Barjanska turistična pot
: Sedaj na pričetku poletja, po dveh letih dela in oglašanja v Naši komuni, kjer smo pisali tako o sne-manju filma o Barju in sprožili nekaj pobud v zvezi s turistično potjo in muzejem barjanske kulture, lahko rečemo, da smo nekaj obljub izpolnili. Tako je končan film Odtisi v Barju, predstavili smo v okviru turističnih prireditev v Podpeči lanske jeseni razstavo Barjanske posebnosti. Ta razstava, ki smo jo ob prvi predstavitvi filma postavili tudi na Vrhniki, naj bi se sedaj dokončno preselila v osnovno šolo Podpeč-Preserje. Razstava, ki jo bomo skušali ie dopolniti. naj bi predstavljala začetek muzejske zbirke, hkrati pa bi bila vključena tudi v samo Barjansko turistično pot.
Pobud v zvezi z oživitvijo Barja je bilo že mnogo. Če so pred leti večino prireditev izvajali v okviru turističnih društev in je cielo slonelo na navdušenih posameznikih. je sedaj vsa tela za izvedbo posamez-nih pobud predvsem na turističnih delavcih. Te de-javnosti se v okviru turističnih prireditev skuša spra-viti na višji nivo, tako glede opreme, organizacije izletov, vodstva in končno opremljenosti objektov in krajev s prospekti, literaturo, zanimivimi prireditva-mi. Nekatere pobude so sedaj propadle zaradi preve-like zahtevnosti izvedbe. Tako se je večkrat skušal oživiti promet z ladjami po Ljubljanici. govorilo se je tudi o ladijski zvezi med Ljubljanico in Vrhniko. Ob pogovorih z ljudmi, ki se ukvarjajo z reko, nam je sedaj jasno, da je ta pobuda zelo težko uresničljiva. Ne samo stroški nabave ladje, vzdrževanje posadke in pristanišč, temveč čisto osnovni problem plovbe po reki, ki je sedaj čisto dragačna kot pred sto leti, ko je zvezo med Ljubljano in Vrhniko vzdrževal parnik. Gladina Ljubljanice je nekaj metrov nižja od takratnega nivoja. Ob deževjih se reka zaradi po-globljene struge skokovito dvigne. Ob nizkem vodo staju je nekaj podvodnih pragov, ki bi ovirali promet večje ladje. Občasno se razbohoti rastlinje. ki otež-koča plovbo. Govori se o ogroženosti bregov. ki so podvrženi udarcem veijih valov, pa tudi ribiči posta-nejo ob teh predlogih zaskrbljeni. Zaradi tega pripo-ročamo, da se trenutno uporabi že razpoložljive ka-pacitete, odnosno že obetajoče možnosti. brez nepo-trebnega večjega investiranja. Toliko pa tudi za vse tiste, ki bi radi že letos ob izletih pokukali v okolico Ljubljane.
Izhajamo pač od že obstoječega, tega pa pravza-prav ni malo. Predvsem pa se je v zadnjih letih vsaj ob priliki večjih prireditev, oživil prevoz z ladjo od Tromostovja do gostišča Livada. Zaželjeno bi bilo, da bi se ta zveza čimoblj redno opravljala, saj je vožnja skozi mesto. do Špice. mimo čolnarskih klu-bov in izliva Malega grabna nadvse prijetna. Večkrat se v poletju organizirajo pikniki v Lipah, za kar poskrbijo pri Ljubljanskem rekreacijskem centru. Ta vožnja in piknik v Lipah zahtevajo celodnevni izlet. Če pa se zapeljemo z ladjo do Livade, je od tam možno nadaljevati izlet za večje grupe tudi z avtobu-si. Zato bi tokrat našteli nekaj zanimivosti, ki se ponujajo že na zavoju. kjer se od Ižanske ceste odcepi cesta v Podpeč.
Pravzaprav je že v sami Črni vasi cel kup zanimivo-sti. Ze pri odcepu z Ižanske ceste je nasproti stare šole in gostilne vzgajališče plemenskih konj. Tu si je možno izposoditi konje za ježo, zanimiv pa je že sam pogled na lepo vzdrževane živali. Malo dalje je na cesti proti Črni vasi, blizu brega Ljubljanice, znana Plečnikova cerkev, ki deluje s skladnostjo vpetosti v pokrajino in bogato notranjo opremo v lesu. V Čr-
ni vasi smo že sredi barjanskega prostora, kjer so včasih kopali šoto, vzgajali konje in se morali ob deževjih prevazati s čolni do Ljubljane. V vasi je še nekaj zanimivih zgradb, ostanki starih zapornic ob jarkih, na kar vas opozore domačini v pogovoru. Od tu je možen dostop do bližnje Kozlarjeve gošče, kjer je sredi livad pretresljiv spomenik na žrtve, ki so tu padle v zadnji vojni. Barje pa tu deluje z neko živahno odprtostjo v prostor. ki je posejan z brezami in topoli. Tu v bliiini naj bi ščasoma uredili stalen rezervat za močvirske ptice, s čimer se ukvarjajo na prirodoslovnem muzeju. Zanimiv pa je tudi obisk pri stari družini ptičarjev, kjer vam razkažejo kletke in naprave za lov ptic in kjer se še vedno ukvarjajo s to tradicionalno dejavnostjo. Predvsem pa ptice pro-učujejo, obroikajo in spremljajo njihove poti. Te težnje po ureditvi rezervata bo morda težko uskladiti z načrti za gradnjo športnega letališča v smeri proti Igu. Po nekaterih načrtih pa se ukvarjajo tudi z misli-jo za postavitev igrišča za golf. Ne nazadnje je v bliži-ni tudi filmsko mesto, kjer so snemali televizijsko nadaljevanko in je ogled impresivnih kulis vedno zanimiv. Naj k omenimo, da je med Črno vasjo in Ljubljanico na nekaterih mestih viden ostanek stare struge.
Tokrat ne bi naštevali zanimivosti. ki se nahajajo na Igu, v Dragi in proti Žel.imljam in Škofljici, am-pak bi iz Črne vasi krenil po ravni cesti iez ravnino proti Podpeči. Omenili smo že kraj Lipe ob izhodu iz Črne vasi, kjer vam pri družini Škraba pokažejo kraj, kjer je bil med vojno prehod čez reko. Vedno pa je zanimivo spregovoriti s kakšnim lovcem ali ribičem, saj so ti na Barju takorekoč najbolj doma. v Podpeči pa so doma predvsem potomci nekdanjih čolnarjev. Pri hiši ob mostu čez Ljubljanico. kjer je bilo nekda-nje pristanišče, vam Matija Rogelj z veseljem pove, kako so nekdaj tovorili s čolni po Ljubljanici. Pokaže vam tudi nekaj stare čolnarske opreme. Kulturna dedišina stare domačije je dostopna pri Suhadolnik Alojzu, kjer se še vedno ukvarjajo z obrtjo žganja apna. Pod mostom v Podpeči je ob nizkem vodostaju možno videti ostanke velikega čolna, ki je nekaj služil za prevoz kamenja iz podpeškega kamnoloma v Ljubljano. v bližini Podpeči je še znana prirodna zanimivost, majhno jezero sredi livade v bližini vasi Jezero. Če pa krenete iz Podpeči v nasprotno stran proti Borovnici. si je v bližini kolodvora vredno ogledati polharski muzej. Pri vasi Prevalje pod Kri-mom ima lovec Šušteršič bogato zbirko močvirskih ptic. Iz razglednih točk nad Podpečjo je izredno lep razgled na vso ljubljansko kotlino.
Na cesti, ki vodi iz Podpeči v Borovnico, je pri odcepu za Rakitno nova šola Podpeč-Preserje, kjer naj bi bila hranjena razstavna zbirka Barjanske po-sebnosti. Oe pa nadaljujemo pot po glavni cesti proti Borovnici, je najbolje kreniti v bižini vasi Goričica proti Ljubljanici. Tu nas sprejme staro Barje, z brez-ami in vresjem, z ostanki šotišč in nahajaliiii, ki jih raziskujejo arheologi. Tudi pogovor z njimi vam razkrije marsikatero skrivnost Barja. Če se prebijete čez travnike, pridete do Ljubljanice blizu izliva Bo-rovnišnice, kjer je v čudoviti samoti manjši vikend. Jelše in topoli, preleti močvirnih ptic, ribiški čolni na reki in megličasti sončni zahodi vam najbolj približa-jo zasanjanost Barja. Pa bujne spremembe barv od pomladi do jeseni, ko se mcnjajo planjave različnih močvirnih cvetlic. ki spet predstavljajo svet za sebe. Tatn pa že nese pogled tudi proti Bevkam in vrhniški strani, kjer je ob deževjih voda na poljih stalen gost. Tekst in foto: Boris Višnovec