PRILOGA * ^ DOMOVINI Loto IV. V LJubljani, dne 12. aprila 1023 15. štev* Radovljica in njena okolica Sredi Gorenjske, ob robu visokega savskega brega, malo pod združenjem obeh Sav, Bohinjke in Dolinke, odsevajo bele meščanske hiše stare Radovljice, nad njimi pa se dviga visoki cerkveni stolp. Le težko najdeš kje na svetu toliko prirodnih krasot, kakor baš v omenjenem delu naše domovine. Radovljica s svojo okolico je pač bistven del gorenjskih krasot, ki znatno pripomorejo k po-popolni lepoti in slavi našega svetovno znanega Bleda. Najlepši pogled na Radovljico se ti nudi s starih, na desnem savskem bregu na precej visokem in dosti strmem Upniškem robu sa-mujočih, v zadnjih letih precej hitro razpadajočih razvalin, nekdaj zelo slavnega Pustega gradu, katerega zgodovina je tesno zvezana z Radovljico. V Pustem gradu so bivali navadno gospodarji mesta. Prav tako, kakor je Radovljica in njena okolica prijetna, tako je tudi zanimiva zgodovina teh krajev. Važna lega, nekaka zapora cele gornje savske doline je bila povod, da so se že stari narodi naselili na kraju, kjer se nahaja današnje mesto. O naselbini iz stare dobe, pred Kristom, nam pričajo nekatere izkopnine, najdene v radovljiški okolici. O poznejši dobi, okoK 1000 let po Kristusu, pa pričajo razni stari spisi. Tako je znano, da je bila prva fara na Gorenjskem v neposredni bližini Radovljice, v Mošnjah ustanovljena že L 1115., v Radovljici sami pa L 1323. Prvo radovljiško cerkev so sezidali najbrže okoličani in sicer v tisti dobi precej bogati rudarji in posestniki fužin iz Krope, Ka-mnegorice in Kolnice, ki so takrat spadali pod radovljiško faro. Prav tako stara, kakor je cerkev v Radovljici, je pa tudi radovljiška grajščina, ki jo vidiš še danes sredi radovljiškega mesta. Gospodarji Radovljice so biU v tisti dobi grofje Ortemburškl, katerih rodbina pa je izumrla L 1418. 'Po smrti Ortenburžanov pa je prišla Radovljica pod oblast slavnih celjskih grofov. Celjski grofje so bivali deloma v Begunjah, najraje pa na Pastem gradu. V tisti dobi je nastala tudi pravljica o zakleti grofici, ki se je spremenila v kačo, katera po mnenju tamošnjih okoličanov še vedno oaak odrešitve. Ta pravljica je gotovo v zvezi z Veroniko Deseniško, katere nesrečni zakon je naš slavni pesnik Oton Zupančič porabil za lepo pesnitev in gledališko igra. Pogled na Radovljico s Pustega -gradu Trg v Radovljici Po smrti zadnjega Celjana grofa Urha III., katerega so umorili, je pripadla Radovljica cesarju Frideriku IV., katero pa si je moral šele priboriti, ker mu je ni hotel prostovoljno predati nekdanji oskrbnik celjskih grofov vojvoda Vitovec. Ker so v prvi bitki leta 1457 cesarjeve čete pod vodstvom Lamberga podlegle, je Lamberg še pred svojim begom mesto zažgaL Ogenj so deloma pogasili? i uničil je baje znaten leseni' del mesta. Tri leta kesnejai je prišla deželna vojska, razrušila obzidje in zasula veli-i ke jarke, ki so obdajali me-, sto.' Del tega jarka je ostal; in se ga vidi še dandanes,, za radovljiško grajščino in; med Pred trgom. Istega leta je Urbova vdova Katarina*, hči srbskega kneza Jurija Brankoviča, predala Radovljico Habsfburžanom proti precejšnji odškodnini. Pa ne mine dolgo in že zopet so 'boji v Radovljiški okolici. L. 1475., 1476. in 1477. pridejo v radovljiška okolico Turki Kot spomin nat tiste čase še dandanes zvoni v okoliški vasi, v Otoka; poldne ob 11. dopoldne, naj mesto ob 12. Baje so ob 1L« premagali Turke. Čudni časi za Radovljio<* pa se pričnejo z nastopom protestantizma. Med prvimi častilci Luthra na Kranjskem leta 1546. je bil baš radov* ljiški prošt, arhidiakon dr, Lenardt MertHc. Lahko si mislimo, kakšne zmešnjavo in prepire je povzročil tudi ta pojav. Mnogo ljudi je prestopilo v protestantsko vera in šele po nekaj letih jo uspelo zatreti protestanti-zem. Glavni vodja, ki je bil baje nazadnje obešen, je bil neki »krofasti krojač«. Ko sa jim prepovedali sestanke in verske obrede v Radovljici so se sestajali v Begunjah« kjer je 1. 1586. posestnica begunjskega gradu Julijana Kacjanarica spremenila staro rimsko katoliško cerkev; v protestantovsko. Šele leta 1601. je naredil protestantiz-mu konec ljubljanski škol Hren s tem, da je zažgal in razstrelil protestantsko cerkev v Begunjah, zavetišče tedanjih evangeljskih vernikov iz Radovljice in njene okolice. Po omenjenem letu prične v Radovljici nekoliko mirnejše meščansko življenje. Razvijata se obrtniški in trgovski stan, ki živita največ od okoliških kmetov. Poleg domačinov obrtnikov ln trgovcev je v Radovljici, kjer je (sedež sreskega poglavarstva in okrajne sodnije tudi precej uradništva. < Notar Marko Pushnik je obhajal na stari Pushnikovi domačiji v Crešnjevcu sedemdesetletnico svojega rojstva. Skozi dolgo dobo 27 let se je udejstvoval pri našem narodnem delu kot zaveden napreden Slovenec ^,' i-n. int. V* te'c Lavoslav Pahor. V torek popoldne so položili v Ljubljani k večnemu počitku zemske ostanke velezasluženega kulturnega delavca železniškega inšpektorja Lavoslava Pahorja, .lojenega na Nabrežini, ki si je pridobil n«» venljive zasluge za slovensko pesem in našo glasbo. Kot samouk je postal kapelnik velikih zborov in godb.—V sredini: Dr. Edo Lukinič, bivši večkratni minister, predsednik Narodne skupščine in narodni poslanec SDS je umrl nenadne smrti na velikonočni ponedeljek, pri obisku svoje hčerke v Karlovcu. Že od mladih let se je politično živahno udejstvoval r i£l__ Levo: Načrt za vrt premožne hiše na deželi Žive meje in pravilne skupine sadnega drevja tvorijo prehod med hišo in poljano Levo: Razvaline Pusti grad pri Radovljici Desno: Emanuel Neuville novi konzul francoske republike x Ljubljani Desno:. Notranjost stare radovljiške graj-ščine Levo: Ob koncu pravljične zgodbe o kralju Debeluhu in sinku Debelinku. Na sliki vidimo, s kako ljubeznijo čita naša mladina Jutrovo pravljico Umobolnica na Studencu pri Ljubljani. Na naših slikah vidimo bolnico živih mrličev,; za katere primanjkuje prostora. To so gotovo največji reveži, kar jih je na naši zemlji. Žal, da tudi tem ubogim ne moremo nuditi vseh potrebnih pripomočkov — kar manjka pač tudi ostalim bolnikom. Na sliki zgoraj levo vidimo glavni oddelek za ženske, nadalje v sredini na na levi dve popolnoma ne nevarni bolnici pri delu, zgoraj na desni pa blaznika v kopeli, v sredini na desni nesrečnega blaznika v celici za besne Cvetna nedelja v Beli Krajini. Lepi naši domači kmetski običaji so najbolj ohranjeni v Beli Krajini, kjer zlasti pomladanske f;-praznike praznujejo s pravo prisrčnostjo in šegavostjo, ko se b vesele konca mrzle zime in pozdravljajo prve zlate pomladne f.. solnčne žarke, ki oživljajo naravo iz zimskega spanja in ode-vajo v prijazno zelenje. Na sliki vidimo belokranjsko mladino z butarami. — Na levi in desni: Belokranjka in Belokranjec ' Pri pastirskih kočah na Velik! planini Partija z Velike Planine Pogled na Grintovec in Kočno z Velike planine Turistilca, to je obisk planin, spada danes med najpri-Ijubljenejša in najbolj zdrava razvedrila pri vseh narodih, dostopna vsem stanovom brez razlike. V vseh modernih državah obstojajo razna planinska društva, ki pospešujejo turistiko. V zadnjih letih so dohode na planine znatno olajšali. Priredili so pota na poprej nedostopne točke, sedaj pa so že pričeli graditi celo vžpenjače. Tako vzpenjačo nameravajo zgraditi v do-glednem času tudi na našo lepo Veliko planino. Ce bi se to res izvedlo, bi privabiti v naše kraje nebroj tujcev, kar bi prinašalo lepe dohodke vsem okoličanom. Z olajšanim dostopom na planine pa bi koristili tudi mnogo zdravstvenim namenom. Vsi bolniki, za katere je čisti zrak najbolj potreben, bi lahko z vzipenjačo brez truda dospeli na kraje, kjer bi uživali tudi mir, katerega v nižinah in ztesti v mestih najbolj pogrešajo in je posebno priporočljiv bolnim na živcih. V drugih državah, zlasti pa v Švici, kjer gorska prometna sredstva sploh prednjaSijo, hnajo že mnogo gorskih vzpenjač, ki olajšajo tudi pot na visoke in strme gore tako zelo, da je dostop mogoč prav vsakomur Voz gorske vžpenjače na goro Mont Blanc v Franci® Levo Vzpenjata, kakršno hočejo naredi« na VeL Planino, na goro Zugspitze 2946 ni