Za spomcnik Slomšckgi. Nekateri listi so pred kratkim poročali, da so šolskc sestre kupile v Slov. Bistrici Koflerjevo hišo in nameravajo zidati novo sirotišnico. Vsakdo je pozdravil to vest, kdor se zaveda važnosti te ustanove ne samo za zapuščene sirote, katere bodo našle v sirotišnici potrebno zavetje ia vzgojo, ampak tudi za občine, ki morajo skrbeti in plačevati za sirote, kakor tudi za širšo javnost, ker se bo marsikatcrega otroka, ki bi sicer, prepuščcn sam sebi, zašel na kriva pota in postal v nadlogo in sramoto, ali celo strah ccli okolici, obvarovalo na poh- poStono^fi in v7,to- jilo v poStenega in koristnega člana člo veške družbe. Pred leti je pričel z akcijo za zldanje sirotišnice velečastiti gospod kanonik Cerjak. Z njegovo težko boleznijo je pa eela stvar zaspala.* Zato je zdaj, ko so se čč. šolske sestre odločile, zidati sirotišnico, potrebno, da to akcijo vsi podpiramo. Da se omogoči s čim manjšim nadlegovanjem zbrati potreben kapital, so v ta namen priredilc loterijo v korist Slomšekovc sirotišnicc v Slov. Bistrici s krasnimi in dragocenimi dobitki, med temi vo!iko umetno izdelanih ročnih del čč. ošlskih sester. Velikokrat podpiramo manj važne in manj potrebne stvari, zato smo uverjeni, da bode to pvcpotrebno ustanovo po svoji moči vsak podpiral z denarnimi prispevki ,ali stavbenim materijalom, ali pa vsaj z nakupovanjem in razpečavanjem srečk v korist Slomšekove sirotišnice v Slov. Bistrici. Naprošajo se posebej čč. gg. duhovniki, župani, prosvetne in dobrodelne organizacije in Marijine družbe, da pripo ročajo in razpečavajo srečke ter zbirajo prispevke za sirotišnico in pomagajo postaviti spomenik velikemu Ijubitelju in vzgojitelju miadine Antonu Martinu Slomšeku. Dolžnost vsakega Slovenca je, da po svoji moči prispeva. Srečke se dobe komad po 5 Din pri čč. šolskih sestrah v Apačah pri Gornji Radgoni. Razprodajale jih pa bodo tudi čč. šolske sestre same po raznih krajili, sprejmite jih z odprtimi rokami in jib. podpirajte v tem nesebičnem in požrtvovalnem delu za mldaino! Vsi verončitelji mariborske in ljnblj. oblasti se pozivajo, da takoj predložijo računovodstvu finančne direkcije v Lju bljani (odseku za prosveto) prijave za nagrade veroučnih ur in to za dobo od 1. septembra 1928 do 28. februarja 1929 in dalje prijave za potnine za isti čas. Prijave za nagrado in prijave za potni/io se morajo predložiti posebej. Vlč. g. žnpnik Franc Gosak — nmrl. V Vojniku pri Celju je umrl vlč. g. župnik Franc Gosak, vpokojeni župnik 3 Št. Janža na Vinski gori. Rajni se jc rodil v Žičah pri Konjicah 30. 9. 1870 in bil posvečen 25. 7. 1896. Radi bolehnosti je stopil pred leti v pokoj in živel v Voj niku. Ostani mu ohranjen časten in hvaležen spomin pri vseh, ki so pozna« li blagopokojnega! Zveza organistov za Slovenijo razpošilja gg. organistom štatistične vprašal ne pole. Ko polo prejmete, izpolnite jo in odpošljite brez odlašanja! Kuverta, v kateri polo odpošljete, je priložena. Za Slomškov sklad so darovali gostje na ženitovanju Jožofa Goršek in Ludmile Esih v Frankolovcu Din 87.50 z navdušeno željo, da bi on, ki je naš rod tako Ijubil, skoraj dosegel čast oltarjev in da bi on čuval in varoval zvezo novoporočencev. Bog plačaj darovateljem z ipol« nitvijo njihovih blagih želj! Umrla je v Negovi dobra gospodinja in mati Perko Helena v starosti 76 let. Njcno občo priljubljenost je dokazal od Ijudskih množic obiskani pogreb, ki se jc vršil v pondeljck, dne 25. februarja. Ostani problatri rajni ohranjen hvalcžen r.pomin. pvoo.--1nlini na iitiše sožaljo! Naši mlinarji ob Dravi v Ormožu so v letošnji hudi zimi veliki reveži. Že od novega leta naprej nič ne meljejo, ker so mlinska kolesa primrzaila. Preteklo sredo pa jih je zadela nesrefia. Ko je nastopilo južno vreme, se je Drava začela »treti« in se je oprostila ledenega oklepa in odtam izpod Zavrča se je začela pomikati po Dravi navzdol vsa velikanska ledena masa, ki je v sredo popoldne ob treh dosegla Ormož in šla mimo skozi dve uri. Bilo je skoro grozno videti, ko je bila Drava čez in čez ena sama velika ledena plošča. Mnogo ljudi je teklo na most, ki vežc Ormož s hrvatsko straujo, da vidi ta nenavaden pojav, ko pa je začelo hreščati in pokati, so vsi zbežali. Led jo strl en lomilec ledu ob mostnem stebru, poškodoval pa je tudi .vsc štiri mline: Sadravčev, Šefov in oba Jeremičeva. Najbolj je prizadet mlin Iv. Jeremica, ko je od nekod prinešena in v lod zakovana ladja butnila ob ladjo, ki nosi Jeremičev mlin, jo odtrgala in odnesla. Pri drugih mlinih pa je poškodovano kolesje, ladjo so načete in mlini ob obrežje potisnjeni. Nedaleč od mostu vštric vasi Pušenci si je Drava poiskala novo strugo skozi gozd na hravtski stra ni. Nekako eno uro severno blizu hrvatske vasi Brezje pa se delajo ledene gore, ki dosegajo višino 7 m. Očividci pravijo, da je to nekaj veličastnega, a mnoge navdaja to s strahom, češ, kaj bo, če se te gore odluščijo in začno butati ob rnine in mostove ... — Ob tem dogodku se mnogi spominjajo, kako je še pred svetovno vojno nekoč neki Ivan Polak s Huma, ki je padel v vojni, po zimi blizu mostu preplaval Dravo. Bolj je takrat gledalce spreletaval mraz kot pa plavača samega, ki je bil zelo močan in korajžen človek in je med plavanjem z močno roko proč odrival srež in ledeae plošče. Upamo pa, da to poročilo ne bo prcmotilo nobenega junaka, da bi šel v tej zimi v Dravo. K večjemu bi svetovali tako kopel vročekrvnim fantom, ki se radi pretepajo. Pa zdaj je post in se pretepanje ne izplača. Najbrže bo pa spet kaj za praznike, ko so se že dvakvat ob prejšnjih praznikih nekaj lasali in glatiili, še celo blizu cerkve. Fantje (če smo ¦prav slišali, se še celo možje, družinski :očetje, radi pomešajo med pretepače), iko vam kri zavre, pa si jo hodite raje jv Dravo hladit! Rajni Ivan Polak je bil ivečji junak kot vi! 43 m globoko je padel in se ubil. Dae 27. februarja se je zgodila v rudniku v sTrbovljah smrtna nesreča, Delavec Med vešek je padel 43 m globoko, si razbil glavo ter zlomil obe nogi in roki. Obležal je pri priči mrtev. Smrtna kosa je v Skomrah na Pohorjju po dolgem prizanašanju zopet enkrat pobrala izmed naših žen in gospodiaj vzorno ženo Ivano Ločnikar. Dne 23. feforuarja ob pol 24. uri je izdihnila svojo preblago dušo. Bolehala je delj časa na jetiki, kateri je podlegla, čeravao bi še bila lahko živela več let, kajti stara je bila 59 let. Bila je vzorna žena in gospo'dinja, gospodarila je celotno na posestvu Ločnikarjevih cclih 39 let in sicer 30 let skupno s svojim možem, kateri je tudi umrl na jetiki, sama pa kot vdova 4 leta. Ko je prcpustila svoje posestvo sinu Jerneju, ji je ta še vcdno pustil, da jo vodila gospodarstvo naprej, kcr je pač znala dobro gospodariti. Njena gostoljubnost je vsesplošrio znana. Ni osebe, katera je že bila v njeni hiši, da bi ji ne bila pogostila in je tudi vsakega obdarovala, kateri jo je za kaj zaprosil. Darovala je tudi večjo svoto donarja za nove zvonove za cerkev, kateri so prvič zapeli svoji prvi darovalki. S smrtjo Ivanke Ločnikar smo zgubili dobro gospodinjo in mater in vsi žalujemo za prerano izgubo z njenimi otroci. Draga Ivanka, ne bomo pozabili na Tebe, ohranimo Te v trajnem spominu, naj Ti bode zemljica lahka in spavaj sladko! Led na Savinji cgroža mostove. Komaj je nastopilo pred dnevi nekoliko bolj južno vreme, se ic dvignila Savinja, debeli led na reki jc popokal in začel romati proti Celju i.n Zidanem mostu. Debeli plavajoči led je spravil v res no nevarnost celjsko brv, kapucinski most in Grendarijevo brv je itak močno poškodoval. Od Grenadirja do Zidanega mosta so za slučaj hitrega nastopa južnega vremena v najveCji nevarnosti vsi mostovi in brvi. Zima ali abifaleeva roka. V torek, 26. februarja, je našel Alojzij Jančič, mlinai* v Zalogu, župnija.Jurklošter, blizu svojega mlina pod potom za vodo v tajajočem sc snegu ležeče moško truplo, v katerem je spoznal 361etnega Franca Ocvirk, prevžitkarja v Slavisjivesi iste župnije. Opazil je na mrtvecu tudi rano aa čelu. Ali je Ocvirk morda v pijanosti padel v sneg in zmrznil, ali pa je bil napaden, o tem bo odločila sodnijska komisija, ki bo pregledala mrtveca na licu mesta. Ocvirk je že enkrat bil napaden. Nekdo je streljal nanj skozi okno in ga zadel, a ne tedaj smrtno. Eomaj sta usla smrti. V Novem Sadu so našavojna letala. Dne 27. februarja se je zrušilo letalo z višine 300 m proti tlom. V letalu sta bila poročnik Lolič in podporočnik Kirchhauser. V višini 300 nci je motor odpovedal in aeroplan je začel padati. Obema častnikoma se je posrečilo, da sta skočila iz letala 10 m nad zemljo. Aeroplan se je popolnoma razbil, oficirja sta si otola življenje v zadnjem trenutku. ¦>, Zgodevinske najdbe. Pri Pancevu gra dijo moct preko Donave. Te dni so zadeli delavci na banački strani v globočini 8 m na dve znameniti zgodovinski najdbi. Našli so 3 m dolge zobe, ki so ostanki predzgodovinskih živalskih velikanov. Ne daleč od teh zobov so nalete* li v blatu in pesku na wtar top. Ko so kanon očlstili, so dognali po nemškem napisu na cevi, da je staro orožje iz časa, ko je oblegal princ Evgen Turke v Belem gradu. Boj ženske s tremi tolovaji. Žena kme ta Januša Hollo v bližini Subotice se je zbudila v noči od 26. na 27. februarja radi ropota iz spanja, Pograbila je sekiro, ki jo je imela takoj pri postelji ia se podala na dvorišče. Ko se je pokazala pri vratih, so jo napadli kar trije moški. Ženska je kriknila na pomoč, se postavila junaško v bran in se ji je posrečilo, da je pobila enega od roparjev na tla. Pri pogledu na padlega tovariša sta se zagnala ostala dva s podvojeno divjostjo v žensko. Kljub teniu se je posrečilo noustrašeni posestnici, da je strahovala in odbijala napadalca tako dolgo, dokler ji niso prihiteli na pomoč sosedje in prepodili tolovaje. V na tleh pobitem ro parju, ki je imel polomljena rebra, so prepoznali v moškega preoblečeno žen^ko, ki je bila tolovajski tolpi za vodnika. Glad petkratni morilec. V občini Prčice v bližini Prage se je doigrala 27. februarja prebridka družinska žaloigra. Radi pomanjkanja je ustrelil brezposelni delavec svojo ženo v postelji, s sekiro je ubil svoje tri nedorasle otroke in si končal konečno sam življenje s strelom. Zjutraj so našli sosedi smrtno ranjeno deco pri življenju, a so izdahnili otroci pri prcvozu v bolnico. Oče je zapustil pisrno, v katerem slika grozen položaj, ki ga je nagnal do obupnega sklepa, utnoriti svojce in samega sebe. Nadvcjvoda ne more plačati obleke. Uradni list na Dunaju »Wiener Zeit.« je objavila tožbo proti Leopoldu Habsburškemu; ki je neznanega bivališča. Toži ga neka krojaška tvrdka za napravljeno obleko. Leopold Habsburški je nadvojvoda, drugi sin Leopolda Salvatorja. Dal si je napraviti trojno obleko: frak, smoking in sako za 6288 šilingov, potem pa je izginil. Obleke je rabil za potovanje v Newyork in Hollywood, ker ga je nastavila ameriška Andresen-galerija, da bi paradiral v Newyorku pri dražbi habsburških umetnin. Imel je tudi ponudbe pri filmu v Hollywoodu. Po vojni je optiral za Avstrijo ia se odrekel svojemu činu. Najprej je bil nastavljen pri neki avstrijski filmski družbi kot — motorni vozač, potem je ustanovil trgovino s sadjem pod imenom Leop, Habsburg & Co., ki pa ni uspevala. Avstrijsko poslaništvo v VVashingtonu je bilo naprošeno, da poizveduje po nadvojvodi. Na Dunaju je bil za tožbo zanj postavljen kurator. Gladovai širajk oaemcgočea. Zdravniški krogi so ugotovili, da povzroči ubrizganje insulina, ki so ga dosedaj rabili proti sladkorni bolezni, nepopisen glad. Ta iznajdba bo velike važnosti za kaznjence, ki se udajajo gladovnim štrajkom, da bi jih poslali v bolnice, od koder lažje pobegnejo. Palesfina — dežela avtomobilov. Iz Jeruzalema javljajo, da pride v sveti deželi na 366 oseb že en avtomobil. Palestina je na šestem mestu med narodi, pri katcrih igra avtomobil zelo važno ulogo. Detektivski čarovniški plašč. Za detektive je pri zalezovanju zločincev veHke važnosti, ako lahko takoj menjajo obleko in tako prevarijo zasledovanca. Londonska policija je dobila od krojača Benjamina plašč, ki omogoča neverjetno naglo spremembo oblačila. Plašč se imenuje čarovniški policijski plašč in je izdelan na obe strani. Na eni strani je iz temnega sukna, na drugi pa zgleda kot svetlo-rujav dežni plašč. V Londoau so to novotarijo preizkusili in se je dobro obnesla. »Odpoved nesrečne žene« bo v najkraj šem času popolnoma razprodana. Ta lepa povest je udomačena po vsej Sloveniji. Kdor je še nima, naj si jo takoj nabavi! Stane samo 12 Din. Dobi se v obeh Cirilovih knjigarnah v Mariboru in pri Slomškovi tiskovni zadrugi v Celju,