piemonteze v teh
dneh premagali.^

Misliti si tega skorej niso mogli. Ali nove pie—
montežke bandera in sovražnikovi topovi, kteri so ce¬
sarskim v roko prišli, veseli obrazi vojakov, ki so se s
turško muziko skozi mestne vrata v Milan snovali in
veselo kričanje in ukanje armade pri pogledu starega
očeta Radeckita: vse to je Milančanom  jasno po¬
kazalo, da armada ni premagana, da je pravična oso'da

61

v tako kratkim času pokazala, da je na cesarski strani
pravica obveljala in premagala.

Z vernitvijo armade v Milan sklenemo slavne
dela armade na Italianskim pod častitim maršalom, ker
bi zoper svoj namen predalječ zašli, če bi še vse dela
popisati bodi, ktere je armada pozneje na Rimskim in
v družili italianskih deželah enako slavno opravila. Ver-
nemo se tadaj samo k staremu maršalu in se bomo po
moči prizadeli, blago podobo slavnega moža pred oči
svojih ljubih bravcov postaviti.

Jožef Vencelj  grof Radecki  bo,  kakor smo
že v začetku povedali, Novembra tega leta 86 let
star, pa vunder se mu ne vidi tolika starost. Ni velik,
pa čverste postave je, brez da bi bil ravno močan. Na¬
vadno se ravno derži in njegova hoja je urna. V svoji
Staniči derži svoje roke rad na herbtu. Kadar s kom
govori, kterega rad vidi, ga prime pod pazdiho ali pa
za roko in hodi ž njim sim ter tj e. Glavo nosi nekoliko
pripognjeno, pa prosto se ozera in samo njegovo obličje
razodeva veliko starost. Pa vunder mu to milo obličje
koj vsacega prikupi in bere se na njem očitno dobrota
njegovega serca. Enako, kakor rad kratkočasne pogo¬
vore posluša, tudi sam rad ktero pove. Dobre snadno-
sti (Humor') je in kadar je prav Židane volje in se sme-
ja — smejati se zna pa prav serčno, — se njegovo oblič¬
je razjasni in razsvetli in njegova blaga duša se poka¬
že v tacih hipih cela in v dno njegovega serca se vidi,
ktero je jasno in cisto, brez zvijače in sovražtva. Ka¬
dar se zlo smeja, si s svojo ruto včasi oči obriše.

Njegova glava je bolj okrogla kakor podolgasta,
njegovo čelo visoko; pogled njegovih oči je prijazen in
zgovorn, in kadar s kom govori, ga dobro pogleda. V

62

tem pogledu, kteri ni ne terd ne oster, je nekaj tako
posebnega prikupnega, pa vunder preiskajočega in za-
povedajočega, da mislim, da ni mogoče, mu kaj skriti,
kar imaš na sercu, še bolj nemogoče je pa, se mu zla¬
gati. Kadar kaj posebnega stari gospod posluša, vpo-
gne svojo glavo v misli zakopan in vpre svojo roko v
ledje. Lase ima bele, in ravno take so njegove berke,
ktere od bitve pri Novari nosi.

Večkrat že so popred stareji generali maršala pra-
šali, zakaj si ne pusti berk rasti. Pa odgovoril jim je
vselej: „Pustite me v miru z tacimi mamami; po po¬
stavah že davno ne nosim berk in bi jih zdaj začel no¬
siti . 44  — „Pa vunder 44  mu reče enkrat po bitvi pri Mor-
tari  general Schbnhals,  „cela armada nosi zdaj ber¬
ke, samo njeni pervak, Vaša ekscelencia, ne . 44

Pri zajtrovanju dan pred bitvijo pri Novari  je
bil zopet pogovor od berk. Od vsih strani so ga prosili
in prosili. Nazadnje reče maršal, smejaje se: „Zdaj mi
pazite; nekaj Vam bom obljubil. Ako Piemonteze v ve¬
liki bitvi dobro omlatimo, si bom pustil berke rasti . 44
In dobro so Piemonteze omlatili in slavni maršal je
ostal mož beseda.

Radecki  ima globok in krepek glas. Kadar je
dobre volje in kakega oficirja kaj praša, opusti rad na¬
vadno vikanje in včasi tudi naravnost vsacega kar tika.

Kadar bere, da so se vojaki dobro obnašali, ali
kadar vidi, kako serčno njegovi otroci sovražnika pri¬
jemajo, se veselja smeja.

Omračijo se pa tudi njegove oči, kadar od ubitih
ali ranjenih sli.č; in velika žalost se vleže na njegovo
obličje, kadar vidi vso človeško revšino vojske, in glo¬
boko zdihne včasi: „Jesus Kristus ! 44  Razjezi se malo-

63

kadaj, kadar ga pa jeza vname, zadene britko in težko
tistega, komur velja. To se pa samo zgodi, kadar Ra-
decki  velike nemarnosti, in zlasti pri hrani vojakov vi¬
di; če vojak svoj kruh in sploh živež prepozno ali v
slabim stanu dobi.

Radecki  je odkritega, dobrega serca za slednjo
nesrečo, nej zadene prijatla ali sovražnika. Pravica mu
velja čez vse. V selu Garlasco  so se vojaki nekoliko
pregrešili. Kruha mesa in vina so namreč prebivavcom
vzeli. To zvediti, jih je maršal koj ojstro ojstro poka¬
ral, prebivavcom pa škodo poverniti ukazal. Tudi ljudje
posestva, v kterim je Radecki  par ur počival, so se
pritožili, da so jim vojaki več reči vzeli. Kmalo so ofi¬
cirji bero za nje napravili. Obilo darov so podelili in
tudi stari gospod je segel v svojo mošnjo in dal, ko¬
likor je ravno zlata in srebra v nji bilo.

Kaj je maršal storil, je preveč znano, tako blizo
za nami in pred nami leži, in pričuje tako slavno nje¬
govo blagoserčnost in vsestransko omikanost, da bi bilo
odveč, še kaj o tem govoriti. On govori nemško, fran¬
cosko, italiansko in češko enako rodno, in tudi druge
avstrianske slavenske narečja. Kdor pride k njemu, ga
sprejme z nekako ljubeznivostjo in priserčnostjo, da je
ni popisati. Z vsakim govori kake besede in nej je še
toliko gostov pri njem. Pri tem mu pa njegova silno
močna pamet zlo služi. Posebno življenje generalov, kteri
k njemu pridejo, in di ožili mož pozna skorej vsih in ve
pogovr, vselej s prijaznim spominom oživiti. Tudi si ume
zaupanj* vsih močno zbuditi, kteri k njemu pridejo; za¬
voljo tega pa tudi vse, kar je krog njega, prosto živi
in ga ljubi in spoštuje.

Z višjimi in nižjimi oficirji živi prijazno in pri-

64

jefno, brez da bi jim le koliko občutiti dal, koliko je
nad njimi.

Z vojaki ravnati, mu je posebno vlastno; zavolj
tega ga pa tudi ljubijo in spoštujejo, da skorej ni ver¬
jeti. Rad kramlja ž njimi in poprašuje po njihnih o k olj—
nostih. Kolikokrat je posebno o poslednji vojski k po¬
sameznim vojakom, ki so bili na straži, stopil iu jim ka¬
ko dvajsetico v žep porinil, ker jim je na straži pre¬
povedano, kaj vzeti. V Novari so si pripovedovali, da
je dostikrat ubogim na cesti kaj podaril.

Njegova pamet (spominj) je, kakor je bilo že re¬
čeno, silno dobra in kadar v svojih pogovorili od po¬
slednjih turških vojsk, v kteri je tudi bil, govoriti začne,
mu ni težko, se, če od bojev pripoveduje, imen tudi
nižjih oficirjev spomniti.

Se ve, da je v vojski celo življenje drugačno; pa
vunder je tukaj še vse serčneje in prijaznije. V svojim
glavnim stanu je maršal vedno med svojimi oficirji in
vojaki, kakor oče med svojo družino. Veseli se nad
mladimi ordonančnimi oficirji posebno, kterih v poslednji
vojski nikoli drugače ni imenoval, kakor svoje p nože
(Kibitze).

Radeckovo  življenje je skozi in skozi redovno
in prosto. Zjutraj vstane ob petih, gre delat in pije ob
šestih svoj kale. Ob desetih prigrizne kaj mesnega in
ob šterih kosi. Pri kosilu pije navadno kozarc rudečega
vina. Ob sedmih zvečer pije čaj (te), igra s povablje¬
nimi tarok in gre ob devetih spat. O vojski se derži
natanjko ure odhoda; odrine pač rajši popred, nikoli pa
ne pozneje. Dopise, ktere dobiva, si da navadno brati; i
vse pa, kar odpošlje, sam prebere.

Piše bolj po starim, pa razločno. V službinih re-

65

čeh se podpiše prosto „Radecki K ,  v bolj posebnih re¬
čeh pa „ grof Ra dečki.  “

Ce se mudi, podpiše pisina na kolenu. Maršal jez¬
di terdno in gotovo, in ljubi bolj urno jahanje. Njegovi
konji so močni nemci, večdel belci; njegovo sedlo je
nemško z bogato ošito maršalsko šabrako. Njegova oble¬
ka je sicer suknja, kakor vsacega generala.

Grof Ra dečki  je od leta 1797 z grofinjo Fran¬
čiško Strassoldo-Grafenberg  zaročen. Njego¬
vih petih sinov, ki so v armadi služili, in treh ljubezni¬
vih hčera, živita samo še grof Teodor,  oberst v ne¬
kim konjiškim regimentu, in grofinja Friderika,  za¬
ročena z grofom Wenkheim.  Drugi so vsi pomerli.

Tako je življenjenje slavnega moža, prečastitega
starčka, kteri je bil poslednje leta svitla zvezda na ne¬
bu cesarstva, po kteri so vsi dobri in zvesti Avstrianci
z zaupanjem pogledovali. Tako je življenje maršala, kteri
je morebiti edini zdaj živečih mož, kteremu se tudi sov¬
ražniki poklanjajo, kteri je brez madeža, kteriga vse
časti, spoštuje in ljubi, kterega spominj bo še jasno
živel, ko že današnjega rodu nebo ne košice ne prahu
in kterega nej milostljivi Bog še mnogo in mnogo let
zdravega in živega ohrani, in kteremu še enkrat v skle¬
pu z radostnim sercom glas poženemo:

»Bog živi Radeckita!“

■[ f r

5

Pri

J. Giontinftu,

bukvarju v Ljubljani Nr. 237 na velikim lergu, so le bukve na
svitlo prišle in so na prodaj:

Jezus moje želje. Katoljške molitne bukve z nauki in
napeljevanjem k pobožnim« življenju. Poleg- nemškiga od ča-
stitljiviga gospoda Al. Sidra, dohtarja s. pisma. Drugi pom¬
noženi natis. V Ljubljani 1850. Cena teh bukev, ktere se z
lepo v jeklo vrezano podobo lepašne in 334 strani debele, je
za nezvezane 30 kr., v papirji vezane 40 kr., v usnji 50
kr., v usnji z zlatim obrezkam 1 gld. 30 kr.

Jezusa in Maria dvoje naj svetejši serce. Molitevne bu¬
kve za vse, ki Jezusovo in Mariino serce pobožno častijo,
zlasti za brate in sest' ; teh neomadežanih sere. Spisala p#
naj boljših izvirkih dva duhovna. Obsežejo pa te bukve pol-
devetnajsto polo (437 strani.} Perdjane so jim tudi tri lepe
podobe. Natis iz Blaznikove tiskarnice. Veljajo pa nevezane
40 kr., vezane v usnjatim herbtu 54 kr., v usnji 1 gld.
10 kr., z zlatim obrezkam pa 1 gld. 40 kr.

Pot v nebeško domačijo. Mašne in obhajilne molitve za
pobožne kristjane. Veljajo z usnjatim lierbtam 54 kr., v usnji
vezane 1 gld. 10 kr., z zlato obrezo 1 gld. 40 kr.

Bukvice polne molitev in lepih naukov za manji in veci
mladost, kakor tudi za odrašene ljudi. Poleg nemškiga od P.
I. Jajsa. V Ljubljani 1845. Vezane veljajo 34 kr. Dvanajst
bukvic skupej pa 4 gld. in ene bukvice se dobijo na verh.

Sveti post ali premišljevanja in molitve v vsaki dan sve-
tiga posta. Po nemškim čostitljiviga gospoda Hauberja  po¬
slovenjen z dovoljenjem visoko častitljiviga Ljubljanskiga ško-
lijstva. Natisnjene so v starim pravopisu in veljajo nevezane
34 kr., terdo vezane 30 kr., v usnji nekaj pozlačene 45 kr.,
usnjat zvezik z zlatim obrezkam velja pa 1 gld. in 13 kr.
Na 6 enpot kupljenih se ene dodajo.

Hvala božja, ali na vod, kako naj mlad kristjan Boga
vsak dan časti in hvali. Molitne bukvice za mladost. V Ljub¬
ljani 1846. Dobijo se po 16 kr. terdo vezane, v usnji 30
kr., v usnji in z zlatim obrezam 40 kr.

Kruh nebeški, za otročiče. V pet koščkov razdeljen5
Pervič: mašne, drugič: spovedne, tretjič: obhajilne molitve,
četertič: Litanije, in petič: mnoge molitve. Poleg nemškiga.
1849. Terdno vezane 8 kr., 18 skupej pa 1 gld. 30 kr.

Maria dobra mati pobožnih otrok, iz nemškiga. Z eno
podobo. V Ljubljani 1848. Terdo vezane, 12, 14 in 16 kr.,
iv usnji 36 kr., v usnji in z zlatim obrezkam 54 kr.

Jeran L., Terpljenje pravičniga in pokora grečnika, s
nekterimi večnimi resnicami v zgledih in pergodbah. Z eno
podobo. V Ljubljani 1848. Terdo vezane 20 kr.

Nastran P. J., sveta pokora, ali sedem postnih pridig,

ktere je pridgoval v letu 1846. V Ljubljani 1849. 16 kr.

Mesingasti križ in popisovanje Palestine. V Gorici, ve¬

zane S kr.

Sveta Filumena, devica in mučenica, s 5 molitvami k

tej svetnici. V Ljubljani 1846. Vezane 12 kr.

Življenje svetiga Janeza Nepomucena. Veljajo 8 kr.

Življenje svetiga mladenča Alojza Goncaga. Spisal v
nemškim častitlji gospod lajmoštir F. (Šmid. Z eno podobši-
no. V Ljubljani 1846. Vezane 8 kr. Kdor jih 12 skupej vza¬
me jih dobi za 1 gld. 30 kr.

Življenje svete device Terezije. Poslovenjeno v spodbu-
dovanje slednjimu, zlast tistim ženskiga spola, ki so njeniga
imena. Z eno podobšino. V Ljubljani 1846. Veljajo 8 kr.
Kdor jih 12 skupej vzame jih dobi za 1 gld. 30 kr.

Pirhi za, device, ali molitve in nauki, ktera nej si vsaka
pobožna devica in sleherna poštena žena večkrat k sercu
vzame. Na svitlo dal P. Iln J a is, prestavil en duhoven. V
Ljubljani 1847. Te bukvice, ktere so vredne, de bi jih vsaka
devica v svoje podučenje večkrat brala in premišljevala, ve¬
ljajo 6 kr., 12 skupej pa 1 gld.

Napeljevanje vesolno, ali veliko spoved opravljati. V

Ljubljani 1844. 12 kr.

Molitev za o hranjenje nedolžnosti pred podobo presvete

device Marije in dve besedi svarijoče ljubezni iz Jezusovih
ust, keršanski mladosti. Lepa molitev, ktera se mladosti obo-
jiga spola priporoča, velja 3 kr.; 12 skup jih velja le 30kr.

Sveta devica in dekla Cita. Posebno vsim poslam in

keršanskimu ljudstvu sploh v zgled in posnemanje postavljen.
Iz nemškiga rajnkiga gospoda Korbiniana Antona  Ri  e ri¬
bo  Cerja. Z dovoljenjem visokočastitljiviga Ljubljanskiga ško-
fijstva. V Ljubljani 1846. Veljajo 8 kr. Kdor jih dvanajst
skuppj vzame jih dobi za 1 gld. 30 kr.

Osrečeni kristjani svojimu novo izvoljenimu vikšimu pa¬
stirju, Papežu Piju  IX., z popisam volitve, življenja in na¬
stopa svetiga Očeta Pija IX., z imeni vsih papežev in apo¬
stolskim listam Njih Svetosti vsim velikim škofam i. t. d. Po

nemškim. — S podobo svetiga Očeta. V Ljubljani 1847. Ve¬
lja 12 kr. Na 6 enpot kupljenih se ene dodajo.

Zlate bukvice, to je: napeljevanje k pobožnima življenj«

in k pravi bogoljubnosti. Veljajo 6 kr.

Erazem iz Jame. Povest iz petnajstiga stoletja. Poleg

verjetnih pisem spisal F. Malavašič, Z eno podobšino. V
Ljubljani 1846. Vezane 8 kr.

Posebne imenitne prerokbe za večno spomina vredne

leta 1846 do 1856. Vezane 4 kr.

Ahasver, večni popotnik. Pravljica, poleg nemškiga.

Velja 3 kr. 12 skupej 30 kr.

Dte igre za slovensko glediše. 1) A. Juran in Sofije,

ali Turki pri Sisku. 2j Štepan Šubic, ali Bela IV. na Hor-
vaškim, Prestavil iz ilirskega slovenski rodoljub. Veljate
16 kr.

Malavašičova slovenska Slovnica za perve slovenske
šole v mestih in na deželi. V Ljubljani 1849. Cena za veza¬
ne je 30 kr. Kdor teh koristnih šolskih knjig kaj več vza¬
me jih dobi po nekaj ponižani ceni.

Izgledi slovenskiga pisanja od J. Fleišmana. Cena 8 kr.

12 skupej 1 gld. 20 kr.

Slovenski lepopisi in izgledi. Spisal F. Centrih učenik

v Ljubljani. Cena 12 kr., 12 skupej pa 2 gld.

Pravi Slovenec, listi za podučenje naroda. 1849. Cena

za celi tečaj s podobam vred je 40 kr.

Igra za kratek čas z 32 kvartarni za vleči. Cena 4 kr.

12 skupej pa 40 kr.

Podoba Matere Jezuzove nad velicimi vratami c. k.
orožne hiše na Dunaji, ktera je pri streljbi na to hišo 6. in
7. Kozaperska 1848 nepoškodovana ostala. Postavljena 1588,
ponovljena 1725. Velja 4 kr., 12 skupej 40 kr.

Nemški pavliha v slovenski obleki. Bukve polne smeš¬
nih povest za kratek čas poslovenjene. Cene 12 kr.

Nasledovanje svetnikov božjih. Poduka polne povčsti iz
življenja svetnikov, zerkalo čednosti za keršansko katoljško
ljudstvo, z napeljevanjem k Bogu dopadljivim življenji. V sta¬
rim pravopisu in veljajo terdo vezane 45 kr.

NARODNA IN UNIVERZITETNA
KNJIŽNICA

00000505567