POVPREČNI DENARNI DOHODKI IN IZDATKI KMEČKIH GOSPODINJSTEV (v dinarjih) DOHODKI IZDATKI Risba nam kaže povpreiSn! dc-narni dohodek in iz.da.tek krae-tijskesa posestva v ekonomskem Jetu 1954/55 v primerjavi i eko-nomskim letom 1953/54. Iz risbe je razvidno, da so de-narnj dohodki kmečkega gospa-darstva lani povprečno narasli od 121.877 din na 151.153 din. Denaornj izdatki kmetijskega po-sestva so se hkrati povečali od 123.591 din na 154.101 din. Po-daftki veljajo za povprečno po-¦estro. Takoj opažamo, da so bili povprefni denarni izdatk] kme-tijskega posestva v ekonomskem letn 1953/54 višji od dohodkov (xa 1714 din po posestvu), med-tem ko je odnos v ekonomskem letu 1954/55 obraten: po posestvn ¦o dohodki ca 3052 din višji od fadatkov. Dohodkii jn izdatki kmetijske- ga sospodarstva so Po kateso- letn 1953/54 v primerjavi s pred-rijah posestva r ekonomskem hodnim letom bili naslednji: Kateg. posestev Do 3 ha od 3 do 8ha preko 8 ha Dohudkii 1953/54 1954/55 101.477 124.564 119.822 162.719 175.745 216.668 Izdatia 1953/54 1954/55 97.947 122.383 124.732 157.159 180.137 219.114 Stafcistika tudi kaie, da je de-lež dohodfcov kmetijskih pose-stev fa nekmeti.lskih virov d»-kaj velik in znaia več koi tret-jino njihovih skupnih dohod- kov. (Grafično primerjavo med dohodki iz nekmetijskih virwv hi dohodbi iz kmotijstva bomo ob-javili t eni Izmed prihodnjih števflk našega lista.) ZA KOLIKO SE LAHKO POVEČflJO DONOSI SONČNIC V VOJVODINI »¦¦«»«»¦««»«¦«¦««»»«»*«¦*¦»*** odborov. Njihovo delo se Je razmahniJo posebno letos, ko so se s konkretnimi programd bolj načrtno kot v preteklih ieuh lotili raznih kmetajskih akcij. Težišče teh akcij je na tisfb. panogah in uikrepih, kt lahko kar najhitreje prispevajo k zboljšanju kmetitjske proizvod-nje. V poljedelstvu so zato glav-ne naloge proizvodnja kvaiitet-nih semen, množifna zamenjava semen, čiščenje semen. škrop-Ijenje, zboJjšanije gnojen^a ttd. V sadjarstvu so predvidene močne akcije obnove sadovnja-kov, urejanja starib. nasadov, precepljanja neprimernih sadnih vrst. škropljenje, uvajanje in-tenzivnejšega gnojenja, uvaja-nje novih sadnih vrst ltd. V žl-vinorejd je letos težišče na iboljianju prehrane živine. Zato 80 predvldene akcije kot na prt-mer uvajanje umetnih travni-fcov, pregonskih pašnikov, in-tenzivnejšo gnojenje, proizvod-nja semen krmnih rastlin, uva-janje modernih sušil, gradnja silosov, gnojišč itd. Nadaljuje pa se s selekcijskim delom. iriočne-je predvsem v prašit5ereji ;n pe. rutninarstvu. Tudd programi že-na-zadružnic in miadih zadruž-nikov vsebujejo vrsto akcij, ki bodo prispevale k adpravljanju zaostalostii na vasi. zato dode-ljujejo zbori tudi za te namene potrebna sredstva. Jože Noviušek Prorafiun GLavne za-druine zveze Vojvodine, ki so &a napravili na pod-lagi do zdaj doseženih donosov v zadrugah in na državnih posestvib, kaiže, da v Vojvodini lah ko prece] poveiajo tudi don^ sončnic. Po tem prora-6unu bi se z upo-raibo popoln« agrotehnike donoa sončnic Lahko po-ve&al od 11 metrskiii sto-tov na ha. kollkor znaša sedaj, na povpre6no okrcvg 20 metrskih centov. Pod polno agrotchniko prl otodelavi »ončnic je racoumetl globoko znmsk-o oranje spomladansko kul-tivlranje se^tev kvalitet-nega semena dva do tri ročna okopavanja, štiri prašitve, uporaba okrog 500 kg umetnega gnojila na ha kakor tudi uporaba potrebine količine hlev-skeiga gnoja itd. Sedanja stopnja agrotehnike pa pri naa še daJ^eč ae zado-šča, kar se negaitivno od-raža tudi na donosih (uporablja se majbma ko-ličiaa umetnega va hlev-sk^ga gnojila, sončnice okopa-vajo ln prašijo ročno komaj po dvaknat, ne skrbijo dovolj za iz-bdro kvalitetnega semena). Po&amezni priroeri \i landkega in ppedlanskega leta kaižejo, da je na posameznih posestvih mo-goče doseči tudi ve^je donose, kot pa jih predvideva omenjeni prora^um Zadružne zveze, Tako je tovarna olja »pomača« v Vr-basu na poizTcusnem poljii Sestth oralov dosegla 1954. leia 30 m«-trskih cenlov na ha, fcar je siko-raj 3-^kxat več, kakor Pa zoaša danos ob se- donos ob danjem nivojia popolni agrotehnikie uporabl agrotehnike Jcrajevno povprečje. UporaibUi so naslednje agrotehnične ukrepe: globoko oranje, uporaba 500 kg superfosfata in fcvalitetna obde-lava zeortljišia. Ta prtmer kaiže, da sončnioa lahJco daje z uporsbo agroteh-ničnih ukrepov dobre donose in je lafoko mnogo bolj rentebilna kakor do sedaj. Proraič-un kažc, da bl z uponabo agrotehndičnih ¦ukreporv ob ustr&znem pove6a-nju donosa dotaod«k ktmetov od sončnic povečal aaa ofcrog 14.000 dki oa hta.