Poštnina plačana v gotovinL
Leto XIX., št. 214
Ljubljana, četrtek lg. septembra 1938
Cena 2 Din
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5
—	Telefon št. 3122 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7.
Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2.
—	Telefon št. 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241.
■bhhbbmhbi
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—» Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljnbljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123,3124. 3125, 3126. Maribor. Grajski trg št. 7. telefon št. 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo
Strateški položaj Češkoslovaške
Sudetska kriza se razpleta v znamenju čedalje bolj naraščajoče napetosti. Bojazen glede češkoslovaške samostojnosti in neodvisnosti ter zavest, da bi morebitni konflikt izzval novo evropsko vojno, sta prav v zadniem času povečala zanimanje za strateški položaj češkoslovaške republike in s tem v zvezi za pogodbe, v katerih so češkoslovaške zaveznice prevzele jamstvo proti morebitnim nepričakovanim in neizzvanim napadom od zunaj.
Dokler položaj še ni bil tako napet kakor je danes, se je o mednarodnih obveznostih nasproti Češkoslovaški razpravljalo z različnih vidikov, pri čemer so se tu in tam culi tudi Pragi neprijazni glasovi. Zlasti francoski jurist Barthe!emy se je nekaj časa trudil z dokazovanjem o praktični nepomembnosti pogodb, ki jih je Francija podpisala s Češkoslovaško leta 1924 in 1925. Kolikor bolj pa se ie glede na razvoj dogodkov v srednji Evropi kazala verjetnost resnih komplikacij, toliko bolj je začela prevladovati realističnejša presoja položaja, ki je vedno bolj upoštevala strateški pomen češkoslovaške zaveznice za razvoj nadaljnjih dogodkov v podunavskem bazenu.
Kakor bi bilo naivno misliti, da so nekatere države sklenile s Češkoslovaško pakt o medsebojni pomoči zgoli iz čustvenih nagibov, bi bila tudi sedaj, k0 so češkoslovaške zaveznice že pod-vzele konkretne korake za morebitno izvedbo svojih prevzetih obveznosti, enako naivna misel, da so to storile samo iz sentimentalne naklonjenosti do Češkoslovaške, ne pa zaradi upoštevanja strateškega pomena, ki ga ima obstoj neodvisne češkoslovaške republike zanje. za njihovo lastno varnost in lastno bodočnost.
V strateškem položaju, ki ga zavzema Češkoslovaška v osrčju Evrope, moramo iskati razlago ne le za sedanje zanimanje nekaterih držav, zlasti obeh zapadnin velesil, za usodo Češkoslovaške, temveč v odločilni meri tudi za celotni razvoj evropske politika v zad-niih letih, v kolikor je njeh0 smer odločal tako zvani nemški problem. V neposredno zvezo s tem razvojem pa moramo postaviti predvsem tri mednarodne pogodbe, od katerih sta bili dve sklenjeni med ČSR in Francijo, tretja pa (16. maja 1935) med ČSR in Rusijo. Okoli teh pogodb so še v glavnem sukali vsi novejši diplomatski boji v Evropi in prav nič ne pretiravamo. ako rečemo, da je bilo njih izhodišče v prvi vrsti spoznanje o strateškem pomenu Češkoslovaške.
Ze Bismarck je označil Češko kot :»od Boga zgrajeno trdnjavo v osrčju Evrope«. To misel je v svojem temeljitem prikazu o evropskem položaju Češkoslovaške podkrepil z novimi, modernimi argumenti znani angleški publicist Seton Watson. ko je o tem problemu že pred dvema letoma napisal informativno študijo za Ang^že. Wat-son pravi, da vsa zgodovina Češke cd Karla IV. in Jana Husa dalje potrjuje njeno izredno strateško izpostavljenost »na prelomu med zapadom in vzhodom, med Nemci in Slovani«. Politična geografija pa dokazuje, pravi Wat-son, da zavzema Češka v svoji novi povojni obliki kot samostojna in neodvisna Češkoslovaška »s Karpatsk0 Rusijo kot nekakšnim repom na že itak dolgem telesu s podobo zmaja« močno izpostavljen položai in je z več vidikov »temeljni kamen vse povojne zgradbe«.
Znani češkoslovaški vojaški strokovnjak polkovnik Moravec. ki je doslej podal najglobljo analizo strateškega položaja republike ob Vltavi, je že pred leti zapisal, da odgovarja Češkoslovaška po svoji sedanji podobi »prastarim strateškim zahtevam podunav-ske prostorne razdelitve«. V svoii znani knjigi »Strateška vrednost Češkoslovaške za zapadno Evropo« opozarja Moravec na splošni strateški pomen srednjega Dunava med Innom in Tpo-Ijem. Kdor je bil gospodar tega dela evropskega veletoka in prostora okoli njega, je bil navadno tudi gospodar vse srednje Evrope. Središče tega'pasu pa tvori moravski prostor, ki je bil od nekdaj pomembno križišče potov od zapada in jugozapada proti vzhodu in severovzhodu.
Ko je Nemčija sredi preteklega stoletja začela svoio politiko ekspanzije na tako zvani »evrazijski osi« Berlin -Bagdad, je z izjemo Srbije postopoma pridobila vse države ob tej osi za svoj blok, tako tudi bivšo Avstro-Ogrsko. Med vojno so Nemci osvojili ves evropski del evraziiske osi. ki meri v zračni črti okoli 1750 km. Izid svetovne vojne je nadaljnje račune prekrižal in nastal je povsem nov položaj. Od naznačene skupne dolžine evrazijske osi je bilo leta 1937. v nemški posesti le 470 km, torej približno 900 km manj kakor leta
POLOŽAJ NESPREMENJENO RESEN
Včeraj dopoldne sta se zgodila dva nova huda incidenta, popoldne in zvečer pa Je bil mir - Seje skoro vseh evropskih vlad - Vojaški varnostni ukrepi se nadaljujejo — Nemci baje odklanjajo že tudi
plebiscit
Praga, 14. sept h. Dočim je še opolnoči kazalo, da še niso porušeni vsi mostovi med sudetsko-nemško stranko in vlado, so nadaljnji dogodki dokazali, da bo skoro nemogoče obnoviti stike. Henlein je davi po posebnem kurirju sporočil ministrskemu predsedniku dr. Hodži, da prekinja vsa pogajanja z vlado ter da je tudi razrešil delegacijo sudetsko-nemške stranke, ki ji je bila poverjena, naloga, da se pogaja z vlado. Istočasno je Henlein odredil likvidacijo strankinega glavnega stana v tako zvani »Rjavi hiši v Pragi. Tudi glavni organ sudetsko-nemške stranke v Pragi, dnevnik »Die Zeit« in tednik »Rundschau« sta prenehala izhajati. Obenem je prenehala tudi novinska agencija »Sudeten-Deutsche Pres-sebriefe«, ki je bila namenjena za informiranje inozemskih novinarjev Vse arhive so s tovornimi avtomobili že ponoči odpeljali v Cheb, kamor so se danes preselili tudi vsi nameščenci teh ustanov.
Novi incidenti
Po obj avi obsednega stanja, ki je sedaj razširjeno na 11 okrajev v zapadni Češki in južni češki, je zavlada! po vsej republiki popoln red in mir. To smatram za dokaz, da zadnii nemiri niso bih nikake spontane manifestacije, marveč sistematično organizirani nemiri. Še danes dopoldne, ko je že v veljavi obsedno stanje, je bil izvan nov in dosedaj najhujši incident. Dopoldne okrog 10. je vdrla preko meje z nemškega ozemlja tako zvana sudetsko-nemška legija v Kraslice, mesto, ki leži tik ob meji. Napadalci so se polastili oblasti in proglasili spojitev tega kraja z Nemčijo. Ker orožni-štvo samo ni moglo vzpostaviti reda, je bila pozvana na pomoč vojska, ki je cernirala ves kraj.
Enako hudi incident je nastal danes v j Habersbirku, zapadno od Falknova. Tudi ta kraj leži tik ob meji. Henleinovci so uprizorili tudi oborožen upor. S strojnicami in ročnimi granatami so napadli orožniško postajo. Orožniki so se jim postavili v bran ter je nastala prava bitka. Po sedanjih poročilih je v tej borbi padlo 14 orožnikov. Tudi tu je interveniralo vojaštvo, da napravi red.
Žrtve pred proglasitvijo obsednega stanja
Češkoslovaška vlada je sicer absolutni gospodar položaja in razen teh dveh incidentov, red in mir nista bila nikjer v republiki kršena. V Pragi gre življenje svojo normalno pot. O splošnem položaju je bil opoldne objavljen naslednji komunike:
Državi sovražne demonstracije pred proglasitvijo obsednega stanja so zahtevale skupno 23 smrtnih žrtev. Od tega je 14 Čehoslovakov in 9 Nemcev. Med umorjenimi in ubitimi Čehoslovaki je 8 orožnikov, 1 vojak in 5 civilistov.
Poročilo omenja samo ranjence češkoslovaške narodnosti, ker Nemci svoje ranjence skrivajo in se njihovi ranjenci tudi ne zatekajo v javne bolnišnice. Med ranjenimi Čehoslovaki so trije vojaki, 17 orožnikov, 24 policistov, 15 policijskih stražnikov in 2 finančna stražnika.
Ob 17. so češkoslovaške radijske postaje objavile, da vlada po vsej državi absoluten red in mir. Incidenti in nemiri se niso več ponovili in izgleda, da napetost med prebivalstvom popušča.
Avtoriteta državnih oblasti je povsod zopet vzpostavljena.
Odobreni ukrepi vlade
Danes so imeli svoje seje izvršni odbori vseh koaliranih strank, na katerih so razpravljali o položaju. Ministri posameznih strank so poročali o ukrepih vlade, ki so jih vse stranke soglasno odobrile. Na seji češke ljudske stranke je podal poročilo msgr Šramek. Izvršni odbor je njegovo poročilo soglasno odobril in sprejel resolucijo, v kateri se izreka za najodločnejšo obrambo suverenosti, integritete in enotnosti države.
Sudetski komunike
Praga, 14. sept. AA. (Havas). Centralni odbor stranke sudetskih Nemcev, ki je premestil svoj sedež v Cheb, je izdal davi komunike, ki pravi:
Centralni odbor sudetsko-nemške stranke je danes dobil tole poročilo iz Habr-špirkna pri Falknovem: Zaradi komunističnega izzivanja prebivalstva, ki simpa-tizira z rasisti, je prišlo v Habršpirknu do spopada med obema taboroma. Orožništvo je najprej poseglo vmes, nato pa se je umaknilo v svoje poslopje, ne da bi poseglo po orožju. Množica je spremljala orožništvo vse do njegovih poslopij. Tedaj je počil strel iz orožniškega poslopja, kma. iu za njim pa še drugi. Nato je množica z naskokom zavzela orožniško postajo. Orožniki so se skušali rešiti z begom, a so jih pobili.
Pozivi listov
Praga. 14. sept. h. Vsi češki listi objavlja jo pozive prebivalstvu, naj ostane mirno in naj ne naseda alarmantnim vestem, ki jih zlonamerno širijo gotovi elementi, da bi razburjali prebivalstvo. Tudi po radiu so oblast.j svarile pred širjenjem takih vesti j in pozvale prebivalstvo, naj razširjevaloe alarmantnih vesti prijavi oblastvom.
Poziv praškega župana
Praga, 14. septembra. AA. (Havas) Praški župan Peter Zenkl je naslovil na praško prebivalstvo apel po radiu. V njem med drugim pravi: Češkoslovaški narod se je vedno zavzemal za to, da vzpostavi lojalno sodelovanje s svojimi nemškimi sodržavljani, toda v težkih časih je tudi pripravljen, da se brani. Meščani! Praga zahteva od vas, da pokažete svojo ljubezen do domovine. — Doprinesite svojo žrtev za okrepitev narodne obrambe. Denar, ki ga boste dali v ta namen, boste dali sami sebi. Dokažimo skrajno požrtvovalnost in Češkoslovaška bo večna.
Angleški poslanik
pri Benešu
Praga, 14. septembra. AA. Predsednik Reneš je skupaj sprejel britanskega poslanika v Pragi Newtona in predsednika vlade dr. Hodžo
Za nedeljo sklicani nemški shodi
Praga, 14. sept. br. Kakor se doznava, je vodstvo sudetsko-nemške stranke sklicalo za prihodnjo nedeljo v vseh večjih krajih manifestacijska zborovanja, čeravno so v vsej republiki prepovedana vsa zborovanja in manifestacije. Henlein sam namerava govoriti na velikem zborovanju v Libercu.
Gwafkin pri Henleinu
Komunikeja Runcimanove misije in Henleinove stranke
Praga, 14. sept. h. Misija lorda Runcimana je izdala danes naslednje poročilo:
Člani misije lorda Runcimana so imeli danes dopoldne ob 11.45 v Ašu sestanek s Konradom Henleinom, ki jih je obvestil, da delegacija stranke, ki je bila pooblaščena za pogajanja z vlado, ne obstoja več. Razgovoru sta prisostvovala tudi poslanca Frank in Kiinzl, misijo lorda Runcimana pa so zastopali Gwatkin, Peters in Henderson.
Praga, 14. sept. br. Vodstvo sudetsko-
nemške stranke je izdalo danes poročilo o sestanku Henleina 3 člani Runcimanove misije. Poročilo navaja med drugim:
Snoči ob 18.30 je prispel Ashton Gwat-kin v Aš ter izrazil željo, da bi se sestal s Henleinom. Sprejeli so ga poslanci Kiinzl Zerner in Braun, ki pa so mu sporočili, da je Henlein na potu v Cheb, kjer bi se mogla sestati. Ashton Gvvatkin je ob 2.10 zjutraj prispel v Cheb, kjer pa ga je sprejel poslanec Frank, ki mu je obrazložil, zakaj je sudetsko-nemška stranka preki-
1914. in celih 1350 km manj kakor leta | celine. Gospodar evrazijske osi bi obe-
. - . -	__. . 1	*1	___• * _ _ . n! -i rt	M	mm «,,M,,Mf<1rir¥l1	A rt Ani 1 T7
1918. Z avstrijsko priključitvijo pa si je Nemčija strateško mnogo opomogla.
Češkoslovaška kontrolira danes 480 km evrazijske osi ob njenem boku, Madžarska 200 in Rumunija 600 km. Iz tega je razvidno, kako velikega pomena so vse te države za današnjo Nemčijo. Gospodar evrazijske osi pa more postati samo država, ki si zagotovi na tej črti pomoč z boka, kar seveda še bolj izpostavlja Češkoslovaško.
Tako se za vse te države kaže v glob-liem pregledu izredni strateški pomen Češkoslovaške. Preobrat v srednji Evropi pa bi bil usoden tudi za Anglijo, kajti gospodar evrazijske osi bi postal obenem gospodar prostora med petimi morji na bližnjem vzhodu, kar bi pomenilo nevarno ločitev Afrike od Evrope ter Evrope in Afrike od azijske
nila pogajanja s praško vlado. Pri tem je podčrtal, da pade vsa odgovornost za prekinitev pogajanj na češkoslovaško vlado. Danes ob 11.45 se je Gwatkin sestal s Henleinom, ki je v razgovoru najprvo podal pregled položaja in naglasil, da število ranjenih in mrtvih stalno narašča. Opozoril je na brutalne ukrepe, ki so bili izdani proti sudetskim Nemcem. Pojasnil je tudi, da so pogajanja s češkoslovaško vlado prekinjena in da po teh dogodkih tudi ni več nikake osnove za nadaljnja pogajanja. Za incidente smatra Henlein za odgovorno češkoslovaško vlado. Na ponovno
vprašanje je Henlein izjavil, da brez uresničenja postavljenih zahtev sudetsko-nemške stranke nadaljevanje pogajanj ni mogoče, a tudi v tem primeru karlovarske točke niso več dovoljne za osnove pogajanj. Sudetsko-nemška stranka vztraja sedaj na zahtevi po priznanju pravice samoodločbe. Henlein se je zahvalil Runcimanu za njegove napore, za rešitev narodnostnega problema in ga ponovno opozoril na krivdo češkoslovaške vlade, ki je njegova prizadevanja preprečila.
Nova lastovka?
Praga, 14. sept. br. Popoldne se je izvedelo, da je sudetsko - nemški poslanec Kundt eden izmed najožjih sotrudnikov Henleina, odpotoval iz Aša v Prago v namenu, da se sestane z ministrskim predsednikom dr. Hodžom in razpravlja z njim o možnosti izhoda iz nastalega položaja. Do ure ko to poročamo, pa do tega sestanka še ni prišlo. Vest o prihodu Kundta je vzbudila v politični javnosti veliko pozornost, ker bi bilo to prvič, da bi prišla pobuda s sudetsko-nemške strani.
Chamberlain pri
Prispel bo danes v Nemčijo z letalom in se sestal s Hitlerjem v Berchtesgadenu — Predlog za konferenco Anglije, Francije in Nemčije
London, 14. sept. h. Ministrski predsednik Chamberlain je po posredovanju angleškega poslanika v Berlinu sira Neuvilla Hendersona naslovil na nemškega kancelarja poslanico, v kateri mu predlaga nujni sestanek v svrho razgovora o mednarodnem položaju. Chamberlain je prosil za nujno sporočilo, kje in kdaj bi se mogla sestati. Kancelar Hitler je takoj brzojavno odgovoril, da najiskrenejše pozdravlja ta sestanek in prosi, naj bi Chamberlain že jutri prišel v Nemčijo.
Ministrski predsednik Chamberlain bo jutri zjutraj ob 8.30 s posebnim letalom odpotoval iz Londona v Nemčijo. Spremljala ga bosta sir Horace VVilson, politični svetovalec angleške vlade, in John Strong, vodja srednjeevropskega oddelka angleškega zunanjega ministrstva. Chamberlain bo prispel ob 13. v
Monakovo, odkoder sc ho takoj podal v Berchtesgaden, kjer se bo sestal s Hitlerjem.
Kakor se doznava, namerava Chamberlain predlagati sklicanje konference treh velesil, namreč Anglije, Nemčije in Francije, na kateri naj bi razpravljali o celokupnem mednarodnem položaju.
Beograd, 14. sept. br. Beograjska radijska postaja je nocoj ob 22. objavila med prekinitvijo rednega programa naslednjo vest:
»Reuter pravkar javlja, da bo jutri zjutraj angleški ministrski predsednik Chamberlain z letalom odpotoval v Berchtesgaden, kjer se bo sestal z nemškim kancelarjem Hitlerjem. Do tega sestanka je prišlo na iniciativo Cham-berlaina.«
Henlefnov apel
na Pariz in London
Izjava angleškemu tisku — Anglija in Francija naj sami
rešita sudetsko vprašanje
nem z rumunskimi ležišči nafte dobil v svoje roke tudi velika ležišča te surovine v naznačenem prostoru bližnjega vzhoda, kar bi bilo spričo današnje vloge letalstva ogromnega pomena. Tako je torej Češkoslovaška z obvladovanjem okoli 500 km evrazijske osi, kakor dalje piše Seton-Watson, »predstraža rumunske petrolejske baze in velikih ležišč nafte na bližnjem vzhodu«. Iz tega pa sledi, da mora Anglija organizirati uspešno obrambo mosulskega bazena ter zveze z Afriko in južno Azijo »že na grebenih Sudetov in Karpatov«, v kar jo med drugim sili zlasti poznavanje današnjih zahtev zračne strategije.
To je v glavnem smisel izvajanj Se-tona Watsona in polkovnika Moravca. j P^
London, 14. sept. h. »United Press« objavlja izjavo, ki jo je dal njenemu dopisniku Konrad Henlein. V tej izjajvi naglasa vodja sudetskih Nemcev, da je sedaj edina rešitev v tem, da sestavita Francija in Anglija načrt za rešitev narodnostnega problema v Češkoslovaški in da ob sodelovanju lorda Runcimana pridobita češkoslovaško vlado za ta načrt. Vsi načrti, ki jih je dosedaj sestavila češkoslovaška vlada so imeli zgolj nam n izzvati v inozemstvu vtis, da se res poskuša nekaj storiti. Le tedaj, če bosta dali Francija in Anglija češkoslovaški vladi jasno razumeti, da se ne bosta borili za češkoslovaško, in samo tedaj, če bo češkoslovaška pravično rešila narodnostni problem, se lahko odvrne nevarnost vojne, če pride do katastrofe, bosta odgovorni za njo Francija in Anglija, ki puščata češkcslovaški prepričanje, da se bosta borili za njo, naj se zgodi karkoli, češkoslovaška vlada gotovo ne bi vztrajala na svojem stališču, če bi vedela, da ne sme računati na vojaško podporo Anglije in Francije.
Položaj v berlinski luči
Berlin, 14. sept. br. V berlinskih krogih gledajo na razvoj sudetskonemškega problema tako, kakor so že več mesecev r>a-povedcvali. Nemški vojaški ukrepi prihajajo sedaj do prave veljave. V berlinskih kro
gih so bili prepričani, da bo praška vlada zaradi stalnega popuščanja in vedno novih koncesij sudetskim Nemcem naletela na odpor v lastnih vrstah ter da bo m. ta način pršilo do vladne krize, če bi prišli potem v Pragi na krmilo zmernejši elementi, bi se dal po sodbi berlinskih krogov sudetsko-nemški problem urediti slično, kakor je bil urejen problem Irske, kar bi imelo za posledico tudi popolno spremembo češkoslovaške notranje in zunanje politike. Pri tem bi igrali sudetski Nemci v odnošajih z Nemčijo in Češkoslovaško slično vlogo, kakor jo igra Ulster med Anglijo in Irsko, če pa bi prišli v Pragi na krmilo ekstremni elementi, aH celo vojaška diktatura, potem bi prišlo c-o resnih incidentov. Na vsak način pa zagotavljajo v Berlinu, da zapadne velesile ne bodo imele povoda intervenirati v prilog Prage. Značilno je, da v Berlinu sedaj tudi plebiscita ne smatrajo več za primerno rešitev sudetsko-nemškega problema. Plebiscit bi bil na mestu samo tedaj, če bi se sudetskim Nemcem poprej priznala pravica samoodločbe, in bi s o moral tak plebiscit izvesti na enak način, kakor je bil izvršen v Avstriji. »Berliner Nachtaus-gabe« piše, da se je razmerje med čehoslovaki in sudetskimi Nemci že tako zaostrilo, da ne more biti več govora o skupnem življenju v skupni državi.
Poljaki o Hitlerjevem govoru
Varšava, 14. septembra. AA. (Pat). V poluradnih krogih v zvezi s Hitlerjevim govorom izjavljajo to'e:
Glavni del Hitlerjevega govora je bil posvečen Češkoslovaški in to v zvezi s su-detsko-nemškim vprašanjem. Kategorična izjava o zainteresiranosti nemškega rajha v tem pogledu ni izzvala v sedanjem položaju nikakega presenečenja. Poslanstvo lorda Runcimana v ostalem kaže, da se temu problemu pripisuje mednaroden pomen. Hitler jev govor ni izključil možnosti mirne rešitve sudetsko-nemškega vpiašanja, seveda pod pogojem notranjih sprememb v Češkoslovaški. Hitler je zahteval za suedtske Nemce pravico samopredelitve. Postavil je načelo kompromisa. V vladnih krogih pripisujejo posebno pozornost dejstvu, da je Hitler posebno poudaril važnost sporazuma, ki je bil sklenjen s Poljsko leta 1934 in ki predstavlja enega najnovejših elemen-
miru.
V ženevi razpravljajo o razorožitvi
ženeva, 14. septembra. AA. (DNB). Danes se je pod predsedništvom kanadskega pravosodnega ministra začelo pri Društvu narodov delo odbora za razoroževanje. Na dnevnem redu je bilo vprašanje dogovora o objavljanju podatkov glede oboroževanja. V zvezi s tem So postavili preteklo leto vprašanja vsem bivšim članom konference za razorožitev. Na to vprašanje so odgovorile samo Anglija, Francija, USA, Japonska in sovjetska Rusija, a še te po večini negativno, deloma pa z gotovimi omejitvami. Poleg tega pravi poročilo tajništva, da je 22 držav načelno pristalo na ta sporazum. Zatem so razpravljali o zaščiti civilnega prebivalstva pred letalskim bombardiranjem. V tej zvezi je tajništvo opozorilo na sklepe haaške konference iz let 1899 in 1907. na mirovna pogodbe ter na mednarodne konference, ki so se bavile s tem vprašanjem.
Pol stoletja ie deluje CMD, darujmo še za pol stoletja!
t
Skupna izjava Amerike, Anglije in Francije?
Neprestana posvetovanja angleške vlade — Povratek kralja v London — Priprave angleške vojske
Proslave ob obletnici
Masarykove smrti
Zaradi napetega položaja so odpadle zunanje svečanosti
London, 14. sept. h. Angleška vlada je imela dan.es izredno sejo ministrskega sveta, ki so se je udeležili vsi ministri z izjemo ministra za dominione Stanleya, ki se mudi v Kanadi. Takoj po seji vlade, ki je trajala 2 in pol ure, je imel Chamberlain sestanek z ameriškim poslanikom Kenedyjem, katerega je informiral o stališče angleške vlade.
V vladnih krogih zatrjujejo, da proučujejo sedaj med Parizom, Londonom in VVashingtonom možnost skupne izjave, v kateri bi vse tri velesile obraložile svoje stališče do splošnega mednarodnega položaja. To naj bi se zgodilo na ta način, da bi Anglija in Francija izdali skupno izjavo, kateri bi se nato priključile tudi Ze-dinjene države.
Na seji vlade so podrobno proučili položaj v Srednji Evropi in razpravljali o vseh potrebnih ukrepih, ki naj bi jih izdali skupno angleška in francoska vlada v cilju, da se omili napetost med Češkoslovaško in Nemčijo in da se izboljša položaj na Češkoslovaškem. V sporazumu z vladami dominionov in s francosko vlad sklepala angleška vlada o važnih obrambnih ukrepih v skladu z obrambno zvezo Anglije in Francije. Med sejo ministrskega sveta je prispelo poročilo, da se je angleški kralj spričo napetega mednarodnega položaja odločil, da se nemudoma vrne iz Balmorala na Škotskem v London, da bi mogel skupno s člani vlade proučiti situacijo.
Posvetovanja vodilnih generalov
Vest, da so člani francoskega generalnega štaba že prispeli v London, je bila danes dopoldne od francoskega poslaništva sicer demantirana, kljub temu pa se iz krogov, ki so zelo blizu Withehallu. zatrjuje, da je prispel danes v London francoski generalissimus Gamelin, dočim je že pred njim prispel z letalom general Weygand. Vsa ta posvetovanja se razvijajo v atmosferi, ki jasno kaže, da angleška vlada zelo resno presoja položaj.
Informacije o položaju v ČSR
Informator vlade je popoldne sporočil novinarjem, da je vlada dobila poročila svojih nepristranskih opazovalcev na Češkoslovaškem. ki so proučili podrobno vse važnejše incidente zadnjih dni Ta poročila se popolnoma skladajo z uradnimi poročili češkoslovaške vlade. Iz njih se vidi, da s češkoslovaške strani ni bil dan za nje prav nikak povod. Angleška vlada zaradi tega popolnoma odobrava vse ukrepe, ki jih je izdala Češkoslovaška, da zagotovi red in mir v državi. V enakem smislu pišejo tudi vsi angleški listi, ki obsojajo tako zlona-
merno izzivanje nemirov in stopnjevanje mednarodne napetosti.
Napoved nove angleške izjave
Sklepi današnje seje ministrskega sveta so za enkrat še strogo tajni. Zvečer se je zatrjevalo, da bo še nocoj v poznih večernih urah objavljena nova zelo važna izjava angleške vlade o njenem stališču. V nasprotnem primeru bo informator zunanjega ministrstva dal novinarjem informacije o vseh važnejših sklepih vlade. V Berlinu razširjene vesti, da so angleški konzuli v Nemčiji že pozvali angleške državljane, naj čim prej zapuste Nemčijo, so bile v Berlinu s strani angleškega poslaništva demantirane.
Soglasje Avstralije
London, 14. sept. h. Avstralska vlada je danes uradno obvestila angleško vlado, da bo z vsrmi sredstvi podpirala vsako njeno akcijo, ki jo bo smatrala angleška vlada za potrebno glede na sedanji mednarodni položaj.
Posvet z opozicijo
London, 14. septembra AA. Predsednik vlade Chamberlain bo drevi sprejel voditelja opozicije Attleeja in Sinclaira. Za jutri dopoldne je sklicana seja izvršilnega odbora delavske stranke. Na seji bodo razpravljali o mednarodnem položaju.
Rusija za enoten nastop velesil
Moskva, 14. sept. o. »Journal de Moscou«, organ komisarijata za zunanje zadeve, zastopa mnenje, da morajo Anglija, Francija, USA in Rusija pričeti akcijo za rešitev miru. Rusija se bo držala svojih mednarodnih obveznosti. Še je čas, nn»'» * 1u t si* in preprečiti evropsko katastrofo. Jutri bo morda že prepozno.
Povratek kralja Jurija v London
London, 14. sept o. »Daily Mail« poroča, da je imel ministrski predsednik Chamberlain daljše telefonske razgovore z Daladierom. Razgovori so se, kakor zatrjujejo dobro poučeni krogi, nanašali na sestanek šefov generalnih štabov obeh velesil. Na njem bodo pripravljeni vsi ukrepi za popolno mobilizacijo pomorskih vojnih sil obeh držav.
2e danes dopoldne so zastopniki francoskega generalnega štaba prispeli v London in se takoj sestali z angleškimi gene-ralštabnimi oficirji.
Kralj Jurij se jutri zjutraj vrne v London.
Praga, 14. sept AA. Danes je poteklo leto, odkar je umrl prezident Osvoboditelj T. G. Masaryk. Vsa Češkoslovaška je proslavila današnji dan ter z vso pieteto slavila spomin na velikega državnika. Na vseh javnih poslopjih v Pragi in v notranjosti dT-žave so razobeeene zastave na pol droga. Na Vaclavskem trgu v Pragi so postavili velik kenotaf, pregrnjen s češkoslovaškimi zastavami ter posut s cvetjem. Zjutraj so zvonili po vseh praških cerkvah. Predsednik republike dr. Beneš, minister za narodno obrambo, predstavniki obeh zbornic ter mnogoštevilne druge osebnosti so odšle danes v La-ny. da počaste spomin prezidenta Osvoboditelja T. G. Maearvka. Vsi listi brez razlike na strankarsko pripadnost, objavljajo članke o življenju velikega državnika in filozofa Češkoslovaške, ter slave velike moralne vrljne tega plemenitega demokrata, katerega geslo je bilo »Resnica zmaguje«. Istočasno objavljajo listi tudi poročila o sedanjih težkih dogodkih, ki ogrožajo vse tisto, kar je ustvaril veliki pokojnik Masarvk.
Moravska Ostrava. 14. sept. AA. Po vseh občinah tukajšnje pokrajine so bile danes komemoracije ob priliki obletnice smrti prezidenta Osvoboditelja T. G. Mae»ryka. Po nekaterih k a jih so se te spominske svečanosti začoe že včeraj. V Koprivnici se je kon-emoracije udeležilo 8.000 ljudi iz mesta in okolice. Ob tej priliki je prišlo do manifestacij za notranji mir v republiki in za obrambo ■ Češkoslovaške. V Moravski Ostravi so razobesili mnogoštevilne črne zastave.
Masarykove spominske svečanosti v Beogradu
Beograd, 14. sept. p. V Beogradu sta bili danes dve komemorativni svečanosti v spomin na pokojnega češkoslovaškega prezidenta T. G. Masaryka. Prva svečanost je bila v savezu SKJ. Sejo je vodil tretji savezni podstarešina dr. Gavrančič. Dvorana je bila napolnjena do zadnjega kotička. Dragič je imel spominski govor, inž. Radulovič pa je nato govoril še o velikem pomenu 15. septembra 1918., ko se je prebila solunska fronta.
Slično komemorativno svečanost so imele češkoslovaške ustanove in organizacije v Beogradu, s katerimi so sodelovale tudi edinice Jugoslovensko-češkoslovaških lig. K tej svečanosti so se zbrali vsi beograjski čehoslovaki in mnogo predstavnikov beograjskega javnega življenja.
Proslava v Zagrebu
Zagreb, 14. sept. o. Meddruštveni odbor sokoiskih društev v Zagrebu je priredil snoči svečano komemoracijo za preziden-tom Masarykom ter proslavo v spomin na proboj solunske fronte. Spominski svečanosti so prisostvovali številni zastopniki oblasti, med njimi češkoslovaški generalni konzul dr. Resi, generali Lazarevič, Antič in Arandjelovič ter zastopniki vseh nacionalnih udruženj. Komemorativna sokolska seja je bila prirejena v okviru zagrebških sokolskih proslav 20. obletnice Jugoslavije.
Prizadevanja za vlado
»nacionalne unije"
Akcija francoskega ministrskega predsednika
Daladiera
Francoske informacije o ruskih pripravah
Pariz, 14. septembra, b. »Temps« objavlja iz Moskve naslednje poročilo o ruskih vojaških pripravah na zapadni meji:
Po dosedanjih informacijah se lahko ugotovi, da so bile v zadnjem času izvedene velike vojaške priprave za vsak primer na ruski zapadni meji Vojaški krogi so tej meji posvetili pozornost že takoj po avstrijski priključitvi k tretjemu rajhu 2e tedaj sta bila kijevsko in belorusko vojaško okrožje brez posebnega zunanjega hrupa spremenjena v tako zvani »posebni vojaški okrožji«, kakor ju je lepega dne označil orean sovjetske armade »Krasnaja zvezda«. Ta preureditev obeh okrožij spominja na avtonomijo sovjetske daljno-vzhodne vojske, čeprav verjetno ni tako obsežna. Vsekakor pa se sme domnevati, da je bila reorganizacija izvedena z namenom. da se četam v teh okrožjih omogoči hitrejši poseg v nepredvideni razvoj.
Takoj po »anšlusu« je bilo opaziti tudi
pospešeno delo na cestah, ki spajajo za-padna ozemlja z Moskvo. Isto velja tudi za železniške zveze, zlasti za glavno železniško linijo iz Njegorela v Moskvo, o čemer se je lahko v zadnjem času prepričal sleherni potnik iz Berlina ali Varšave.
Rekrutiranje najmlajšega letnika se prav te dni nadaljuje, obenem pa se doznava, da je odslovitev starejšega letnika, ki je še v službi, preložena do 20. septembra. Te dni so se v obeh zapadnih okrožjih in v moskovskem okrožju zaključili manevri sovjetske armade, pri katerih so v izredno povečanem številu sodelovali zlasti motorizirani oddelki. Po nekaterih informacijah se zdi zelo verjetno, da se čete, ki so sodelovale pri teh manevrih, niso še vrnile v svoje zimske garnizije Manevri rezervistov bodo, kakor vsako leto, šele v jeseni. Med tem skrbe nadrejene vojaške oblasti za preskrbo bogate zaloge raznih vojaških potrebščin.
Japonska z Nemčijo
Tokio, 14. septembra. AA (Reuter) Zastopnik zunanjega ministra je izjavil sledeče:
Japonska je danes bolj ko kdaj prej pripravljena združiti svoje sile z Nemčijo in Italijo v borbi proti boljševizmu, po določbah protikomunistične pogodbe. Zastopnik zunanjega ministra je izjavil, da je kominterna s svojimi intrigami izzvala večino težav v sudetskem vprašanju.
Francija pristopila k solunskemu sporazumu
Sofija, 14. sept. AA (Havas) Francoski poslanik v Sofiji je izročil včeraj predsedniku ministrskega sveta odgovor francoske vlade na sporočilo o solunskem sporazumu. sklenjenem 31 julija letos Vlada francoske republike izjavlja, da se tudi ona odpoveduje vojaški klavzuli neuillske pogodbe.
Sudetska glasila
prenehala izhajati
Praga. 14. sept. b. Glavni organ sudetsko-nemške stranske ">Die Zeit«- je objavil na prvi strani z veliki črkami naslednjo obvestilo: »Zaradi novih, poostrenih cenzurnih predpisov, ki onemogočajo poročanje o notranjem položaju, bomo začasno ustavili nadaljnje izhajanje lista in bo dajal odslej poročila naš radio«. Enako obvestilo sta objavila tudi ostala dva oficiozna organa stran ke, »Rundschau« :n »Sudetendeutsche Pres-sebriefe«.
Prepovedan izvoz
tekstilnega blaga
Pariz, 14. sept. br. Francoska vlada je do nadaljnega prepovedala izvoz vsega tekstilnega blaga. Vse pošiljke, ki so bile že na poti, so bile na meji zadržane in vrnjene odpošiljateljem.
Novi »Grof Zeppelin«
Friedrichshafen, 14. sept. AA. Novi zrakoplov »Grof Zeppelin« se je podal danes dopoldne pod vodstvom dr. Eckenerja na svoj prvi polet nad Bodenskim jezerom. Ta polet bo trajal nekaj ur. Na zeppelinu je bilo 74 ljudi, med njimi 8 članov posadke, več zastopnikov nemškega zavoda za zračna potovanja ter nekaj predstavnikov ministrstva za zrakoplovstvo. Zrakoplov je dolg 245 m. Premer znaša 41.2 m. Plinske celice imajo 200.000 kubičnih metrov prostornine. Zrakoplov more nositi vsega 200.000 kg tovora. Zunanja stran je zgrajena iz izredno močne tkanine. Zeppelin ima štiri motorje sistema Daimler -Benz - Diesel, ki razvijajo silo po 800 do 850 konjskih sil. Največja hitrost je pro-računana na 135 km na uro, povprečna hitrost pa znaša 125 km.
Potres v Banjaluki
Banjaluka, 14. sept. o. Snoči okrog 11. je nastal v Baniaiuk; potres, škode ni povzročil. pač pa so fp ljudje v paniki raz-bežali iz hiš.
Demokratični Nemci za ČSR
Praga, 14. sept.
demokratskih strank so sn danes javili pri praškem primatorju dr. Zenklu ter so mu izročili izjavo, da so demokratski Nemci odločeni skupaj s Čehoslovaki braniti neokrnjenost in neodvisnost češkoslovaške republike ter so se stavili praškemu županu na razpolago za vsako službo v tem smislu.	—
Zaključek kongresa za zgodovino medicine
Dubrovnik, 14. sept. o. V Oficirskem domu v Dubrovniku se je danes zaključil mednarodni kongres za zgodovino medi-Odposlanci nemških j cine, ki se je pričel v Zagrebu in potem
nadaljeval v Beogradu. Na današnji seji je bilo sklenjene, da bo prihodnji kongres leta 1940. v Berlinu, potem pa dve leti pozneje v Rimu. V svojem zaključnem govoru se je predsednik kongresa dr. Lujo Thaler posebno zavzel tudi za čim tesnejše kulturno sodelovanje Jugoslavije z Ita--
Pariz, 14. septembra, b. V poučenih krogih v radikalni stranKi ne taje, da se ministrski predsednik Daladier trenutno zelo trudi, da bi pridobil voditelje vseh glavnih francoskih strank za sestavo močne koalicijske vlade »nacionalne unije«. V ta namen jc imel doslej že nekaj konkretnih razgovorov s posameznimi voditelji, tako z bivšim ministrskim predsednikom Flandi-nom, socialističnim prvakom Leonom Blu-mom, komunističnim poslancem Cachinom, bivšim mornariškim ministrom Pierom Co-tom ter predsednikom poslanske zbornice Herriotom.
V zvezi s temi napori ministrskega predsednika je zbudil v političnih krogih veliko pozornost Herriotov nedeljski govor v Brie-Comte-Robertu, v kateiem se je z vso silo svoje znane zgovornosti zavzel za »moralno edinost vseh Francozov«.
Kakor se doznava iz poučenega vira, so dosedanja Daladierova prizadevanja za sestavo močnega kabineta nacionalne unije naletela pri političnih voditeljih na zelo ugoden odmev in se zdi. da so že zelo napredovala. Izven dvoma je, da so poslednji dogodki vidno pospešili tendenco zbiranja vseh francoskih sil, ki se vselej pokaže, ka-rfar je nevarnost blizu. Keliko je v tem pogledu francosko javno mnenje že preusmerjeno, najlepše dokazuje soglasnost presoje sedanjega mednarodnega položaja in še posebej položaja Francije v komentarjih vseh listov brez razlike političnega prepričanja.
Francoski vojaški ukrepi
Pariz, 14. sept. o. O francoskih vojaških ukrepih so se danes izvedele še nekatere nove podrobnosti. Vsi višji vojaški uradniki so že prejeli novi vojni razpored. V vojaških skladiščih v naglici pripravljajo obleko, obutev in ostalo opremo za primer mobilizacije. Vodovodi, telefon, plinarne in električne centrale preidejo v primeru mobilizacije takoj pod vojaško upravo. Mnogo skrbi povzročajo vojaškim oblastem tujci, ki jih je v Franciji še zmerom skoraj za 3 milijone. Neki krogi so stavili predlog, da bi se tudi tujci mobilizirali a ne poslali na fronte, nego se uporabili za tehnična dela v zaledju. Ravnateljstvo javne varnosti je stalno v zvezi z obmejnimi stražami.
švicarsko zlato na varnem
London. 14. sept. h. »Dajly Herald« poroča, da so danes prepeljali skoro vse zaloge zlata švicarske narodne banke v neko staro trdnjavo v podzemske prostore, ki so po mnenju strokovnjakov zgrajeni tako, da jih ne more doseči nobena bomba. Tudi največja curiška banka je danes svoje zaloge denarja in vrednostnih papirjev spravila na varno v posebne za to zgrajene prostore v Ženevi.
Obrambna navodila Parižanom
Pariz, 14. septembra, v. Danes popoldne so bili nalepljeni po vseh pariških ulicah veliki lepaki, v katerih sporoča pre-fektura prebivalstvu, kako naj se zadrži v slučaju letalskega napada. V zvezi s tem so dobili vsi hišni posestniki in vratarji v Parizu še posebna tiskana navodila, kako naj se obnašajo stanovalci v njihovih hišah v slučaju letalskega napada. Hiše, ki nimajo proti bombnim napadom sigurnih kleti, so dobile še posebna navodila, kam naj se zatečejo stanovalci v slučaju letalskega napada.
Navodila za pasivno obrambo prebivalstva proti letalskim napadom so bila pre-čitana zvečer tudi na vseh francoskih radijskih postajah. Obenem je sporočilo vodstvo protiletalske obrambe za Pariz vsem lastnikom hiš, da morajo do zjutraj odstraniti s svojih podstrešij ves gorljivi material, kakor staro pohištvo, papir, obleko itd.
Diplomatski posveti
Pariz, 14. sept. h. Tudi v Parizu se nadaljujejo skoro permanentna diplomatska posvetovanja. Zunanji minister Bonuet je imel danes ponovno daljše razgovore z angleškim poslanikom Phippsom in ameriškim poslanikom Bullittom. Ministrski
i predsednik: Daladier je imel dopoldne raz-
&wm a fmatrfnim raroafitHyn
deaujem in bivšim ministrom Pietriem. Po. poldne je imel dolg sestanek z bivšim ministrskim predsednikom Leonom Blumom.
Tudi Roosevelt
močno zaskrbljen
New York, 14. septembra, v. Roosevelt, ki je po precej težki operaciji še rekon-valescent in se nahaja na svojem posestvu, je danes imel dolg telefonski razgovor z zunanjim ministrom Cordellom Hullom. Z ozirom na poročila, ki mu jih je podal Huil in ki so prezidenta Roosevelta močno zaskrbila, se je Roosevelt odloči], da se takoj vrne v Washington, akoravno so mu zdravniki nujno nasvetovali, naj ostane še v postelji.
Nemir na newyorški borzi
New York, 14. sept. o. Kot posledica krize na Češkoslovaškem je nastalo na Walstreetu veliko vznemirjenje. Tečaji skoraj vseh papirjev so padli, ponudbe pa se še zmerom množe. Ko je snoči prispela vest o henleinovskem ultimatu praški vladi, je nastala prava panika. Prodanih je bilo trikrat več vrednostnih papirjev ko dan proi
Demanti vesti o nemški mobilizaciji
Berlin, 14. septembra. AA. DNB objavlja naslednjo izjavo: V tujini so se razširile vesti o neki delni mobilizaciji v Nemčiji. Pristojni krogi izjavljajo, da je nesmiselnosti takih vesti bila šele nedavno ugotovljena. Dovolj je, če se opozori na dejstvo, da se sedaj v Nemčiji kakor tudi v skoro vseh ostalih evropskih državah vrše jesenske vojaške vaje. Letos se teh nemških vojaških vaj prvič udeležujejo tudi rezevisti.
Berlin. 14. sept. AA. (DNB). Neka francoska agencija ie razširila vesti, da je Nemčija zaprla mejo proti Češkoslovaški. Ta novica je zlagana.
Gobbelsova navodila novinarjem
Berlin, 14. septembra. AA. Minister za propagando dr. Gobbels je sprejel danes dopoldne glavne urednike berlinskih časopisov, kakor tudi berlinske dopisnike ostalih nemških listov. Gobbels je podal časnikarjem pregled političnega položaja.
Kronski svet v Sinaji
Bukarešta, 14. sept. o. Kakor poročajo »United Press« je rumunska vlada danes zasedala ves cian. Seja je bila v Sinaji in jo je vodil kralj Karol. Vlada je podrobno proučila mednarodni položaj, posebno v zvezi s Hitlerjevim govorom.
Francoski poslanik je bil danes v zunanjem ministrstvu in je imel daljši razgovor z ministrovim zastopnikom Cancicom.
Kronski sve; tudi v Belgiji
Bruselj, 14. sept. v. Danes dopoldne se je vršila tudi izredna seja belgijske vlade pod predsedstvom kralja Leopolda. Via- j da je razpravljala o merah, ki jih bo pod-vzela Belgija v zvezi z razpletom mednarodnega položaja. Na seji vlade je imel glavni referat zunanji minister Spaak, ki je pozneje sprejel belgijskega poslanika v Bukarešti.
London, 14. sept. o. Agencija »United Press« poroča iz Bruslja: Belgijska vlada je preklicala vse dopuste belgijskim oficirjem. V trdnjavi Liege neposredno na nemški meji, so vsi oficirji, ki stanujejo v privatnih stanovanjih, pozvani, da se vrnejo v vojašnice.
Seja madžarske vlade
Budjmpešta. 14. sept. h. Danes ob 16. se je sestal ministrski svet pod pod predsedstvom ministrskega tpredsednika Imredya k izredni seji, ki je bila posvečena izključno proučevanju mednarodnega položaja. O seji ni bilo izdano nikako uradno poročilo. Zatrjuje pa se, da je vlada sklenila gotove var-
Veliko angleško posojilo Bolgariji
London, 14. sept. o. Angleško posojilo Bolgariji v znesku 6 milijonov funtov (1.5 milijarde dinarjev) je bilo perfektuirano ob priliki obiska bolgarskega kralja Borisa v Londonu. Bolgarija dobi za 3 milijone funtov vojnih potrebščin in kmetijskih strojev, ostale tri milijone pa v gotovini. Tukajšnji politični krogi pripisujejo temu posojilu tudi precejšen politični pomen.
Kralj Boris se vrača v Bolgarijo
London, 14. sept. AA. (Havas). Bolgarski kralj in kraljica sta s spremstvom zapustila kraljevski dvorec Balmoral, kjer sta bila gosta angleške vladarske dvojice. V kratkem se vrneta v Bolgarijo.
Diplomati pri predsedniku vlade
Beograd, 14. septembra. AA. Ministrski predsednik in zunanji minister dr. Stojadi-novič je danes dopoldne sprejel v svojem kabinetu v zunanjem ministrstvu italijanskega in belgijskega poslanika na našem dvoru ter našega poslanika v Parizu dr. Purida.
Slovo rumunskega poslanika
Beograd. 14. septembra. AA. Danes dopoldne se je v prosvetnem ministrstvu poslovil dosedanji rumunski poslanik na našem dvoru Viktor Cadere.
Napredovanji v učiteljski službi
Beograd, 14. sept. p. V 5. položajno skupino sta napredovala sreski šolski nadzornik Aleksander Meržin v Murski Soboti in učiteljica Slava Pahor na šoli za de-fektno deco v Mariboru.
Odlikovanja
Beograd, 14. sept. p. Odlikovani so bili z redom sv Save 4. stopnje šefi krajevnih kontrol Mihajlo Jovanovič pri carinski blagajni, Krešimir Korošak pri finančni direkciji in Srečko Magolič pri železniški direkciji v Ljubljani, z redom sv. Save 5. stopnje pa pregledniki računov krajevnih kontrol Valentin Fuchs, Joško Gruden, Jožo Vidovič, Vlado Jančič in Mirko Ces-nik pri finančni direkciji, Ivan Mikuš pri glavni carinarniški blagajni in Ivan šiška pri železniški direkciji v Ljubljani.
Bsjl v Španiji
Salamanca, 14. septembra. AA. Uradno poročilo nacionalističnega poveljstva pravi: Po hudi borbi so nacionalistične čete na fronti ob Ebru zavzele važne sovražne postojanke. Izgube republikancev so velike. Nacionalistična letala so sestrelila dvoje lovskih letal, od katerih je eno popolnoma neuporabno.
Nacionalistična letala so v noči 11. septembra bombardirala vojaška poslopja v Almeriji, ponoči dne 12. septembra pa letališče Prato de Lobriget, kjer so zgorela velika skladišča bencina in številni hangarji.
Barcelona. 14. sept. AA. Po nekajdnevnem zatišju so začele nacionalistične čete s protiofenzivo na bojišču pri Ebru. Svoje sile so usmerjile na pas med Patida de Fancue na in vrhom Gajeta, severno od Corbere. Ni se jim pa posrečilo zlomiti republikanskega odpora. Pri napadu sta sodelovali predvsem artiljerija in letalstvo. Nacionalisti so po težkih izgubah zavzeli točko, ki leži 441 m nad morjem ter vzhodno od Par-tida del Vanhuenas.
Barcelona. 14. sept. AA. Z odlokom od 12. septembra je določena mobilizacija dveh letnikov.
Saint Jean de Luz, 14. sept A A. Poročilo republikanskega poveljstva pravi da so čete generala Franca nadaljevale z napadi na fronti ob Ebru ter da so v odseku med San Puanom in Gaeto zavzeli en vrh. Na valen-cijski fronti ie bil odbit nacionalistični napad pri Villamalosu.
Samomor mladega mehanika
Ljubljana, 14. septembra. Na železniškem prelazu za viškim pokopališčem, si je nocoj mlad mehanik vzel življenje. Skočil je pod vrhniški vlak, ko je okrog 18. ure privozil tam mimo. Kolesa stroja so ga v trenutku raztrgala. Dogodek je vzbudil veliko vznemirjenje v vsej tamkajšnji okolici in ljudje so takoj obvestili o njem policijo, ki je poslala tja višjega zdravstvenega svetnika dr. Lu-zarja ter dežurnega uradnika Ketteja, da bi dognala vzrok nesreče in njen dejanski stan. Komisija je ugotovila, da je izvršil samomor šele 18 let stari mehaniški pomočnik Josip Jakopil. Fant je bil zaposlen pri mojstru Kopaču na Bleiweisovi cesti. Stanoval je nekje v Rožni dolini. Bil je rojen v Ljubljani, a pristojen v Ptuj. Prepuščen je bil samemu sebi. Oče in mati sta mu umrla že pred davnimi leti Očitno se je zaradi nesrečne ljubezni odločil za to svoje obupno dejanje.
Komisija je odredila, da so njegove bedne zemske ostanke prepeljali v mrtvašnico na bližnjem pokopališču.
Vrenuettska napoved
Zemunsko vremensko poročilo: Zjasnilo se je v vsej državi, le v sredini države in v delu zetske in moravske banovine je še vedno precej oblačno z nekaj dežja. Temperatura je nekoliko narasla. Najmanjša Novi Sad 6, največja Split 28 stopinj.
Zemunska vremenska napoved: Po večini jasno. Zjutraj megla, v dohnah in kotlinah. Čez dan se bo v zahodnih in severnih krajih nekoliko pooblačilo. Temperatura bo nekoliko zrasla. Noči bodo še dosti hladne.
Zagrebška vremenska napoved: Stalno, dosti vedro vreme, nočne megle, zmerno toplo, i stal no vreme se bo še nekaj časa obdržalo.
Dunajska vremenska napoved: Zaenkrat še jasno in toplo vreme s postopnim po-

Pred dvajsetimi leti:
Proboj
SCHICHT™ TERPENTINOVO MILO
solunske
Vam bo potrdilo iz lastne skušnje:
najboljša nega za dragoceno perilo je zares dobro milo, kakor je ScfifcMovo ferpenfinovo rnifo. To milo odpravi femef]ifo in prizanesljivo vso nesnago* Perilo je bolj frpežno in vedno bleščeče belo.
Pogled na Dobro polje, kjer so se vzajemno z našimi borili tudi francoski bojevniki
Danes poteče 20 let odkar se je izvršil
zmagoviti proboj solunske fronte. Hrabre srbske čete, decimirane, toda ojeklenele v dolgoletnih neprestanih borbah so stale tu, pomnožene z desettisoči vojnih dobro-voljcev. Levo so bili Francozi, desno Grki ln Angležu Sredi med timoško, drinsko, dimavsko, moravsko in šumadijsko divizijo je bila vkopana jugoslovanska divizija, sestavljena iz samih srbskih, hrvatskih in slovenskih dobrovoljcev, došlih večinoma iz ujetništva v Rusiji in Italiji, pa tudi svobodnih državljanov Amerike in Avstralije — z vsega sveta. Mnogo dobrovoljcev je bilo raztresenih po ostalih divizijah. Danes še posebno ne smemo pozabiti številnih čeških legionarjev, ki so se borili na Solunu v vrstah naših dobrovoljcev.
Na solunsko fronto zavezniki niso polagali velike važnosti, večkrat so jo hoteli celo opustiti.* Kralj Peter Osvoboditelj in tedanji prestolonaslednik, regent in vrhovni poveljnik Aleksander sta neprestano prepričevala zaveznike, da je ta fronta največje važnosti za razbremenitev ostalih front ter da je določena za veliko vlogo pri dokončanju štiriletne svetovne vojne. Težko je bilo prepričati zaveznike, da stoji 'kljub vsem katastrofam preteklosti, kljub groznemu albanskemu umiku na Dobrem polju, na Sokolu in na Vetreniku nova armada vojakov, najboljših na svetu, da se je tu zbrala prava narodna vojska bodoče Jugoslavije in da je zaradi prostovoljne združitve tako dolgo raztresenih sinov enega naroda pri prvi veliki skupni zgodovinski akciji vsak neuspeh nemogoč. Vsa veličina proboja solunske fronte leži v dejstvu. da so trije združeni bratje: Srb, Hrvat in Slovenec skovali z orožjem v roki m s svojo srčno krvjo prostovoljno, neločljivo pobratimstvo, ki je bilo močnejše ko smrt in ki je zmoglo čudeže.
Končno so se zavezniki le odločili. Za 14. september 1918 so določili veliko artilerijsko pripravo, za 15. september pa glav no ofenzivo in juriš. Skoro celo leto sta si stali dobro utrjeni fronti nasproti, večinoma na planinah nad 1700 m visoko. Bolgari in deloma Nemci so zasedli vse grebene. naše linije so bile po večini neugodne in nižje ležeče. Na nekaterih krajih so bile oddaljene komaj 60—80 m od nasprotnikovih. da je bila med njimi ena sama strnjena žična ovira.
Topovi so bruhali ogenj, vse predolgi so nam bili presledki med streli, posebno na našem sektorju šumadijske divizije na Vetreniku. Videli smo. da ne bo drugače: šlo bo na nož! Ogenj je trajal vso noč. Dne 15. septembra zjutraj smo dobili hrano za ves dan, vsak vojak še pol čaše vina. V tesni, iz debelih hrastovih hlodov zgrajeni kaverni ali »zemunici« se je gnetel moj vod. Srbi, Hrvati, jaz edini dobrovo-Ijec Slovenec — cela združena Jugoslavija v malem krogu. Napili smo si, si voščili srečo junaško in se poljubili. Tako so se poslavljali bratje pred bitko na Kosovem... Razdelili smo municijo in določili ordonan-ce. Držal sem v roki uro — kazalec je lezel od 5. proti pol 6. uri. To je bil naš čas. Vdrli smo iz zavetja in planili naprej. Vse je gorelo, zemlja je kipela do neba od silnega ognja, ki se je zgostil z vso silo. Odprl se je pekel. . .
Bliskovito so šle sekunde. V gostem dimu granat, v oblakih prahu skalnih in zemeljskih drobcev sem nejasno videl obrise svojih ljudi, očrnelih in znojnih obrazov. Komaj sem opazil, da je udarilo v nahrbtnik, ki sem ga za hip odložil, komaj sem opazil, da mi je jeklen drobec predrl roko. Kri... Naprej, naprej!... Bolgari so se junaško upirali, borili se z vso srditostjo — vse zaman! Nalet je bil tako strahovit, tako ognjevit, da so padle linije, da smo nevede kdaj in kako prišli na tiste nevarne grebene, ki so nam z v njih skritimi strojnimi puškami grozili dolge, dolge mesece. Ko da so naše vrste nesle nevidne peroti... In že smo gledali na drugo stran bregov, kjer je daleč nekje vsakemu sve-tila sreča, kjer so klicali in pozdravljali v nepopisnem zanosu: rojstna vas, domača hiša, mati, oče, žena, dete — domovina ...
Naskok je uspel, fronta je bila prebita. Kakor ogromen nepremagljiv hudournik se je razlila naša vojska in podrla vse, kar ji je prišlo na pot. med prvimi jugoslovanska divizija. Zabila je mogočen klin v vrste nasprotnikov, ki so kot nepregledna vrsta ujetnikov (90.000!) korakali proti Solunu. Naše napredovanje je šlo tako naglo, da nas komora s hrano in materialom ni mogla dohajati. Padali so junaki; tudi slovenska kri je rosila tla Jugoslavije, ki se je širila z vsakim novim pohodom, z vsako novo zmago. Padali so tovariši vdano, saj je šlo za vse! Bog ve, kje so njihovi grobovi! Morda bomo našli zapuščen križ tega ali onrga znanca ko bomo koncem tega meseca s nosebn:rr vlakom po-romali na solunsko bojišče, da proslavimo na zgodovinskih tleh 201etnico dejanskega rojstva naše Jugoslavije, ki je izsililo pozneje tudi njeno politično in diplomatsko rojstvo.
Bog ve. kje so grobovi tistih do smrti zvestih tovarišev! Tudi o njih po jo gusle, ko pojo o junakih, tudi zanje cveto krvavo rdeči cvetovi kosovskih božurov vsako
leto znova. Njihove žrtve in skupni napori preostalih borcev s Soluna so udarili granitne temelje in meje uedinjene Jugoslavije. Slava padlim junakom!
Solunska zmaga je pred 20 leti razrahljala jekleni obroč okrog francoske prestolnice, omajala odpor sovražnih sil na ostalih frontah ter odločno približala zmago zaveznikov, konec vojne in — mir. To so bili veliki dnevi, ko je hrumela naša združena vojska kot vihar v marših po 50 do 60 km dnevno naprej, naprej ... Ves mesec so trajali ti naporni pohodi na tisoč in več kilometrov dolgi poti. Triumfalna je bila pot po zmagi; po vsi Srbiji je šlo od vasi do vasi, od mesta do mesta Od Vardarja do Beograda in še dalje — do Jadrana, Triglava in Celovca. Niso nas notila porušena sela. razbiti mostovi — vse, vse bomo obnovili, saj gremo v svobodo! Nikdar ne bom pozabil revnega srbskega starca ob cesti. Stal je in pozdravljal naše hiteče vrste. V košarici je držal dvoje jabolk, jajce, kos sira — menda vse, kar je premogel. Ko sem prišel mimo njega, mi je stisnil jabolko v roko: »Evo ti, junače! ... < Kako hvaležen sem ti bil, stari srbski čiča, za tisto zlato jabolko! ...
Dovolj naj bo spominov. Danes vsak iskren Jugosloven dobro ve, da bi vsi di-
plomatski razgovori, vsi sporazumi in deklaracije ne pomenili ničesar, ako ne bi končal proboj solunske fronte z zmago naše združene vojske. Danes se moramo tega še posebno zavedati, ko se zopet zbirajo črni oblaki vojne psihoze nad našimi glavami. Vemo pa tudi, da se po solunski zmagi razmere v naši mladi kraljevini Jugoslaviji niso razvijale tako, kakor bi naša s tolikimi žrtvami pribor jena svoboda zaslužila. Zato si želimo, da bi čim preje našli izhod iz megle mizerije, kriz, slabega gospodarstva in neurejenosti.
V veliko uteho pa nam je, da smo z Bolgari, s katerimi smo še pred 20 leti na Solunu bratomorno obračunavali, danes resnični prijatelji in bratje. Odločni pobudi kralja Aleksandra sta sledila oba velika naroda v zavesti, da jima samo tesna naslonitev v večnem prijateljstvu more zajamčiti obstoj in veliko bodočnost v viharjih, ki grozijo Evropi.
Spomin na velike septembrske dni 1918. leta naj nam da moč, da premagamo mrak sedanjih težkih dni, da zašije nam, našim potomcem in našim neosvobojenim bratom zlato sonce nove, velike, srečne in res naše Jugoslavije pod vodstvom kralja Petra II. Obnovitelja.	R. Paulin.
Naš kralj v Ljubljani
Prišel je nakupit zlasti fotografske potrebščine
Kralj zapušča Gregoričevo drogerijo; za njim je knez Nikola
Včeraj okrog pof 11. je zavozilo okrog glavne pošte v Prešernovo ulico več elegantnih avtomobilov. Blizu pošte je prav ta čas vsikdar mnogo ljudi, največ jih hiti s trga in na trg. Še preden so se avtomobili ustavili pred drogerijo dvornega dobavitelja Benona Gregoriča v Prešernovi ulici so ljudje v prvem avtu spoznali Nj. Vel. kralja Petra 11. z ožjim spremstvom,
v drugem pa princa Nikolaja. Prisrčno so ju pozdravljali.
Kralj Peter II. je s svojim bratrancem in
adjutantom stopil v drogerijo. kjer se seveda niso nadejali visokega obiska. G. Be-non Gregorič je sam postregel mlademu kralju, ki se je posebno zanimal za fotografske potrebščine. Med nakupovanjem se je brž izkazalo, da je mladi kralj odličen
Pred 50 leti sta se v Bjelovaru astro sprla cesar Frane Jožef in škof Strossmayer
Bivši senator don Frane Ivaniševič, o katerem smo včeraj omenili, da se je te dni preselil iz Splita v politično zatišje, v svoj rodni kraj Krilo, objavlja v splitski »Državi« spomine ob 50-letnici tako imenovane bjelovarske afere, ki se je odigrala med cesar jem Francem Jožefom in škofom Strossma-yerjem. Tu povzamemo:
Pred 50 leti je bila Rusija na višku svoje slave. Po zmagovitih vojnah na Balkanu je postala velika v evropski diplomaciji. Vsi južni kakor tudi severni Slovani, smo pričakovali sonce od vzhoda, da nas ogreje. Oče jugoslovanstva, dja-kovski škof Josip Juraj Strossmayer je iskal prilike, da Veliki Rusiji izkaže svoje spoštovanje. Ko so dne 27. julija 1888. v Kijevu slavili 9001etnico pokrstitve Rusov, je poslal rektorju kijevske univerze brzojavko, s katere je čestital k veliki dediščini sv. Vladimira, pokrstitelja Rusov, po katerem se je kijevska univerza imenovala. čim je brzojavka bila objavljena v ruskih listih, je vzbudila silno zanimanje v slovanskem svetu in ogorčeno vznemirjenje v dunajskih in peštanskih krogih. Ves evropski tisk je pisal o njej. Posebno pe-štanski listi so zarjuli zoper panslavista Strossmayerja. Dunajsko zunanje ministrstvo je pritiskalo na Vatikan, naj takoj pokliče škofa na odgovor kot sovražnika monarhije in katoliške cerkve. Kardinal Rampolla je po papeževem nalogu pisal Strossmayerju, naj pove, kakšni motivi so ga vodili, da je odposlal brzojavko, škof je odgovoril papežu v Rimu kakor
tudi njegovemu poslaniku Rampolli na Dunaju dostojanstveno, umerjeno in odločno, da ima mirno vest in da obžaluje, da je Sv. stolica tako močno pod vplivom dunajske policije.
Cesar in kralj Franc Jožef je besnel. Nikoli ni mogel pomisliti, da se bo škof Strossmayer, katerega je dotlej zelo ocenil, upal to storiti. Po informacijah bana Khuena je smatral, da je to atentat nasproti dvoru in cesarski svetosti. Primeril pa se je še en dogodek, ki je le še povečal jezo cesarja in kralja. Isto leto (1888.) je obiskal Zagreb njegov sin, prestolonaslednik Rudolf. Drugi škofje so se šli poklonit, Strossmayer pa se je opravičil z boleznijo. To je znova razbesnilo Franca Jožefa, ki je samo še čakal prilike, da ustmeno obračuna s škofom. Prilika se mu je ponudila tisto jesen, ko so bili v Bjelovaru veliki vojaški manevri, katerim je sam prisostvoval kot vrhovni poveljnik. Vsi škofje iz Hrvatske in Slavonije so bili službeno povabljeni k svečanemu sprejemu in poklonitvi. Tudi škof Strossmayer je moral v Bjelovar, čeprav je slutil, da se mu bo zgodilo nekaj neprijetnega, ker so Madžari s Khuenom uperili proti njemu različne spletke. Vsi škofje katoliške in pravoslavne cerkve so prišli svečano opravljeni. Zanje je bila določena posebna av-dienca. Ko so jih spustili v dvorano k poklonitvi, je Franc Jožef vsem drugim prijazno stiskal desnico, samo Strossmayer-ja je mrko pogledal in ga ostro nagovoril:
— Vi ste pa res bili bolni, ko ste poslali ono brzojavko v Rusijo!
Takoj se je med občinstvom, ki je bilo zbrano v okolici cesarjevega bivališča, raz-
vedelo, kako je cesar pokaral škofa. In narod je začel škofu prirejati burne ova-cije. Vsenaokrog so doneli vzkliki: »živio bisKup Strossmayer!« Vzkliki so prihajali tudi do cesarjevih ušes v dvorano. To je še bolj razjezilo Franca Jožefa ter se je na koncu avdijence še enkrat obrnil k Strossmayerju in mu rekel:
—	Ponovno vam moram reči, vi ste storili nekaj, po čemer moram soditi, da ste res bili bolehni...
S temi besedami je hotel škofa označiti za brezumnega, škof Strossmayer je mirno poslušal in dostojanstveno odgovoril:
—	Ne, Veličanstvo, poslal sem brzojavko v Kijev popolnoma zdrav in svesten. Moja vest je popolnoma čista in mirna.
Cesar se ni mogel vzdržati in je srdito ponovil:
—	Ne! Mislim, da ste res morali biti bolni!«
škof mu ni ostal dolžan in je odgovoril s poudarkom:
—	Veličanstvo, ponavljam, moja vest je popolnoma mirna in jaz sem se o tem že izjasnil sv. očetu. Ce bi se mi dala prilika, da bi se o tem mirno razgovarjal, mislim, da bi mi uspelo tudi Vaše Veličanstvo popolnoma prepričati.
škofov odločni odgovor je še bolj razburil jeznega vladarja, ki je odvrnil:
—	Ne, delo kijevskega sestanka je bilo delo revolucionarjev proti katoliški cerkvi in proti papežu, proti ruski in avstrijski vladi. To sem hotel konstatirati. — Po teh besedah je cesar pokazal hrbet, da odide iz dvorane. Strossmayer pa ni hotel izgubiti niti trenutka, marveč je s še močnejšim glasom odgovoril za cesarjem:
—	Ne, Veličanstvo, tega ne morem verjeti.
Najbrž bi bil škof Strossmayer Se dalje govoril, toda zagrebški nadškof kardinal Mihajlovič se ga je dotaknil s klobukom,
kakor da mu hoče reči: »Nehaj!« Razgovor je bil končan. Kralj je v tem že zapustil dvorano in škofje so se podali pred dvorec. Radovedno občinstvo, ki je zdaj že podrobneje vedelo, kaj se je zgodilo, je spet dalo duška svojemu čustvovanju in je burno pozdravljalo škofa Strossmayer-ja ter obenem s krepkimi demonstracijami obsodilo zloglasnega bana Khuena, ki je uprizoril to tragi komedijo. Nastopiti je morala policija, škof Strossmayer je v spremstvu križevskega škofa Hraniloviča in senjskega škofa Posiloviča takoj s kočijo odpotoval iz Bjelovara. Na poti do Zagreba je preživljal zanosne ovacije. Poskus bana Khuena, da bi škofa ponižal pred vladarjem in narodom, ni uspel, še tisti dan so šle brzojavke po svetu ,kaj se je zgodilo v Bjelovaru. Vsa borbena Hrvatska je bila navdušena nad takim odločnim nastopom. Djakovo je zmagoslavno pričakovalo svojega škofa. Vse slovanske in domače novine so pisale o tem kot o dogodku velike politične zgodovinske važnosti. Seveda pa tudi nasprotniki niso mirovali. Zlasti Budimpešta je dvignila vik m krik, da se je čulo do neba. Zahtevala je. da škofa takoj odpravijo iz Djakova v kakšen oddaljeni samostan ob meji, kakor to zasluži sovražnik cerkve in države. Dunaj in Vatikan sta bila v živahnem diplomatskem dopisovanju. V Zagreb in Djakovc so potovali posebni posredovalci, vplivale so razne visoke osebnostL škof Strossmayer je pojasnil, iz kakšnih nagibov je poslal brzojavko v Rusijo in zakaj je s čisto vestjo zavračal Franca Jožefa. Pri Vatikanu so upoštevali njegove izjave in so ga pustili na miru v Djakovem. Dunajski dvor je uvidel, da je cesar Franc Jožef nastopil prenaglo in nepremišljeno, po krivdi nadutega bana Khuena. S tem je bjelovarska afera prešla v. arhiv, nikakor pa ne v pozabo,
fronte
poznavalec raznih fotografskih tehmk. Za svojo contax-kamero je izbral nekaj pripomočkov, dostavnih leč, filtrov in negativnega materiala za barvno fotografijo. Kupil je tudi nekaj kaset, ki omogočajo prav hitro izmenjavo mateiiala.
Nj. Vel. kralj Peter 11. se je v Gregori-čevi drogeriji pomudil kake pol ure. Pred odhodom se mu je g dvorni dobavitelj Be-non Gregorič s prisrčnimi besedami zahvalil s poudarkom, da je srečen in ponosen na čast, ki jo je mladi kralj izkazal njegovi trgovini. V zahvalo mu je izročil šopek rdečih rož. Nj. Vel. kralj se je ljubeznivo zahvalil za pozornost V Gregoričevo drogerijo so prišli doslej kupovat že vsi
člani naše kraljevske hiše, mladi kralj pa je bil danes prvič.
Pred drogerijo se je ta čas nabralo več sto ljudi in so imeli stražniki kar precej dela. da so ob izhodu varovali red. Ko se je mladi kralj pojavil pri izhodu, so ga navdušeno pozdravljali, on pa je vračal pozdrave z roko. Od Gregoričeve drogerije se je kralj s princem Nikolajem in spremstvom odpeljal do Krisperjeve trgovine na Mestnem trgu. Izbral si je nekaj sestavnih delov za tehnične igrače. Nato se je odpeljal skozi mesto nazaj na Bled. Bil je vso pot po Ljubljani navdušeno pozdravijan od občinstva.
Eksplozija v ruški tvornici za dušik je razmesarila dva vestna delavca
Prvi je obležal mrtev, stanje drugega resno
Maribor, 14. septembra.
Danes okrog Vs 11. dopoldne se je v ruški tvornici za dušik pripetila huda nesreča, ki je zahtevala človeško življenje, druga žrtev pa leži zelo poškodovana v mariborski bolnišnici. V usodnem času sta bila med drugimi delavci v tvornici zaposlena 401etni Hinko Ditmajer in 411etni Ivan Strnad in sicer v objektu za polnjenje kisika. Iz neznanega vzroka je s silno detonacijo nenadoma eksplodiral jekleni valj, ki ga polnijo s kisikom. Posledice so bile strašne: strahovit zračni pritisk je oba delavca vrgel ob steno, kjer sta obležala. Ivan Strnad je bil takoj mrtev, dočim je Ditmajer še kazal znake življenja. Ne-mudno so ga prepeljali v splošno bolnišnico, kjer se zdravniki trudijo, da mu rešijo življenje. Nesrečnež ima zlomljeni obe roki in nogi in je njegovo stanje zelo resno.
V objektu je bilo ob času eksplozije še več drugih delavcev, ki se jim je posrečilo, da so se pravočasno rešili na prosto. Eksplozija je bila tako silna, da je odnesla tudi streho v zrak, poleg tega je bil tudi zid močno poškodovan. Seveda je tudi razneslo vso napravo za polnjenje kisika. Škoda še ni precenjena, je pa precejšnja.
Vest o tragičnem dogodku se je hitro razširila po Mariboru in v zvezi s tem so se že začele širiti razne fantastične vesti.
Pri Ienivosti črevesja, črevesnem katarju, obolenju danke, odstrani naravna »Franz-Josefova« grenčica zapeko dolnjih organov dobro in naglo. Mnogoletne izkušnje uče, da uporaba »Franz-Jose-fove« vode odlično regulira funkcije črevesja.
Ogl. ree. S. br. 15. 4to «
Vodnikove družbe? Postani in ostani član
ki pa so bile brez podlage. Ostali objekti niso bili poškdovani, na nekaterih bližnjih je le razbilo šipe, tako da tvornica obratuje v polnem obsegu z izjemo objekta za polnjenje kisika. Pokojni Strnad je zapustil ženo in tri otroke. Oba delavca sta bila že več let zaposlena v omenjeni tvornici sta bila znana kot pridna in vestna moža, ki sta bila vedno na svojem mestu.
Slovo priljubljenega oficirja
Upra\mik dravske artiljerijski delavnici (topniški arzenal) v Ljubljani g. art. ka-petan l. si. Milisav Stojanovič zapušča po 20 letih Ljubljano, kjer si je pridobil mnogo Iskrenih pri-_________•__jateljev in se popolnoma udomačit. Bil je med pn-imi srbskimi oficirji, ki so ob pre\ratu prišli v naše kraje. Za našo skupno svobodo se ie boril na Gosposvetskem polju. V Ljubljani se je tudi poročil in zdaj mu je Slovenija ravno tako ljuba kakor rodna Šumadija. Vsa leta svojega službovanja v Ljubljani je marljivo sodeloval pri Ljubljanskem Sokolu. Ko odhaja na novo službeno mesto v Zagreb. pozdravlja iskreno vse s\*oje prijatelje in znance, v imenu katerih mu želimo na novcem službenem mestu vso srečo ter se mu zahvaljujemo za zvesto prijateljstvo.
9>oBiaače Testi
* Iz državne službe. V Zagrebu je bal upokojen po polni službeni dobi redni profesor pravne fakultete g. dr. Edo Lovrič. Ugledni znanstvenik, ki slovi kot eden naših najodličnejšah poznavalcev kanonskega prava, je imel tudi med slovenskimi študenti, ki so po vojni študirali v Zagrebu, precejšnjo vrsto dobrih znancev. — Na bogoslovni fakulteti ljubljanske univerze je bil imenovan za docenta s pravicami uradnika V. položajne skupine g. dr. Ciril Potočnik. — Pri upravi državnih monopolov so napredovali: uradnica Adela Bebičeva v ljubljanski tobačni tovarni, Anton Lajovec in Edvard Kovačič v tobačni sprejemni postaji v Prilepu, Anton Potočki v Ljubinju, Franc Merše v Mosta r ju ter Radomir Matič, Ivan Antič in Franc Zelenika v tobačni tovarni v Ljubljani in Ivan Vegar v tobačni tovarni v Travniku.
cet**
VOLNENO BLAGO ZA DAMSKE OBLEKE
130 cm širine . . DIN 56«*" ln DIN feg,—
V VSEH MODNIH BARVAH
SOUVAN
MESTNI TRG 24
MANUFAKTURA
*	Obisk uglednega nemškega zdravnika.
V Zagreb je prispel prof. dr. Rudolf Brauer, ki je" profesor interne medicine na vseučilišču v Hamburgu in znan specialist za zdravljenje jetike. Ta znanstvenik polaga pri zdravljenju te nevarne bolezni največjo važnost na prehrano bolnika. O svoji metod'! je napisal že več knjig, ki so vzbudile v znanstvenem svetu veliko pozornost. Prof. dr. Brauer je o svoji metodi predaval tudi v Zagrebu.
*	Obnova starega S p "rita. Ureditev Dio-klecianove palače predstavlja zelo važno urbanistično-turistično vprašanje Splita. To vprašanje je bilo na dnevnem redu že pred vojno in že takrat se je zbiral denar za potrebna dela. Tudi v našem državnem proračunu so že bili določeni prispevki za ureditev starodavne palače. V Splitu se je ustanovilo »Društvo za stari Split«, kateremu je na čelu umetnik Ivan Meštrovič. To društvo si prizadeva zainteresirati vso javnost, v prvi vrsti pa seveda oblastva za problem obnove starega Splita. Društvo je doseglo, da je bil za dela pri palači odobren polmilijonski kredit, kar bi za prva najvažnejša dela zadostovalo.
ZA HLADNO JESEN —
TOPLEJŠA OBLAČILA!
Oglejte si novo zalogo jesenskega in zimskega blaga za obleke, površnike, suknje
itd. pri tvrdki
DRAGO SCHWAB
Ljubljana — Aleksandrova cesta štev. 7.
Izgotovljena oblačila vedno na zalogi. Lastni izdelki!	Lasten modni salon!
Vsak dan do vključno dne 9. oktobra
sprejemajo vse biljetarne Putnika prijave :za poseben vlak v Trst, ki vozi dne 16. oktobra t- 1.
*	Število prijavljencev za romanje na Oplenac raste iz dneva v dan. Pohitite z prijavami! Vse informacije dobite pri Zvezi obrtnih društev za dravsko banovino v Ljubljani, Sv. Petra cesta 4. Na deželi se zglasite pri krajevnih društvih ali zaupnikih, ki Vam bodo rade volj© dali vse podrobne informacije. Če še nimate prospekta in prijavnice, sporočite to z dopisnico omenjeni Zvezi, da Vam takoj oboje pošlje. Prijave zaključimo 18. t. m. Obrtniki in prijatelji obrtniškega stanu: 15. oktobra vsi na Oplenac!
*	Vse Ciril Metodove podružnice, ki imajo nabrano članarino ali kake druge prispevke, prosimo, da jih nakažejo po položnici glavni družbi.
*	Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani iie, daroval neimenovani trgovec ob priliki velike skupščine v Ptuju din 10.000. Naj bi našel posnemalcev!
*	Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenčice.
*	Vas ki se hoče izseliti zaradi malarije.
Higienski zavod v Skopi ju je dobil prošnjo iz svojega področja, kakršne še ni imel ves čas svojega obstoja. Celo naselje iz okolice Demir-Kapije prosi, ali bolje rečeno, roti vodstvo Higienskega zavoda, naj nekaj stori, da bo vas preseljena kam drugam. Vaščani so pripravljeni zapustiti svoje skromne domačije, če le dobijo kje drugje na razpolago primerna zemljišča in pomoč v prvi sili za zgradbo novih domačij. To naselje je Budur-Čiflik, ki šteje 25 domačij. Vzrok nenavadne prošnje je malarija, ki pije ljudem tega naselja kri. Higienski zavod je poslal tja svojega zdravnika, ki je ugotovil, da so vsi prebivalci naselja slabotni in da je naselje r©s zapisano propasti zaradi malarije. Tam je nekaj jarkov, ki jih ni moči izsušiti, in v njih se iz leta v leto množi zalega komarjev, ki širijo malarijo. Prebivalci nesrečnega naselja sicer ne vedo, kaj je malarija, ter menijo, da je kraj zaklet, ker tam tudi rastlinstvo ne uspeva in tako t/udi čreda nima prave paše. V naši vasi, pripovedujejo vaščani, je kaka poroka komaj vsakih 5 do 8 let. ker je težko privatdti od drugod kako nevesto, naši mladeniči, ki hodijo daleč naokrog na dnino, pa se sploh nočejo več vrniti.
Prijavite se za izlet s posebnim vlakom v Trst, ki se vrši dne 16. oktobra, pravočasno pri vseh biljetarnah Putnika,
*	Staro trdnjavo rušijo, da bi zgradili šolo. Pred balkanskim- vojnami je bila Sjenica važen in najbolj prometen kraj vsega Sandžaka. Tam je bil tudi sedež paše, gospodarja vsega Sandžaka. 0 tem s ve d oči velika trdnjava v sredini kraja na malem hribčku. V trdnjavi je imel paša svoje stanovanje in tam so bile tudi zaloge živeža ter vsega, kar so pandurji odvzel; ljudstvu na račun davkov. Sjenica je bila središče Sandžaka tudi v vojaškem pogledu in za utrdbo trdnjave je turška uprava t mnogo žrtvovala. Zobu časa pa se tudi to poslopje ne more upirati in zdaj je od stare trdnjave dobro ohranjen samo še oni del, katerega je prezidal Karadjordje, ko je zavzel Sjenico. Vse ostanke trdnjave bodo zdaj podrli, material pa bodo porabili za zidavo velikega šolskega poslopja. Sjenica bo sicer izgubila objekt zgodovinske vrednosti, zato pa to dobila lepo in zelo potrebno šolsko poslopje.
Rabite jih Tovarna Lutz-peči, Ljubljana VII.
*	Še eno potovanje v Pariz in London.
Da bi omogočil tudi onim, ki se niso mogli ta mesec udeležiti potovanja v Pariz in London, organizira »Putnik« za 24. t. m. do 3. oktobra še eno tako potovanje z najnižjimi stroški. To 12dnevno potovanje bo nudilo udeležencem izredno ugodno priliko spoznati Pariz in London v času, ko je tam najbolj živo. Pri tem je predvideno tudi enodnevno bivanje v Benetkah in poldnevno v Milanu. Cene vsega aranžmaja za udeležence iz Beograda znašajo 3.490, iz Zagreba 3.340, iz Ljubljane pa 3.265 din. Prijave udeležbe bodo sprejemale biletarnice »Putnika« najdalje do 10. m. in dajale bodo vsa obvestila in prospekte brezplačno.
čisto, topljeno, znamke PREDOVIC d. d., ima stalno v zalogi in prodaja v originalnih zabojih od 25 kg dalje Janko Predovič, Ljubljana, Poljanska cesta 73, telefon 21-30.
Zahtevajte ponudbe!
• Roparji so prežali na dobitek državne loterije. Med srečnimi igralci zadnjega kola državne loterije sta bila tudi kmet Smolja-novič in brivec Marman iz daruvarske okolice. ki sta zadela četrtino milijonske premije. Srečka je bila kupljena v Beogradu in z najetim avtomobilom sta se odpeljala v Beograd po denar. Njuna sreča je bila seveda znana vsem sosedom in obveščeni so bili o njej tudi neki nevarni pustolovci. Kmet in brivec eta srečko vnovčila v Beogradu. a ker sta imela tam še neke opravke. sta šoferja izplačala in poslala domov. Blizu Požeških Sesvet se je šofer ponoči znašel pred zasedo, iz katere je bilo oddanih na vozilo strelov iz pušk in revolverjev. Eden izmed napadalcev se je avtomobilu tudi približal in ko je videl, da je prazen, so razbojniki ogenj ustavili. Šofer je pretrpel precej strahu in tudi škode, lastnika dobitka pa sta zelo hvaležna srečnemu naključju, da sta se zamudila v^Beogradu im varno pripeljala tisočake z železnico.
i
Veliki filmski igralec PAUL MUNI kot LOUIS PASTEUR v filmu
REŠITELJ ČLOVEŠTVA
KINO SLOGA, TEL. 27-30	Predstave danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri
I
Smrtna žrtev avtomobilske nesreče
Pri Krškem se je ubil delavec France Hladin z Dobrne
Krško, 14. septembra
V pretekli noči okrog pol 11. se je pripetila na banovinski cesti severno od Krškega huda avtomobilska nesreča, ki je zahtevala tudi človeško žrtev. Od Celja je privozil proti Krškemu velik tovorni avto, naložen s smrekovimi letvami. Vodil ga je Vladimir Longo z Dobrne pri Celju. Z njim se je peljal 28-letni delavec Franc Hladin, uslužbenec pri lesnem trgovcu Francu Okrožniku na Dobrni.
Blizu vasi Zgornje Pijavško pri Krškem je šofer Longo opazil, na daljavo 30 metrov, da mu nasproti dirja potniški avto. Cesta je tam precej ozka in je posebno ponoči treba dobro paziti, da se ne zgodi nesreča. Zato je Longo zmanjšal brzino in na pol ugasil luči svojega voza. Pri nasproti prihajajočem avtomobilu sta se luči prav tako za hip ugasili, a še pred srečanjem sta spet vzplamteli v polnem žaru. Oslepljen po nenadni ostri svetlobi se je Longo s svojim vozom umaknil skrajno na desmo, pri tem pa zavoeil v obcestni jarek, ki je tam kakšnih 30 cm globok. Neznani
vozač pa je z bliskovito naglico šinil mimo tovornega avtomobila, ne da bi se zmenil zarnj. Tovorni avto se je v tistem hipu močno nagnil in z vso silo zadel v gabrovo drevo ter se ob njem sunkoma ustavil.
Vsa stekla na kabini tovornega avtomobila so se zdrobila. Tudi kabina sama je bila močno poškodovana. Ko se je šofer prav zavedel, je poklical sopotnika po imenu, a odgovora ni dobil. Zato ga je otipal. Hladin je bil čisto miren. Šofer je v temi hitel peš v bližnjo vas po pomoč. Nekaj ljudi je potem prišlo z leščerbami do voza, a Hladinu ni bilo več pomoči. Bil je že mrtev. Dobil je po glavi, preko desnega ušesa tako hudo poškodbo, da ji je očitno v hipu podlegel. Ob rani uri so prišli na kraj nesreče še orožniki iz Krškega in v dopoldanskih urah tudi sodna komisija. Ta je odredila, da so pokojnega Hladina prepeljali v mrtvašnico krškega pokopališča, kjer so ga popoldne obducirali. Vse nesreče je kriv neznani avtomobilist, za katerim doslej še ni sledu.
I SVILENOMEHKO
BO VAŠE PERILO, CE GA BOSTE PRALI
PERIONOM
ODLIČEN DOMAČ IZDELEK!
*	L mednarodni kongres za umetna gnojila v Rimu. Kakor smo že poročali, bo od 3. do 6. oktobra mednarodni kongres za umetna gnojila v Rimu. Udeleženci kongresa so deležni 70% popusta ra italijanskih železnicah za dopotovanje na kongres in za povratek in tudi za vsa potovanja in izlete, ki se bodo vršili po kongresu po južni in severni Italiji do 21. oktobra. Kdor se želi udeležiti tega kongresa, naj se pismeno obrne na docenta g. dr. Steva Nikoliča, glavnega sekretarja narodnega odbora kongresa za umetna gnojila v Zenrunu, kjer bo po nakazilu 100 lir prejel izkaznico za znižano vožnjo in legitimacijo za udeležbo na kongresu.
*	Italijanščino in italijansko korespondenco se lahko učite v posebnem tečaju na Trgovskem učilišču in stenografskem institutu Robida, Ljubljana, Trnovska 15.
*	Večerni tečaj za nemščino, stenografijo, strojepisje, knjigovodstvo, trgovsko računstvo in korespondenco na Trgovskem učilišču in stenografskem institutu Robida, Ljubljana, Trnovska ul. 15. (Tudi posamezni predmeti!)
*	Trgovsko učilišče in stenografski institut Robida, Ljubljana, Trnovska ul. 15, obvešča, da se prične poseben tečaj za stenografijo v petek 16. t. m. ob 3. uri popoldne.
Iz Liublfane
u— Komemoracija za T. G. Masarykom.
Snoči se je sestal na prvo sejo v novem šolskem letu šolski odsek ljubljanske Ju-goslov.-češkoslovaške lige. Seje se je udeležil tudi čsl. konzul g- Minovsky. Pred diskusijo o tečajih češkega jezika v novem šolskem letu je imel predsednik odseka g. prof. Anton Oven kratek, a topel govor v spomin velikemu državniku in mislecu češkoslovaškega naroda. Bila je to v teh resnih in odločilnih urah skromna, vendar pa prisrčna komemoracija za nesmrtnim prezidentom-Osvoboditeljem CSR.
u— Uprava Narodnega gledališča opozarja, da se bodo sprejemali priglasi za gledališki abonma 1938/39 še do sobote 17. t. m. v veži dramskega gledališča od 10. do 12. in od 15. do 17. ure. Uprava opozarja na izredno nizke cene za abonma, ki omogočajo pač vsakomur stalni poset Narodnega gledališča. Abonenti bodo dobili 20 dramskih ter 18 opernih in operetnih predstav. Abonma Sreda in Četrtek sta posebno primerna za izvenljubljanske prebivalce, na kar uprava še prav posebno opozarja. Največji kader abonentov ima Narodno gledališče iz vrst državnih in privatnih nameščencev. Med abonenti pa zelo zelo pogrešamo industrijce, trgovce, obrtnike, svobodne poklice itd. Iz njihovih vrst je dosedaj jako malo prijav; napro-šeni so, da se prijavijo kot stalni posetniki našega Narodnega gledališča.
Rabite jih Tovarna Lutz-peči, Ljubljana VIL
n— Nagradno tekmovanje modelov priredi ljubljanski oblastni odtor Aerokluba v nedeljo dne 25. t. m. ob 3. popoldne na ljubljanskem aerodromu. Tekmovali bodo jadralni in motorni modeli. Tekma bo zanimiva zaradi vrst modelov kakor tudi zaradi borbe za nagrade. Modelarji, ki se žele udeležiti tekmovanja naj takoj sporoče ljubljanskemu oblastnemu odboru število modelov, njih velikost in tip (jadralni ali motorni model).
Zahtevajte sporede in informacije za posebni vlak v Trst, ki se vrši dne 16. oktobra, v vseh biljetarnah Putnika.
u— 0 dolenjskem tramvaju smo prejeli od tiskovnega referenta mestnega poglavarstva obvestilo, iz katerega navajamo: Listi so objavili vest, da 15. t m. začno na Dolenjski cesti demontirati tračnice zaradi obnovite vse dolenjske tramvajske proge. Mestna uprava je sklenila, da bo električna železnica z Mestnega trga vozila vsaj do cerkve sv. Florijana. Danes prično izkopavati tračnice na progi od dolenjskega kolodvora proti mestu in bo zato tramvaj ves dan vozil redno z Mestnega trga pa do Kar-lovskega mosta. V petek 16. t. m. se bomo lahko peljali vsaj še do Samasse, prihodnje dni pa pač samo še tako daleč, do koder bodo napredovali z delom. Od dolenjskega kolodvora do florijanske cerkve bo mestna občina takoj pričela tudi z niveliranjem ceste in preurejanjem plinovodov, vodovoda in kanalizacije, od florijanske cerkv© dalje pa do Mestnega trga bo pa dela nadaljevala najbrž šele prihodnje leto v mrtvj sezoni
»OGENJ",
DRUŠTVO ZA UPEPELJEVANJE MRLIČE V V MARIBORU,
oskrbuje upepeljevanje proti mesečni članarini Din 15.— in 1-kratnemu starostnemu prispevku.
V slučaju smrti člana zadošča prijava, vse ostalo oskrbi društva
Zahtevajte pravila in priložite znamke na:
„OGENJ" — MARIBOR,
KOROŠCEVA UL. 8, TEL. 28-05
u— Veliko mednarodno razstavo karikatur je priredil znani karikaturist Ladislav Kondor v plesni dvorani Kazine. Razstava bo odprta od danes do 2. oktobra Kondor vabi 6voje prijatelje in vs& ljubitelje karikatur, da si njegovo »razstavo ogledajo. Vstopnina je malenkostna.
u— Davek je vedno neprijetna stvar, ker ga moramo plačevati. Mestna socialna davščina, ki jo stalno zbira mestna občina, pa ni prisilna, temveč čisto prostovoljna dajatev, ki jo vsak po svoji moči plačuje. Občina zbira prispevke, da jih bo v zimskem času porabljala za kritje delavskih mezd pri javnih delih, ki jih bodo vršili brezposelni delavci- Vsakdo naj pazi, da izroči denar le pooblaščencu mestne občine, ki mora za vsak prispevek izdati potrdilo in ohraniti za urad prepis potrdila.
u— Zveza gospodinj priredi, danes ogled tovarne »šešir« v škof ji Loki. Odhod iz Ljubljane z vlakom ob 11.45.
Spomenik Viteškemu kralju v Trbovljah
Odkrit bo prihodnjo pomlad ob Sokolskem domu
Trbovlje, 14. septembra.
Trboveljski Sokol, ki je v skoraj tridesetletnem delu dosedal že v polni meri izpričal svoje zviženo poslanstvo na nacionalnem in kulturno prosvetnem polju ter ju/goslove nsko idejo povedel tudi v Industrijskem okolišu do vse večjega razmaha, je društvenemu delovanju dal domoljubnega izraza zlasti pri izvršitvi programa sokolske Petrove petletke. Med drugimi si je naš Sokol nadel svetlo nalogu, da v sodelovanju z ostalimi trboveljskimi rodoljubnimi društvi postavi Viteškemu kralju skromen, toda lep spome-nih, ki naj v Trbovljah kot največjem jugoslovanskem središču radarske industrije ovekoveči na dostojen način spomin na visokega pobornika nacionalnih in socialnih dobrin našega naroda.
Trbovlje, ki so bile vedno na braniku narodne stvari in se čutijo globoko povezane z našim vladarskim domom, iskreno pozdravljajo to lepo namero Sokola. Prav je, da se zgledu tolikih naših mest in trgov pridruži tudi naš delavski revir in se kralju Mučeniku izkaže hvaležen z vidnim trajnim spomenikom. Naš Sokol je imenoval poseben odbor s predsednikom narodnim poslancem g. Pleskovičem, pod-
predsednikom g. Adolfom Jesihom, blagajnikom g. šetinoem in odbornikom g. Pahorjem na čelu. Odboru je poverjena na loga, da zbere potrebna denarna sredstva in pripravi vse podrobno za odkritje v prihodnjem letu.
Prostor za spomenik je odre jen ob desnem kraju Sokolskega doma tik glavne' ceste ter je v ta namen že primerno urejen in nasajen s kanadskimi topoli, med katerimi se bo iznad zelenih tal dvigal bronasti doprsni kraljev kip na dva metra visokem granitnem podstavku.
Odbor se je nedavno obrnil pismeno na. vse odločujoče činitelje s prošnjo, da akcijo podprejo s prispevki Prošnji odbora so se do danes odzvala sicer že nekatera tukajšnja podjetja z večjimi zneski, gotovo pa bodo sledile še ostale gospodarske M društvene ustanove, številna udruženja in občina. Odbor se j p med drugim obrnil tudi na vse Trboveljčane, ki žive izven kraja in tiste, ki so svojčas bivali pri nas ter tudi od vseh teh pričakuje podporo. Poziv naj pa velja vsemu trboveljskemu prebivalstvu brez rpr.nke stanu. Izpričaj-mo složno z dejanj.. da smo prvi v strnjeni vrsti hvaležnih čistilcev velikih kraljevih deL
Danes nepreklicno zadnjikrat !
žal Vam bo, če si ne boste ogledali še danes ob 16., 19.15 ali 21.15 uri
NAŠE REg SMEŠNE BURKE__
KINO UNION _ TEL. 22-21 H- Ruhmann, H. Moser, Th. Lingen, G. Huber
Korapni ženin
u— Kup nesreč na stavbi in na cesti.
Mestni reševalci so včeraj pripeljali v bolnišnico 261etnega zidarskega delavca Jožeta Skobeta, stanuj očega na Vodmatskem trgu in zaposlenega pri tvrdki Ledi na stavbi na Tyrševi cesti. Skobe je padel z odra in si zlomil roko in nogo. — Podobno nesrečo je doživel 371etni mizarski pomočnik Ivan Marolt iz Dravelj, ki ga je tvrdka Naglas poslala na neko stavbo v Celje. Padel je z zgradbe in si zlomil roko in nogo, nakar so ga pripeljali v ljubljansko bolnišnico. — Žrtvi prometne nezgode pa sta postala 151etni delavec France Adamič z Iga in delavec Anton Špenko iz Vodic. Ko se je Adamič v torek zvečer s kolesom vračal z dela domov, mu je na Ižanski cesti nasproti privozila kolesarka, ki je imela koso na rami. Po nesrečnem naključju sta trčila skupaj, pri čemer je Adamič padel naravnost na koso, da mu je prerezala lice. Špenka pa je na Šmartinski cesti podrl neznan avtomobilist Dobil je nerodne poškodbe po glavi in po životu.
Dr. IVAN TAVČAR
specijalist za notranje bolezni
do 29. t. m. ne ordinira
u— Vlom v Bizjakovo zlatarno. V prodajalno zlatarja Borisa Bizjaka, ki stanuje v Bohoričevi, lokal pa ima v Pražakovi ulici, so pred dnevi vdrli neznani storilci in odnesli zlato zapestno uro s črnim trakom, 2 damski pokromani zapestni uri, 7 zlatih moških in ženskih prstanov z vdelanimi kamni, 2 para malih zlatih uhanov, 3 pokromane zapestnice, zlato ovratno verižico s križcem, par zlatih uhanov z zelenimi kamni in nekaj drugih dragocenosti. Okradeni zlatar trpi blizu 3000 din škode.
POZOR!
NOVOST!
3 žurnali
in film
»POROČNIK BOBBY"
Danes ob 20. uri za Din 3.50 in 4.50
KINO MOSTE
u— Sola se je pričela. Vrvežu v mestu, ki se je po poletnem premoru spet raz-živel, je včeraj dala novega dotoka mladina. ki je zadnje dni v zvezi s pričetkom novega šolskega leta od vseh strani privrela v Ljubljano. Vse naše srednje šole so imele včeraj zjutraj po cerkvah in kapelah tradicionalne šolske maše, nato pa so se dijaki zbrali v razredih, da jih profesorji uvedejo v novo leto priprave za življenje. Na vseh državnih realnih in na državni klasični gimnaziji je bilo za novo šolsko leto vpisanih 4.892 dijakov in dijakinj, a če računamo še ostale sorodne zavode, bo letos v Ljubljani blizu 6.000 srednješolcev.
Vsi 16. X. za din 78.— s PUTNlK-om v Trst!
u_ O življenju na parobrodu in okoji
njega bo drevi ob 20. predaval g. Viktor Pirnat v restavraciji »Zvezdi«, pri Društvu državnih trgovskih šol. Udeležba ;e stanovska dolžnost, vstop je vsem svoboden.
u— Društvo »Tabor«. Drevi ob 20. bo članski sestanek v društveni dvorani v Nunski ulici št. 3. Na dnevnem redu bo zanimivo predavanje s skioptičnimi slikami »Od Peči do Sušaka«. Predaval bo tov. Lado Božič. Člani in članice, pridite vsi! Prijatelji društva so dobrodošli. -—-—i
Dr. Kramarič Alojzij
šef-zdravnik sanatorija »šlajmerjev dom«
zopet redno ordinira
od 16. septembra naprej.
u— Z Abrahamom se bo danes srečal posestnik in obrtnik g. Mihael Kavčič v Zgornji Šiški. Cil in zdrav praznuje svoj jubilej v krogu svoje življenjske družice in treh hčera. Delo mladi človeka, je njegovo geslo, in resničnost tega izreka se je pri njem v največji meri izkazala S pridnostjo in podjetnostjo si je ustvaril lepo domačijo, ves pa je tudi zavzet za obči napredek. Ob 501etnici mu prijatelji in znanci iskreno čestitajo.
u— Promenadnj koncert Turistični odbor za mesto Ljubljano priredi danes ob 18.30 promenadni koncert Narodnega železničar-skega glasbenega društva »Sloge« v Zvezdi pod vodstvom dirigenta Svetla Herberta.
Redno vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj pri TrgOv*kem učnem zavoda, KOngreSnj trg 2 (prostori Dopisne trgov, ske šole) se vrši dnevno. Pričetek rednega pouka bo dne 15. t. m.
u— Stenice uničuje zanesljivo in varno s strupenim plinom edino desinsekcijski zavod mestnega fizikata.
u— Diplomirane filozofe - pedagoge vabim na važen razgovor o našem položaju 18. t. m. ob 10. dopoldne v pedagoškem seminarju. — Bogdan Uratarič.
Iz Maribora
a— Novi upravnik mariborskih mestnih podjetij. Na tajni seji občinskega sveta v torek zvečer je bil sprejet za ravnatelja mestnih podjetij ravnatelj tukajšnje podružnice Zadružne gospodarske banke g. Lekan. Definitivno bo o njegovi namestitvi še sklepala banska uprava.
a— Sklepi torkova tajne seje. Mestni svet je v svoji torkovi tajni sej-; razpravljal tudi o prošnji lastnika kina Gjura Valjaka za podelitev dovolila za konematografsko obrt v Cafovi ulici št. 7. Kakor znano, je banska uprava g. Vaijaku dovolila koncesijo za kinematografsko obrt v novi, lepi palači v Grajski ulici. G. Veljak je sedaj naslovil prošnjo na bansko upravo, da bi 6e mu dovolila kinematografeka obrt v dosedanjih prostorih v Cafovi ulici št. 7. Banska uprava je odstopila zadevo mariborski mestni občini in je večina mestnih svetnikov bila za odklonitev prošnje g. Valjaka glede podelitve dovolila v navedenem smislu. Po Mariboru krožijo vesti, da je ta &klep v najtesnejši zvezi z načrtom tretjega kina v Mariboru, ki ga bodo uredili v palači Vzajemne zavarovalnice na Glavnem trgu, ki ima, kakor znano, v sedanjih vodilnih ro~ tovških krogih precej prijateljev. — Razen tesra so mestni očetje sklepali tudi o sprejemu v članstvo mestne občina Ugodili so prošnji Josipine Dabringerjeve, dočim so bile prošnje Franca Turka in Hermana Petra in Ivana Hiibla odklonjene.
a— M°draSja zalega. Na Slemenu pri Selnici ob Dravi se je zopet pojavila mo-drasja zalega. Med oplevanjem koruze je pičil modras v nogo posestnico Ano TJr-basovo, ki ji je v par minutah noga tako močno otekla, da so jo morali takoj prepeljati v mariborsko bolnišnico, kjer so ji zdravniki s takojšnjo intervencijo rešili življenja.
a— N»š obm jni št. nj kliče in vabi v nedeljo 18. t. m. k proslavi 201etnice obstoja Jugoslavije z javnim telovadnim sokolskim nastopom. Sokoli telovadci in vojaška godba prispejo v št. Hj z vlakom ob 10.20 (odhod iz Maribora ob 10. uri) in bo takoj po prihodu glavna skušnja. Prihod ostalih gostov ob 13.20 (odhod iz Mar ribora ob 13. uri). Po prihodu vlaka bo sprevod od kolodvora na telovadišče, kjer s0 začne spored ob 14.30. želeti bi bilo, da poseli našega najsevernejšega Sokola čim več Sokolov v kroju in mnogo občinstva, ki bo gostoljubno sprejeto v tem lepem kraju naših Slovenskih goric.
Tekstilni tečaj je bil L 1935. ustanovljen v Mariboru z namenom, da se nudi domačim tekstilnim uslužbencem možnost teoretične strokovne izobrazbe. V tečaju predavajo strokovnjaki v naslednjih predmetih: Nauk o vezavah, tehnologija, dekompozicija, strokovno računstvo, nauk o predilstvu, nauk o tekstilnem materialu in apretura. Za našo mlado tekstilno industrijo v Mariboru ter njeno delavstvo je postal tečaj življenjska potreba. Saj je znano, da tudi v drugih državah služijo večerni tečaji za strokovno izobrazbo tekstilnih delavcev. Prav posebno pa je naši tekstilni industriji nujno potreben kvalitativno dober delavec. Zato opozarjamo vse tkalce, predilce, apreturne delavce in pripravljalce obojega spola, ki so zaposleni v mariborskih tekstilnih tovarnah vsaj že 2 leti, da bo vpisovanje v letošnji tečaj v nedeljo 18. t. m. od 9. do 11. dopoldne v Sodna ulica 9/II. Ta dan naj se tudi javijo obiskovalci lanskega I. letnika za vpis v II. letnik.
a— Načrt bodočnosti: občina bo pokupile vse stare hiše v Stolni ulici. V torkovi občinski tajni seji so sklenili, da kupi mestna občina hišo v Stolni ulici št. 4. ki je last Ide Schmidlove, za 290.000 dinarjev, kd se bodo krili s posojilom 95.000 dinarjev, dočim bo mestna občina plačala iz tekočih sredstev 75.000 din. ostali del pa v mesečnih obrokih po 10.000 din. V rotovških krogih utemeljujejo nakup hiše z načrtom bodočnosti. v smislu katerega &e bo Stolna ulica močno razširila in bo mestna občina mariborska polagoma nakupila ves kompleks starih hiš v Stolni ulicj, ki jih to potem podrla, da se lahko izvede zadevni regulacijski načrt
a— Iz gfc®Wte pisarne. Kako Tefflk
popust od večerne vstopnine nudi abonma, kaže tale primerjava: neabonenta bo stalo 14 dramskih ter 7 glasbenih predstav in 1 koncert v UL do V. vrsti v parterju 400 din, dočim dobi abonent-uradnik popolnoma iste prireditve, v istih vrstah za 8 obrokov po 28 din, t. j. skupno 224 din. Abonent si torej na ta način prihrani 176 din, to Je več kot 44«/». — Najcenejši sedež v mariborskem gledališču se dobi v abonmaju že za 8 din na mesec. Ker velja ta vsota za tri predstave povprečno, stane torej ena predstava abonenta niti celih 3 din.
a— Zajeta ciganska tolpa. Orožniki so za-jelii tričlansko cigansko tolpo, ker obstoja sum, da ima na vesti nedavni drzni vlom v trgovino Ivana Gruberja v Arnačah. ko je izginilo iz omenjene trgovine raznega ma-nufaktumega blaga v vrednosti okoli 20.000 dinarjev.
Iz Celja
e— Veliki letalski miting celjskega Aero-kluba bo v nedeljo 18. t. m. na letališču v Levcu pri Celju, kjer izvršujejo sedaj potrebna zemeljska dela. Letala bodo prispela v soboto 17. t. m. popoldne. V ne_ del jo 18. t. m. bo na letališču blagoslovitev brezmotornih letal, nato pa se bodo pričele zanimive produkcije z motornimi in brezmotornimi letali, bombni napad z eskadrilo na improvizirano naselje in skok s padalom, ki ga bo izvršil g. Svetislav šajič iz Beograda. Ves spored bodo mogli videti samo oni, ki bodo na letališču. V soboto popoldne in v nedeljo ves dan bodo poleti občinstva.
KINO UNION. Danes »DEMON ZRAKA«
(Internacionalna špijonaža).
e— Otvoritev Delavskega doma na Vrazovem trgu bo v nedeljo 18. t. m. ob 9. dopoldne. Od 9. do 10. bo ogled DelavsKe-ga doma po gostih, od 10. do 11. pa po občinstvu. Poslopje ima tri nadstropja in je stalo 2,800.000 din. V podpritličju je moderno mestno kopališče, ki ima štiri oddelke: parno, kadno, pršno in toplozrač-no kopališče. V pritličju so prostori Borze dela. v prvem nadstropju stanovanji za upravitelja Borze dela in za hišnika, v drugem nadstropju sobe za potujoče delavstvo in sjcer ločeno za moške in za ženske, v tretjem nastropju meblirane sobe za oddajo ,na podstrešju pa moderna pralnica s pralnim strojem, ki je stal 82.000 din. Prenočišča za potujoče delavce bodo po 5 din za prvo in po 3 din za vsako naslednjo noč, za inozemce pa bodo 2 din dražja.
Iz Beograda poročajo, da je kmetijski minister dr. Svetislav Stankovič na podlagi zakona o gospodarskih zadrugah odobril pravila nove Glavne zadružne zveze, ki so bila sprejeta na ustanovnem občnem zboru 1. septembra t. 1. v Beogradu. Pravila so odobrena z malimi spremembami, ki pa so čisto formalnega značaja.
Po novih pravilih je Glavna zadružna zveza v smislu §94. zakona o gospodarskih zadrugah vrhovna ustanova vsega zadružništva v naši državi. Na njo preidejo vse pravice, dolžnosti in obveznosti ter funkcije dosedanje Glavne zadružne zveze, ki je bila osnovana 14. junija 1919., kolikoi so v skladu z novim zakonom in novimi pravili. Število članov Glavne zadružne zveze je neomejeno.
Zveze, ki so članice Glavne zadružne zveze, morajo vplačati deleže v razmerju s številom včlanjenih zadrug in zadružnikov. En zadružni delež znaša 1000 din Vsaka zveza mora vpisati deleže na podlagi količnika, ki se izračuna na ta način, da se število včlanjenih zadrug deli s 100, število zadružnikov pa s 5000. Vsota obeh dobljenih številk se nato razpolovi. Pri zvezi, ki ima n. pr. 400 včlanjenih zadrug in zastopa 100.000 zadružnikov, znaša količnik 12 (4 plus 20 deljeno skozi 2) in mora vpisati 12 deležev po 1000 din Vsak delež daje pravico na en glas na skupščini, toda
Obdavčenje veleblagovnic
v Švici
^ Veleblagovnice in veliki obrati detajlne "trgovine, ki prodajajo le tipizirano blago brez izbire, ki se najlažje proda, tako zva-ne trgovine z enotnimi cenami, povzročajo tudi v drugih državah merodajnim vladnim krogom precejšnje skrbi s posebnim ozirom na zahteve detajlne trgovine po zaščiti pred konkurenco teh obratov, ki poslujejo po mnogo ugodnejših konkurenčnih pogojih in z mnogo manjšimi režijskimi stroški. V mnogih državah je ustanavljanje takih trgovin prepovedano. Vrhu tega nalagajo takim veleblagovnicam posebne davke, ki imajo namen izravnati konkurenčne pogoje nasproti ostalim trgovinam, da se vsaj deloma izravna razlika pri splošnih režijskih stroških, ki so pri veleblagovnicah zaradi velikega prometa, enostavne in hitre postrežbe in majh nega rizika mnogo manjši nego v ostali trgovini. Zanimivi so argumenti, s katerimi švicarska vlada zagovarja nameravano uvedbo posebnega izravnalnega davka za veleblagovnice, švicarski listi poročajo, da je zvezni svet po predlogu zveznega ministrstva za gospodarstvo sklenil predlagati komisiji narodnega sveta, naj vztraja pri nameravanem izravnalnem davku za velepodjetja detajlne trgovine, kakor je predviden v zakonskem predlogu. Zvezno ministrstvo za gospodarstvo utemeljuje v soglasju z zveznim svetom svoje stališče med drugim takole:
Pobiranje posebnega davka na velepodjetja cietajhie trgovine je upravičeno zaradi znatnih notranjih prednosti, ki jih imajo ta podjetja kot velenakupovalci in veleorodajalci predmetov, ki se na trgu najlažje prodajajo, in sicer nasproti specialnim trgovinam ter majhnim in srednjim obratom detajlne trgovine. Specialne trgovine imajo po navadi na zalogi popolne e<rtimentf določenega prodajnega predmeta na izbiro kupcu, medtem ko držijo veleblagovnce na zalogi le tipizirano blago in prodajne predmete, ki gredo z
e ■ Nspad z notan Pred neSco gostilno
v Rogatcu je v torek okrog 16. neki posestnik z Donačke gore v prepiru napadel 30-letnega dninarja Ivana Artiča od Sv. Florijana pri Rogatcu in ga zabodel z nožem tik poleg desnega očesa, pri čemer m-u je tudi poškodoval oko. Artič se zdravi v celjski bolnišnici
e— V enem me«ecu sta pognala 9.900 din. V mesecu juliju Se j® 26-letni Prane J. z Dobrne seznanil v Oelju z 22-letno duševno omejeno Alojzijo P. Ob koncu meseca julija je bila Lojzki izplačana dota v znesku 9.900 din. France je dekletu obljubil zakon in najela sta si neko stanovanje v Zavodni. Do konca avgusta pa sta zapravila vso dekletovo doto. France se je že prej izrazil, da bo dekleta pustil, kadar ne bo več denarja. Policija je sedaj »kavalirja« aretirala in ga izročila okrožnemu sodišču.
e— Nevarni stranki, v torek popoldne sta stopila v lokal krojaškega mojstra g. Maksa Zabukoška na Cankarjevi cesti dva moška. Eden je prosil g. Zabukoška, da bi mu prišil gumb na suknjič. Ko je g. Zabukošek šival gumb, je drugi pograbil kos blaga in izginil. Gosp. Zabukošek je takoj javil tatvino dvema policijskima agentoma, ki sta pohitela za tatom in ga že v Kovaški ulici prijela. Blago so našli v neki kleti v Kovaški ulici, kamor ga je bil tat zavrgel. Oba moška so aretirali. Na policiji je izjavil prvi, da je 31-letni krovec Josip Podkrajšek ,drugi pa, da je 31-letni zidar Franc Toplak. Na isti način, kakor pri g. Zabukošiku, sta malo prej poskusila izvršiti tatvino tudi pri krojaškem mojstru g. Selišku v Vodnikovi ulici, potem pa na sličen način tudi pri juvelirju g Almoslechnerju in pri urarju g. Loibm ggerju v Ulici dr. G. žerjava. Pri sebi sta imela samo 14 din. Toplak je imel na sebi popolnoma nov plašč. Ker sta bila oba na ljubljanskem velesejmu, sta najbrž tudi tam izvršila več tatvin.
e— Vpisovanje pri Sokolskem društvu Celje I se bo pričelo danes. Vpisovanje je ob telovadnih urah in sicer: za člane v torek in petek ob 20., za članice v ponedeljek in četrtek ob 20., za moški naraščaj v sredo in soboto ob 20., za ženski naraščaj v ponedeljek in četrtek ob 1830. za moško deco v sredo in soboto ob 17.30. za žensko deco v ponedeljek in četrtek ob 14.30. Vpisovanje bo trajalo do 15. oktobra. Od tega dne se novinci ne bodo več sprejemali. — Načelstvo.
Iz Ptuja
j— Zvočni kino Ptuj predvaja drevi ob 20. film »Dr. Engel«. Pred predstavo Alfa tednik in kulturni film o naši državi.
nobena zveza ne more imeti več glasov, nego znaša njen količnik v času, ko se vrši skupščina.
Glavna zadružna zveza ima po pravilih važne naloge. Ščititi mora in pospeševati interese vsega zadružništva v državi, ski-beti za razširjenje zadružne misli in za izpopolnitev zadružne tehnike in podpirati zadružno šolstvo. Državnim in samoupravnim oblastem daje svoja mišljenja in svoje predloge o vseh vprašanjih, ki se tiče.io interesa in pospeševanja zadružništva. Nadalje je naloga Glavne zadruine zveze, proučevati in predlagati ukrepe za zadružno organizacijo proizvodnje, prodaje in potrošnje, proučevati in predlagati ukrepe za pospeševanje kmetijstva in za zaščito interesov širokih narodnih slojev ter ukrepe za dviganje kulturnega nivoja podeželja in mesta. Poleg vrhovne revizijske službe predpisuje Glavna zadružna zveza navodila za vodenje knjig, sestavljanje letnih zaključnih računov, nadalje navodila za revizijo zadrug in zadružnih zvez, vrhu tega pa zbira in objavlja statistiko vsega zadružništva. Med drugim je v pravilih tudi predvideno, da se zaradi manifestacije zadružne solidarnosti, zadružne ideologije in zadružnih načel in kadar je potreba, da se širša javnost obvesti o stališču zadružništva glede važnih vprašanj, sklicujejo kongresi Glavne zadružne zveze.
lahkoto v denar. Glede vprašanja, katera podjetja naj plačajo izravnalni davek, vsebuje zakonski načrt določbe, po katerih so merodaini le zunanji znaki podjetja. Davčna dolžnost naj obsega predvsem veleblagovnice in trgovine z enotnimi cenami, nadalje pooietja s številnimi podružnicami in trgovinska podjetja, ki razpošiljajo blago po pošti. Ministrstvo za gospodarstvo odklanja predlog, da bi se davek naložil vsem trgovinam, kjer presega promet določeni znesek, ker tak način nalaganja davka ne bi dosegel namena izravnave internih režijskih stroškov. Predlagani davek naj znaša največ 5% doseženega prometa (to je mnoge več nego znaša podoben davek pri nas, kjer se stopnjuje od 0.3% pri prometu 1 milijon din do 1% pri prometu preko 50 milijonov din), švicarsko ministrstvo za gospodarstvo odklanja tudi predlog, da bi se odstotek davka znižal, ter pravi, da tega davka veleblagovnice ne bodo plačevale iz dobička, ker predstavlja izravnalni davek nov kalku-lacijski element, ki ima nalogo izravnati konkurenčne pogoje. Le za veleobrate živilske in oblačilne stroke je ministrstvo pripravljeno reducirati maksimalni davek na 3%.
Zahteve kinematografskih podjetij
V prostorih beograjske trgovinske zbornice je bil včeraj dopoldne občni zbor zveze lastnikov kinematografov. Vodil ga je predsednik zveze Schoiz iz Zagreba. Posamezni delegati so na občnem zboru iznesli izredno težko stanje naših kinematografov zaradi velikih davčnih bremen. Zaradi manifestacije solidarnosti so bilo včeraj kinematografi povsod zaprti.
Po daljši debati o stanovskih vprašanjih, in po odobritvi sklepa, da se sedež zveze prenese v Beograd, je bila sprejeta resolucija, ki navaja težavni položaj kinematografskih podjetij. V zadnjih 10 letih, pravi resolucija, se kinematografskim podjetnikom niso priznale nobene davčne olajšave.
I nego so jim hfla naložena nova bremena.
Kinematografska, podjetja nikjier v Evropi niso tako hudo obremenjena kakor pri nas. Poleg 20% državne takse in 10°/« občinske takse morajo kinematografska podjetja plačevati še 8% banovinsko, 10% gledališko in najnovejšo policijsko takso, tako da znašajo takse 48% vseh kosmatih dohodkov. Podjetja pa morajo poleg tega davka od prometa plačevati vse ostale državne in samoupravne davke ter doklade in pristojbine. kakor vsa druga trgovska podjetja. V resoluciji zahteva zveza, naj se 1) državne tak&e znižajo na 10%, 2) naj 6e samoupravne takse znižajo na skupaj 50% državne takse, 3) v krajih, kjer sedaj ni nobenega kinematografa, naj se sleherni novi kinematograf m dve leti oprosti vseh taks, ker bo le tako mogoče otvoriti kinematografe tudi v manjših podeželskih krajih, 4) finančni minister naj se pooblasti, da za predvajanje domačih nacionalnih filmov oprosti kinematografe vseh državnih in samoupravnih taks. ker se ho na ta način lahko pospešila domača filmska produkcija, 5) ukinejo naj se policijske takse, ker kinematografi niso nikakj začasni prirejevalci zabav nego stalna protokol i rana trgovska podjetja.
Javna dela iz enomiljardnega kredita
Po uradnih podatkih finančnega ministrstva je bilo do konca avgusta izplačano na račun 1 milijardnega kredita za velika javna dela 758.9 miliijona din. Za cestna dela je predvidenih od celotnega kredita 578 milijonov din. otvorjenih je za 572 milijonov din kreditov, izplačano pa je 460.6 milijona din. Od tega izplačanega zneska odpade 220.6 milijona din na mednarodno cesto Subotica—Niš (172.4 milijona din na del ceste od Beograda preko Novega Sada in Subotice do Horgoša in 48.2 milijona din na del ceste od Avale preko Mladenovca, Kragujevca do Jago-dine). Kakor vidimo, odpade samo na to cesto od celotnih izplačil 48 °/o. Poročali smo že. da bodo znašali celotni stroški za cesto Subotica—Niš 720 milijonov din. Iz rednih proračunskih sredstev je država za to cesto žrtvovala 400 milijonov, iz eno-milijardnega kredita za javna dela pa je predvidenih 323 milijonov (doslej izplačanih 220.6).
Za dela v resoru gradbenega ministrstva je bilo od celotnega kredita 422 milijonov din doslej izplačano 298.3 milijona din; od tega za progo Bileča—Nikšič 85.4, za progo Ustiprača—Foča 85.2, za progo Koprivnica—Varaždin 39.9 in za progo Št. Janž— Sevnica 35.6 milijona din.
Gospodarske vesti
= Konferenca zbornic še ni zaključena.
Konferenca zastopnikov trgovinskih in industrijskih zbornic, ki se je pričela v torek v Beogradu, se je včeraj nadaljevala. Zvečer je bila debata o vprašanjih dnevnega reda zaključena. Jutri dopoldne pa bo konferenca sestavila resolucije o teh vprašanjih, ki bodo takoj predložene pristojnim oblastvom.
= Uzano? za trgovanje z repico na
ljubljanski borzi za blago in vrednote, ki jih je odobril trgovinski minister z odlokom od 27. junija t. 1., so objavljene v »Službenem listu« od 14. t. m. Istočasno so objavljene določbe glede »mixed-koru-ze«.
— Javna dela. Banska uprava dravske banovine je razpisala licitacijo za zalivanje granitnega tlaka na Masarykovi, Vil-hrjevi, šmartinski. Resljevi, Miklošičevi, Gospcsvetski, Bleiveisovi ln Celovški cesti ter na carinskem dvorišču v Ljubljani (proračun znaša 1.33 milijona din). Nadalje je banska uprava razpisala licitacijo za napravo betonske vodilne zgradbe na obmejni reki Muri pri Cmureku (proračun 794.000 din).
= Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Mirka Novaka .trgovca v šmart-nem pri Litiji (poravnalni upravnik dr. Ivan Mazek, odv v Litiji; poravnalni narok pri okrajnem sodišču v Litiji 15. oktobra ob 9., prijavni rok do 10. oktobra).
= Dobave. Direkcija drž. rudnika v Brezi sprejema do 21. t. m. ponudbe za
Ljubljana, 14. septembra
Danes se je pred velikim kazenskim senatom ves dan nadaljevala pred dvema mesecema prekinjena razprava proti po-sestnici Mariji Osolnikovi iz Breznika in njenemu sinu Štefanu, ki sta bila obtožena, da sta po zrelem preudarku aprila 1. 1929. s strupom, ki sta ga prilila čaju, najprej zastrupila moža, oziroma očeta Jožefa Osolnika, nato pa ga še zadavila in mrtvega obesila na kozolcu, da bi fingira-la samomor. Senatu je predsedoval s. o. s. Kralj, sodelovali pa so gg. s. o. s. Brelih, Lederhas, Javoršek in Kokalj. Obtožbo je zastopal državni tožilec g. Sever, obtoženca pa je zagovarjal odvetnik dr. Vladimir Knaflič.
V teku dopoldneva sta bila najprej zaslišana mati Marija in sin Štefan. Nasprotno obtožnici je Marija, ki je tudi še danes vztrajno zanikala vsakršno udeležbo pri umoru moža, pojasnjevala, da med njo in možem ni bilo tako slabega zakonskega razmerja, kakor trdi obtožnica Priznala je da je imela ljubavno razmerje z mladim Jogrom, toda je on zalezoval njo, ne pa ona njega. Nikdar mu ni priznala, da bi bila umorila moža, temveč je sam to trdil na podlagi ljudske govorice, ki v vseh teh letih ni ponehala raznašati vesti, da so Osolnika domači sami spravili na drugi svet. — Tudi sin Štefan je odločno zanikal vsako krivdo za očetovo smrt. Priznal tudi ni tatvine ure na škodo Ivana Brodarja iz Loga in tudi ne tatvine kolesa na Škodo Rudolfa Vozlja.
Preden je predsednik senata med opoldanskim odmorom prekinil razpravo, ki se je nadaljevala ob 15.30 uri, je zaslišal še povabljenega izvedenca univ. prof. dr. Janeza Plečnika glede na vprašanje o možnosti, ali bi se bil Osolnik sam obesil ali ne. Ko je namreč po Osolnikovi smrti dr. Polde Ukmar obduciral obešenca je podal mnenje, da se Osolnik najbrž ni sam obesil, temveč da je bolj verjetno, da je bil zastrupljen in potom še zadavljen in obo-
ftCsro cevi, eMutiutetmBtaaga. maCertafta, bakrenega voda, elektr. žarnic, strešne opeke, boruvlli hlodov, hrastovih gredic, jelovega Jamskega lesa in gumiranih pla-ščev. Gradbeni oddelek direkcije drž. železnic v LJubljani sprejema do 23. t. m. ponudbe za dobavo razne železni ne, signalnega materi jala, lepenke ki bitume-na ter 1000 kg mila za pranje. Uprava vojno-tehničnega zavoda v Kragujevcu sprejema do 27. t. m. ponudbe za dobavo instalacijskega materiala. Direkcija drž. rudnika v Vrdniku sprejema do 29. t. m. ponudbe za dobavo smrekovih hlodov in partlandskega cementa.
HMELJ
r+ Žalec, 14. septembra. Živahno povpraševanje in nakupovanje traja nezmanjšano dalje. Zaradi pomanjkanja zelenega blaga na drugih tržiščih, zlasti pa na Češkoslovaškem, kjer se je pridelalo le 10% gladko zelenega hmelja, so se tudi danes hmeljske cene za malenkost popravile in so zamanj ponujali za večje partije prvovrstnega gladko zelenega blaga v čvrstih rokah 26.50 din za kg. Prodanega je že nad dve tretjini letošnjega pridelka.
Borze
14. Septembra
Na ljubljanski borzi so se danes angleške funti v privatnem kliringu nudili po 238. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v angleških funtih po 238 in v grških bonih po 30.75 Nemški klirinški čeki so ponovno nekoliko popustih in stanejo v Ljubljani, Beogradu in Zagrebu 14.00, za 15. oktober pa v Zagrebu 13.95.
Na zagrebškem efektnem tržišču so državni papirji znova nekoliko nazadovali. Vojna škoda se je nudila po 470 (v Beogradu je bil promet po 467 — 469). Zaključkov ni bilo. Na beograjski borzi so 6% papirji popustili izpod 90, 7°'n Blairo-vo posojilo pa je popustilo na 88.50. DEVIZE
Ljubljana, Amsterdam 2376.65—2391.25, Berlin 1767.02 — 1780.90, Bruselj 744.45
—	749.51, Curih 996.45 — 1003-52, London 211.66 — 213.72, New York 4386.01
—	4422.32, Pariz 118.56 — 120, Praga 151.83 — 152.94, Trst 231.45 — 234.53.
Curih. Beograd 10, Pariz 11.93, London 21.27, New York 553.25, Bruselj 74.70, Milan 23.30, Amsterdam 238.40, Berlin 177.40 Stockholm 109-70, Oslo 106.90, Kobenhavn 94.9750, Praga 15-24, Varšava 83.10, EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 470 bL, 4% agrarne 59 bL, 6-Vo begluške 90 bi., &>'o dalm. agrarne 89.50 bi., 8% stabiliz. 98.50 den., 7% Blair 88.50 bL; delnice: Trboveljska 175 den., šečerana Vel. Bečkerek 600 bl„ Osiječka ljevaonica 180 den., Dubrovačka 350 den., Jadranska 350 den.
Beograd. Vojna škoda 467 bL (467 — 469), 6°/o begluške 88.50 bi. (88.50 — 90), 6% dalm. agrarne 88 bi. (88.50), 7% invest. 99. bL, (99), 7°/« Seligman 98.50 den. (99), 7®/o Blair 87 — 88.50 (88.50), 8% Blair 96 bL (95.50), Narodna Danka 7300 bi.
Blagovna tržišča
ŽITO
+ Novosadska blagovna borza (14. t. m.). Tendenca prijazna. Pšenica: baška, okol. Novi Sad in Som bor, 79 kg 152 — 154; sremska, 78/79 kg 150 — 152; slavonska 78/79 kg 152 — 154; gornjebaška in gor-njebanatska, 79/80 kg 154 — 156. Rž: baška 144 — 146. Ječmen: baški in sremski, 64/65 kg 142.50 _ 147.50; pomladni 68 kg 180 — 185. Oves: baški, sremski. slav. 127.50 — 130. Koruza: baška in sremska 136 — 138; banatska 134 — 136. Moka: baška in ba-natska >0g« in »0gg< 255 — 265; >2< 235
—	245; >5« 215 — 225; >6* 195 — 205; >7« 165 — 175; >8< 110 — 115. Otrobi: baški 96 — 98. Fižol; baški beli brez vreč 320
—	325.
BOMBAŽ
+ Uverpool, 13. septembra. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za sept. 4.56 (prejšnji dan 4.54), za dec. 4.62 (4.60), za april 4.67 (4.65).
+ New York, 14. septembra. Tendenca komaj stalna. Zaključni tečaji: za sept. 7.73 (7.91), za dec. 7.80 (7.96).
šen, da bi se zakrili znaki nasilne usmrtitve. V svrho ugotovitve strupov je bilo zato poslano nekaj želodčne vsebine fiziološkemu institutu ljubljanske univerze, kjer sicer strupov niso mogli ugotoviti, a so bili mnenja, da zastrupi j en je vendarle ni docela izključeno, ker so preiskali le želodčno vsebino, ne pa tudi drobovja, ki jim v preiskavo ni bilo poslano. Ko je potem sodni izvedenec dr. Suher izrazil mnenje, da znaki, ki jih je opisal dr. Ukmar, niso vedno značilni za obešence in da zaradi toga ni pomislekov proti možnosti obe šen ja, je stvar zaspala.
Danes zaslišani izvedenec je dopustil možnost, da se je Osolnik sam obesil, izrazil pa je tudi pomislek, da bi bila mogla obtoženca zanesti že mrtvega Osolnika tako daleč pod kozolec in ga tam obesiti, ne da bi bila zapustila kakšne sledove svojega početja. Za ogrebnine, na vratu pa je izjavil izvedenec, da niso nujno znaki nasilja. temveč je take sledove najti skoraj pri vsakem obešencu. Po njegovem mnenju je tudi opis zunanjih znakov obešenca, kakor ga je po obdukciji podal dr. lik mar, povsem normalna podoba obešenca, ki se je sam obesil. Ker tudi sama kemična preiskava drobovja s strani fiziološkega instituta ni dovedla do pozitivnega rezultata, je po mnenju izvedenca brez vsake podlage tudi nadaljnja postavka, ali je smrt potekla tako, da so Osolnika najprej zastrupili, nato zadavili in ga je nato sam sin ali pa sta ga z združenimi močmi mati in sin odnesla pod kozolec in tam obesila.
Na popoldanski razpravi sta bik zasdi-šana najprej France in Jakob Joger, ki sta v celoti potrdila svoje izjave v smislu ovadbe m izpovedi v preiskavi. Njuna mati Marjeta« ni povedala nič bistvenega. Zato pa je kolar Matija Klopčič izpovedal, da je bil med prvimi na mestu, kjer so našli obešenega Osolnika Tam je opazil jasne sledove stopinj in ugotovil, da razen pokojnikovih ni bilo drugih in da tudi nekaj I metrov naokrog pod kozolcem ni bilo ale- '
dor stopinj kake druge osebe. V smislu te izjave bi bilo izključeno, da je katera druga oseba prinesla mrtvega Osolnika pod kozolec in ga tam obesila.
Po zaslišanju prič je državni tožilec zahteval zaprisego, zaradi bistvenega nasprotovanja med izjavami po edinih prič pa je branilec obtoženih zaprisegi ugovarjaL Ker pa proti zaprisegi ni bilo zakonitih razlogov, »o bili zapriseženi Marjeta Joger in njen sin Jakob, ki je izjavil, da nima k svojemu zasliševanju nič dodati, da pa se čuti delžnega in tudi rad priseže na to, kar mu je obtožena Marija Osolnikova zaupala. Zaprisežen je bil tudi Matija Klopčič, katerega izpoved popolnoma izključuje krivdo obtoženih.
Ob 18. uri je senat prešel na čitanje sodnih spisov.
Vse nadaljnje dokazne predloge je sodišče kot nepotrebne zavrnilo. Po krajšem posvetovanju je predsednik senata ob 20. uri razglasil sodbo. 0ba obtoženca sta bila v smisla S 280. k. p. oproščena vsake krivde in kazni glede obtožbe za zloeinstvo umora moža, oziroma očeta in bosta še noooj izpuščena iz preiskovalnega zapora. Sicer je bil Štefan zaradi tatvine kolesa in zlate ure z verižico obsojen na 5 mesecev ln 15 dni stro gega zapora in 2 letno izgubo častnih državljanskih pravic, prestal pa je to kazen že s preiskovalnim zaporom. Plačati bo moral odškodnino. Stroški kazenskega postopanja pa bodo šli na račun državne blagajne.
Na sodišče sta sicer glavni obremenilni priči brata Jogra napravila povoljen vtis, okolnost pa. da bi bila obtoženca po tolikih letih prijateljstva z Jogrovimi fanti in po tolikih letih, ki so potekla od Osolnikove tragične smrti, šele sedaj naenkrat postala tako zaupljiva in se izpovedovala kakor pri spovedi, je dalo 6odišču misliti in podvomiti v verodostojnost njunega pričevanja
Po tolikih letih je končno sodba kazenskega senata rešila Osolnikove težke more, ki jo je povzročala ljudska govorica, ostala pa ie nepojasnjena zagonetka Osolnikove 6mrti. Današnji proces je bil eden izmed tistih težkih, ki ne morejo zadostno posvetiti v zagonetke težkih zločinov. Državna blagajna nosi stroške za obsežne preiskave in procese, a z gotovostjo se more reči, da bi jih vsaj v toliki merj ne nosila, če bi preiskava potekla tako kot bi mogla po možnostih, ki jih daje moderna kriminali-stika. Vsaj prve temeljne i ugotovitve dejanskega stana, ki niso bile zadostne, kažejo, da preiskava že na tej stopnji ni bila dorasla in zrela za nalogo, pred katero je bila postavljena.
Gangster Iz Amerike in njegova družba
Ptuj, 13. septembra
Pred 20 leti se je vrnil iz Amerike v svojo domačo občino Budiščak posestnik Franc Haberko. Najbrže je že v Ameriki zašel na kriva pota, zato se je po tamkajšnjih podzemskih navadah tudi tu kmalu lotil organizacije vlomilske tolpe, ki se mu je prav dobro posrečila. Zbral je okrog sebe primerno število članov, čim je eden odpadel na ta ali drug način, ga je takoj nadomestil z novim. Običajno je organizacija štela 7 do 10 članov. Takoj ob vstopu je vodja Haberko vsakega člana zaprisegel, postavil ga je pred križ, prižgal sveče in mu narekoval sledeče štiri točke: 1. če me kdaj zasačijo na delu, ne smem nikdar in pod nobenim pogojem izdati svojih sodelavcev. 2. Stražarskega mesta, ki mi je poverjeno, ne smem nikdar zapustiti, če tega ne zahtevajo splošne koristi družbe. 3. če bi družbo zasačili na delu, moram kot stražar priti takoj na pomoč in se boriti toliko časa, da zmagamo ali poginemo. 4. če nas oblasti zajamejo, ne bom nikdar priznal, če pa bo meni krivda dokazana, ne bom nikdar izdal tovarišev.
To prisego so vsi člani vestno izpolnjevali, kajti med njimi je vladala najstrožja disciplina. Kadar in kamor so se podali na plen, so si najprej kar mogoče najstrožje zastražili hišo in njeno okolico. Po izvršenem dejanju pa so poslali naprej patruljo, ki jim je morala takoj javiti, čim bi se pojavila kaka nevarnost. Straža je bila seveda oborožena s pištolami. Disciplino članov najbolje vidimo pri vlomu v klet posestnice Terezije Arbajterjeve iz Bre-zovca. Tedaj sta bila na straži brata Štefan in Rudolf Hrženjak. Vlomilci so se hoteli založiti z dobrim vinom, posode pa niso imeli s seboj, ker so mislili, da jo bodo dobili v kleti. Ker pa manjših posod tam ni bilo, so nekaj vina natočili v star škaf, ostalih 900 litrov pa so spustili kar na tla. Stražarju Štefanu se je zahotelo nekoliko vinske kapljice, zapustil je stražarsko mesto in odšel proti kletL Pred vhodom pa ga je z naperjenim samokresom ustavil njegov brat, misleč da ima pred seboj tujca. Le malo je manjkalo, da ni lastnemu bratu upihnil življenja. Seveda je za nediscipliniranost sledila kazen, vodja je stražarja takoj izključil iz organizacije kot nesposobnega.
Za delokrog je tolpa izbrala občine Sv. Barbaro v Halozah, Zavrč, Bednje in Iva-nec. V teh občinah so v teku 20 let napravili 55 vlomov, najbolj marljivi 1» so bili v zadnjih letih. Plen posameznih vlomov je bal vreden od 1000 do 8000 din. Prav jim je prišlo vse: obleka, posoda, jestvine, denar in dragocenosti. Nakradeno robo so prodajali največ po Hrvatskem. Zanimivo je tudi to, da so se teh vlomilskih pohodov udeleževale tudi ženske, med temi je bila najmarljivejša Barbara Vajtova, ki se je Se v zadnjih mesecih nosečnosti udeleževala vlomov in razpečavanja robe.
Nekako meseca maja je bil premeščen na postajo k Sv. Barbari orožniški narednik Josip Zabavnik, ki je vedno čul pritožbe ljudi nad tako pogostimi vlomi in tatvinamL Zato je zadel zadevo kolikor mogoče najvestneje zasledovati. Zdaj je žel velik uspeh. V juliju je bilo vlomljeno v hišo posestnika Bizjaka Jožefa v Gruš-kovcu in tedaj so se pojavili prvi dokazi, da je početnik vloma Franc Haberko. Vendar pa se je ta izmikal na vse načine. Obremenilne okolnosti so se množile in v teh dneh eo ga končno prisilile, da je vsa dejanja priznal, obenem pa tudi izdal svoje tovariše. Vsi skupaj so pokazala skladišče nakradenega blaga, katerega so potem oddali nazaj 30 lastnikom, ki so blago spoznali za svojo last. Obtoženci so bili oddani sodišču, katero jih bo po zakonu obsodilo. Barbara Hrženjak, ki je bOa s svojima sinovoma Članica tolpe, pa se je sodila sama. Iz bojazni pred aretacijo je pred par dnevi spila večjo količino lizola in je po nekai urah hudega trpljenja iz-
tžospotlarstvo
Odobrena pravila Glavne zadružne zveze
Osolnikova oproščena obtožbe umora moža,
oziroma očeta
>JUTRO« St 214.
6
•J5&&4E, 15. IX. T538*
Francoska kolonialna konjenica
Deček ustrelil »vraga«
V Nečaaioaih pri Zatcu na Češkoslovaškem ae ie pojavil zvečer v biži nekega kmeta Fuchsa možakar, ki je bil preoblečen r »vraga« m je hotel dvanajstletnega kmetovega sina. ki je bil sam doma, pristati, da mu izroči denar. Deček pa se ni ustrašil, zagrabil je puško, ki je visela na stenj in »vraga« ustrelil. Stekel je nato ▼ eostvkio, kjer so tjii njegovi starši na plesa. iai j?m povedal, kaj je bil pravkar atoriL Ko 9o starši prišli domov, so tam našti možakarja, maskiranega kot vn^ga mrtvega na tteh. Strgali so mu krinko z obraza in ugotovili, da gre za gostilničarja Framza Helieja. ki je vedel, da Fucbsa in njegove žen© m	pa je hotel to brfkori strti za
vlom.
Aerodinamična 1o8uhiwMv4 najnovejše obBke
Najstarejše drevo
v Evropi
Povratek starinskega vozila
Ni dolgo tega, ko so 8e ParraanS smejjaR v kinematografih fitom iz predvojne dobe, tj je kazafl med dragflm starejšim letniikom ie »dobro znani, mtajšnn pa popotno ma neznani tandem, fcoto z ffcvema, sedežema. Ta dve sedeža na dolgem ogrodju sta Pari-žane spominjata. na dobo S rokih h leč, malih, okrociah čepic in pk*?k>h siantnTko«v nad eirignonosn. Mcmda pa Je bi baš ta Elm »vzrok, da se je sfcacinsiko kok> zaCeio spet pojevifjati na Francoskem. Sprva fth je bik) videti le nekoLSso na predmestnih pariških ufficah. na dežeB 0h je bik) spomladi že vež, potoG T» so j55h h$e na dežehrih cestefti že cele dkupiue, feveda so po vseiSni mtarfi CMbSo, ki Se mpago starfrrfremu vazOo.
Kavarna ra zastonjkarje
V Bw*r Yorfn» imajo karamo, r kateri ne stanja afaodelfca kave ?n ototogen kruh nič. Obratne stroške tega podjetja krijejo namreč te oforesG vefTke gtevnloe, ki jo je m&ijonar pred mnogimi leti nalašč za ta namen natoža pri neki banki V ka_ wmo bi smefi prihaja® in »e ž njenimi dorbrotenrt! okoriščali po določbah nrilijo-narjeve oporoke sicer te TJndje, ki res nimajo dtemarja in ki so popolnoma obubožali, toda v kfoshi jih nihče ne vpraša za podaiflDB in Eetme. Samo nad1 vrati je velik napis: »Če si lačen in nimaš denarja, vsto-ptf ter bodf moj gost če pa moreš plačati, ostani zunaj in ne škoduj drugim, ki so bedne jši od tebe k
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
»Zvam seveda itzderem lahko tudi brez bolečin, ampak to stane 50 din več«.
>K»i, 50 din ne pomanj za vas nobene Wečiine?<
V okviru velikih manevrov francoske vojske je francoska severnoafriška lumjentea (spahijl) priredila svojo tradicionalno »fantazijo«:, prireditev, ki mora zadiviti vsakega gledalca po svoji eksotični pestrosti In spretnosti izvajalcev
Ljudje s črno-belim svetom
Vsi prebivalci danskega otoka slepi za barve — Nenavadne posledice dolgotrajnega sklepanja zakonov med
sorodniki
Vneti fotografi si lahko približno predstavljajo. kakšen bi bil svet. če bi obsegal samo bele in črne tone, toda najbolj izkušeni med njimi se v tem ozira ne morejo primerjati s prebi>valei malega otoka Limfjor-da na severu Jiitlanda. Ti ljudje, ki jiih je kakšnih 200, so namreč brez izjeme slepi za barve. Ne nedavnem kongresu skandinavskih očesnih zdravnikov v Kodanju so prviž razpravljali obširneje o tom fenomenu.
Debata je nanesla na barvno slepoto, zlo, ki se po navedbah strokovnjakov v ostalem čedalje bolj siri, in tedaj je nastalo vprašali je. da-li je to zlo podedljivo. Znani danski očesni zdravnik dr. E. Holm je tedaj potrdil to vprašanje s poročilom o svojih izkušnjah s prebivalci Limfjorda.
Barvna slepota se pojavlja, kakor znano, v dveh oblikah, v delni slepoti, pri kateri pacienti ne razlikujejo n. pr. med rdečo m zeleno a>Ti modro in zeleno barvo, ter v popotni slepoti za barve. Vsi prebivalci Lim-- fjorda trpijo za popolno barvno slepoto in to po vsej priliki že celo vrsto pokolenj. Na otoku živi 45 kmečkih in ribiških družin, ki so njihovi člani v ostalem popolnoma zdravi in normalni. Ne razlikujejo niti ene barve in vidijo svojo okolico, kakor je izvajal dr. Holm, podobno kakor navadna fotografska plošča, namreč v samih odtenkih črnega in belega.
To dejstvo daje življenju na otoku .poseben značaj. Nič čudnega ni. da živih barv v oblekah in hišni opravi otočanov ne srečuješ. Tudi ljudje z normalnim vidom morajo d ->biti vtis. da je otok skoraj brezbarven. Ker Limfjordčani sveta ne vidijo drugače nego belega in črnega z vsem! odtenki sivega, si drugih barv za svoje vsakdanje potrebščine niti ne izbirajo. Saj bi n. pr. tudi rdeče zastore videli črne. Ker pa se nedo-siatka svojega vida zavedajo, je njih izbira teh črno-belih barv za vse predmete isto tako zavestna. Zdi se, da se je tudi narava na otoku ravnala po tem dejstvu, kajtj svoje barve trosi nanj z zelo skopo roko.
Dr. Holm je raziskoval vprašanje, kako bi si bilo mogoče razložiti ta edinstveni pojav v Evropi. Pravi, da gre za primer podedovane bolezni, ker so se rodbine na Limfjordu skozi dolga pokolenja ženile in možile iz-
Za nočne obiske
pri zdravnikih
V Pragi uvajajo zdravniki novoto. ki jo je javnost sprejela z veseljem. Zdravniške ordinacije dobe na pročelju hiše posebno svetlobno znamenje. To znamenje se vključi ponoči samo v primerih, kjer so zdravniki res doma. S tem odpade nepotrebno zvo-nienje, kadar je zdravnik zunaj ali pa sam bolan. Svetlobno znamenje to za vse zdravnike enotno.
kljočno med seboj, tako da so tudi ▼ najtesnejšem medsebojnem sorodstvu. Zakoni med sorodniki pa imajo lahko zelo neugodne posledice, kar je znano. Posebno nemgod-ne morajo biti, oe se ponavljajo skozi dolgo dobe.	\ ^ifSjHRiUfflalgl
Recepti na gramofonskih ploščah
Vsega vraga si ljudje izmislijo in neka francoska tovarna gramofonskih plošč si izmislila sedaj plošče s kuharskimi recepti. Čeprav je kuharska knjiga dosti bolj praktična, gredo te plošče sijajno v promet. Glavni kupca so moški... Doslej je tovarna izdelala že plošče z 350 različni-mS navodili za kuhanje.
Najstarejša zemljanka
je po mnenju ameriškega tiska 111-lotna Martha Lay iz zavetišča za stare ljudi v TUlti (USA). Ob njenem zadnjem rojstnem dnevu so ji podarili tradicionalno pogačo
s 111 svečami in polno drugih daril
Nova domneva o vesoljnem potopu
Fantastična hipoteza ameriškega učenjaka
Ameriški geolog prof. Fretz je presenetil svoje tovariše z zanimivo teorijo, ki jo je izdelal v zvezi z lanskim pojavom malega planeta Hermesa. Fretz se j© postavil namreč na stališče, da bi mogel ta planet, ki nas je zgrešil samo za malenkost 700.000 milj. povzročiti na zemlji podobno katastrofo, kakršne so šle preko zemlje v lednih dobah in v dobi velikanske poplave, ki jo poznamo pod imenom vesoljnega potopa.
Fretz je prepričan, da so se vse takšne katastrofe v preteklosti zgodile po zasdugi
Lasnbeth-walk
takšnih malih planetov. Pri tem ni bilo niti potrebno, da bi padla mala premičnica na zemljo, zadostovalo je, da je vzvajlovala vodovje oceanov kakor mesec in ga koncentrirala na določeno črto. To je imelo za posledico silen val, k; je šel okrog zemlje in uničeval vse, kar mu je prišlo na pot. Posledica tega je bila spet ta. da se je ze-j meljska os preložila in potem se je morala temperatura raznih delov zemlje spremeniti, dokler se nj os vrnila v prejšnjo lego ali dokler se niso vodne mase, ki so nad kontinenti zamrznile, počasi spet odtajale.
Po Fretzovi domnevi bi ne bilo nič čudnega, če so bile Severna Evropa, Severna Azija in Severna Amerika nekoč pod ledom. Šlo je preprosto za vodo, ki jo je potegnila majhna premičnica iz oceanov, jih pognala preko celin in ki so potem zmrznile.
Seveda je veliko vprašanje, koliko teh trditev bi mogel prof. Fretz dokazati.
Zadnji potomec Inkov
Don Luis Felipe Huaracara Guayaquil, „cesar in sončni duhoven" ekvadorskih Indijancev
Mesečnik »Lassoc. ki izhaja v Buenos Airesu, se trudj dokazati, da še vedno živi neki neposredni potomec Roke, sina in-škega cesarja Atahualpa, ki so ga L 1533. umorili španski konkvistadorji. Na zunaj pa kaže ta potomec le malo cesarskega na sebi.
»Lasso« piše, da je skupina zvestih Indijancev rešila Roko iz španskih rok. Pozneje se je poročil s hčerjo nekega indijanskega poglavarja in odtlej &e i® cesarski naslov podedoval neprekinjeno od najstarejšega na najstarejšega sina. Sedanji Inka, don Luis Felipe Huaracara Guayaquil, ki ga Indijanci osem pokolenj po Roki častijo kot cesarja Lujsa Felipeja, živi v pristaniškem mestu Guayaquilu v Ekvadorju. Potomec cesarjev se preživlja za silo s pro-
dajo šolskih knjig in svinčnikov. Zaveda s3 dobro svojega pokolenja in hrani z ljubosumnostjo vse znake svojega cesarskega dostojanstva, ki jih je podedoval po svojih, prednikih, čelni trak iz rdeče svile, bojno sekiro iz zlata, srebra in bakra, tri peresa iz naglavnega okrasa in suknjo, kj je napravljena iz volne treh živali. Število tri ima tu zato veliko vlogo, ker so Inki vladali trem deželam, ki ustrezajo nekako današnjemu Peruju, Ek vadorju in Boli vi i i. Zadnji Inka pa nima nobene politične moči. Ko so ekvadorski Indijanci 1 1937. vložil na vlado prošnjo, da bi sprejela njihovega »cesarj a in sončnega duhovna« v parlament, jim ni niti odgovorila. Tudi na ponovna vlogo ni odgovorila ničesar.
Avto za prebavne vožnfe
Kitajec ni maral luksuznega avtomobila« ki |e vozil
preveč mimo
Pred časom je neka francoska avtomobilska tvrdka dobavila bogatemu Kitajcu v Šanghaju luksuzni voz z vsemi mogočimi udobnostmi. Ker je šlo za res moderen proizvod, je tvrdko silno presenetilo, ko je kmalu potem dobila brzojavko: »Avto mi ne ugaja. Ne pretresa zadosti!« Sprva so mislili, da je ta stavek >ne pretresa zadosti« mišljen ironično in da je hotel Kitajec s tem povedati baš nasprotno misel. Vsekako je tovarna svojemu zastopniku na Daljnem vzhodu naložila, naj stvar takoj in temeljito preišče. Zastopnik je ugotovil, da ima vozilo v resnici sijajne vzmeti, tako da vozi idealno — a baš to Kitajcu ni ugaja-
lo. Kupec, mož nenavadne obilnosti, jfij zahteval, naj bi avto predelali tako, da bo skakal kar se da in tiste, ki se bodo v njem vozili, pretresal do kosti. To je bila po njegovi izjavi nujno potrebno, kajti voa si je kupil samo za to. da bi se vozil ra »prebavne vožnje«. Njegov prvi voz ga ie stresal tako >sijajno«, da mu je bila prebava lahka, zavoljo novega voza pa mu je postala prebava precej slaba. Seveda so Ki-tajčevo željo izpolnili, vse vzmeti so spremenili tako. da pretresa avto svoj© potnike sedaj tako kakor kakšna prometna razvalina Iz preteklega stoletja. Kitajec pa jo navdušen ...
Množica pred Dovvning Streetom
Po mnenju nemških botanikov stop najstarejše evropsko drevo v Lužici, in sicer pri letoviškem kraju Krombaehu pri Cvi-kavi To drevo je tisa, ki so v Srednji Evropi, kakor znano, že zelo redke. V skupini treh prastarih tis je tudi drevo, bi meri v višino sioer samo 13 m in v obsegu 4 m, a je po strokovnjaških cenitvah staro najmanj 2000 let. Ena izmed vej tega drevesa, ki je debela le 6 c®1, n. pr. nič manj nego 128 letnih krogov. Umevno, da so časi zarezali v drevo že globoke brazde, toda od kar tamkajšnji ljudje pomnijo, se na zunaj bistveno ni spremenilo.
namenjena za posebno hitre vlake, ki obratujejo med New Yorkom in Chieagom. To progo prevozijo ti vlaki sedaj v šestnajstih urah in lahko si mislimo, da so opremljeni z vsemi udobnostmi, ki jih morejo napredne ameriške železniške uprave nuditi svojim potnikom
ki pričakuje z napetostjo, kaj bo mogla iz te M&e zvedela novega. xn proofiaje angiesfca vlada namreč vsak dan položaj v zvezi z defifcatnfm češkoslovaškim vprašan jena
Ta novo vrstni otroški
ANEKDOTA
Demo^ten,	govornik Jb dejal nekoč
Hteosfoenm državnžkn. ssojerou nasprotnika: >Tebe Fokkm, bodo Atenci še ubili!«
>Da,< je odvrnil Fokion, »ubili me bodo, ko pobesnijo, tebe pa tedaj, ko se sspame-<Btjej»!<
VSAK DAN ENA
so si izmislili na Angleškem za nekoliko boij odrasle otooOde
»Pazi vendar! Jez sem
vendar model!«
tfLaazve)
Kulturni pregled
Drago In Nande Vidmar
I
Po dolgem presledku sta razstavila oba brata v Jakopičevem paviljonu. Vneto in pridno študiranje, iskanje pravega čustvovanja in mišljenju ustrezajočega načina je značilno za njun razvoj. Po tolikih vplivih tujih vzornikov sta se vrnila tja, odkoder sta izšla. Vrnila sta se k zemlji, h kmetu, k njegovemu delu. Zato je morala tudi formalno nastopiti sprememba; od prejšnjega pretiranega poudarjanja plastičnosti predmeta mnogokrat v nenaravnih enakomernih tonih iste barve, sta prešla k preprosti jasnosti slike, k naravnim barvam, k pregledni, preprosti kompoziciji. Dospela sta s svojim ustvarjanjem do stopnje, kjer sta vsem razumljiva in dostopna.
Drago Vidmar je dober v svojih kmečkih motivih. Njegove pokrajine so jasne ln čiste, kakor umite; daljavo doseže tudi z umetnimi perspektivičnimi sredstvi: z zaporednostjo horizontalnih (»Žetev«) pa tudi vertikalnih črt (»Fižol ovke«). V ospredju pokrajine pa ima postavljene osebe pri delu; te osebe mu ne služijo za sta-fažo ali za poživitev slike, temveč so potrebne, ker so povezane z naravo po delu in po kompoziciji. Kompozicija oseb je umno sestavljena, zaključena in dograjena (»Pomlad na njivi«, »Snopi«), osebe so spretno postavljene, povezane s krajino. Te osebe so v ploskvah pobarvane, skoro dekorativno izdelane, vendar vso sliko poživljajoče barvne lise. Pri tem so slike do detajlov izdelane, večkrat tudi umsko zgrajene. Slabši je v mestnih pogledih (»Ob Ljubljanici«, »Motiv iz Celja«, »Trnovska cerkev«). Velike enobarvne ploskve sten ga zapeljejo in ne ve kaj z njimi početi. V naravi ni takih enobarvnih ploskev, marveč imamo vedno bogato izbiro barvnih nians (»Pokrajina«). Odtod razlika med pokrajinskimi slikami in ve-dutami mest.
V risbah začudo kaže (če jih primerjamo s preprostostjo oljnatih slik) včasih bojazen pred praznino in takrat modelira plastično ("»Poljske delavke«). Grob in trd je v linorezih* kjer s trdimi potezami pre-
Predsezenskt večeri
ljubljanske opere
Predsezonski spored opernega gledališča je zaključen. Zavod je izpolnil svojo nalogo; ne tako občinstvo. Po razprodani predstavi Gioconde, o kateri je bilo že govora, je obisk znatno popustil. Za povojno Ljubljano nova opereta »Gejša« je bila obakrat slabo obiskana. Slavnostna predstava ;.Ero z onega sveta« ob priliki rojstnega dne kralja Petra II. ni pritegnila dovolj tistih krogov, ki drugod ne le prisiljeno, temveč z navdušenjem izpričujejo svoja patriotska čustva. Veličastni »Boris Godunovc je takisto vzbudil premalo zanimanja. šele opereta »Grofica Marica (!) je doživela izdatnejši obisk. Vendar je izvedba pravkar naštetega sporeda doprinesla k zadnjič naštetim dobrinam še izdatno možnost, da so se lahko novoangaži-rani člani vživeli v domači ansambel in v naše odrske razmere. Pa tudi razširitev orkestrskega prostora je lahko izpričala svojo upravičenost. Odkar se v zadnjem času množe boljši prevodi, je postala razumljivost besedila ne le v opereti, temveč tudi v operi že kar nujnost. Zato naj gg. dirigenti polagajo še več važnosti na diskretnost orkestralnega zvoka!
Opereto »Gejša« ali »Zgodba o japonski čajnici« sta pred kakimi 40 leti napisala O. Hali in H. Greenbank, uglasbil pa jo je Sidney Yones. Ker ta opereta ne prinaša po svoji vsebini in glasbi prav nič aktualnega, niti ni dovolj zabavna, da bi skrbela v današnjem napetem času za primerno razvedrilo, je ostavila dokaj povprečen vtis. S svojo navidezno eksotično-stjo, ki pa je le v oblačilih, ne more premamiti. Presrčne dovtipnosti je kaj malo, duhovitosti ali pozicijske komike pa še manj. Končno tudi erotični element, ki v tolikih operetah še vedno »vleče«, ni učinkovito razpreden. Celotno delce, ki je v nekaj desetletjih obledelo, zasluži le skromni pridevek »ljubko«. Nerazumljivo je, da se je pojavilo ponovno tudi drugod, tako na Dunaju, v Zagrebu itd. Prevod Osta in štritofa je zabeljen s krepkim besedilom. Od sodelujočih (naslovno vlogo je pela prvič ga. Ribičeva, drugič gdč. Hey-balova, nadalje so sodelovali gdč. Japljeva in gg. Janko, Zupan, Peček, Sladoljev ter mnogi nosilci manjših vlog) je vzbudila posebno zanimanje na novo angažirana gdč. Barbičeva. Ta je s svojo živo in svežo, nekam neprisiljeno igro, razumljivo izgovorjavo, mičnim predavanjem napevov in zadostno gibčnostjo vlila delu mnogo življenja. Predstava je potekala uglajeno ob skromnih zvokih krotke glasbe, ki ji je bil igraje kos tako dirigent g. štritof kakor tudi orkester. Režiser g. Golovin je okusno razpredelil opremo, kolikor je je imel na razpolago. Izdatno sta sodelovala zbor in balet. Nekateri kostumi baleta so se prijetno odražali od ostalih rekvizitov. Od vseh nosilcev malih vlog smemo pač zahtevati, da pokažejo spretnost in gibčnost v izgovorjavi ter izčiščen organ, česar si seveda ni mogoče pridobiti brez vestnega šolanja.
Musorgskega opera »Boris Godunov« je s svojo uprizoritvijo pod glasbenim vodstvom g. dr. švare in v režiji g. Primožiča, obenem nosilca glavne vloge, ponovno pokazala, kako vestno je bila spomladi na-študirana. V delu samem je toliko ganljive lirike, široke epike in krepke dramatike, da na vsakogar znova in znova pretresljivo učinkuje. In tako se je zgodilo, da so se maloštevilni prisotni (na parternih sedežih ni bilo niti 40 oseb) z vzhičenim odobravanjem oddolžili delu in izvajalcem za užitek. Premagajmo mlačnost, ki nas zadržuje od obiska takih predstav! Nagrajeni bomo bogato od del, katerih vsaka scena je pristen drobec velike umetnine. Od nastopajočih je treba posebej omeniti Pimena g. Betetta, ki je redek umetniški dogodek za naš oder. Gdč. PavJovčičeva je v vlogi malega Feodora najlepše potrdila svojo uporabnost v pevskem kakor v igralskem pogledu.
Za nameček je bila v nedeljo zvečer izvajana Kalmanova opereta »Grofica Marica«. Predstava je bila zelo živahna, ker ie prvi nastop g. Sancina v vlogi oskrbnika Toreka privabil mnogo osebnih prijateljev in tudi radovednežev v gledališče. Z ele-
tirava in povečava vso grobost socialnih motivov.
Nande Vidmar je po snovi soroden svojemu bratu: tudi on se zanima za pokrajino in človeka v njej. Je pa bolj živahen, Pokrajina mu je ležišče barvnih odtenkov, mu je zakladnica barv, odkoder lahko črpa barvno razkrojenost ploskve. V ospred je postavlja drevesa, da z vejami in listi še bolj razkroji in razbije ploskovno enot' nost ozadja (»Pokrajina«, »Pomlad«). Ta ko doseza tolikanj silen in živahen vtis, da pokrajina vprav vibrira. Z barvami podaja globinsko razsežnost. Tudi on Študira kompozicije, kakor moremo soditi po risbah, in jih umno sestavlja (»žetev«, »Be rači«). Osebe niso ploskovno, marveč prav tako pointilistično pobarvane; edino ostra, močna kontura jih loči od ostalega sveta. Vendar prav zaradi te svoje barvne raz-krojenosti ni vedno popolnoma jasno pre gleden.
V risbah je preprost, operira samo z
najpotrebnejšimi linijami, katere dobro ob vlada in je v njih bolj podoben bratovim oljem (»Sosedje«), če te risbe lavira, pride do lepih efektov (»Korošica«, »Nosna žena«, »Portret g. T. S.«). V linorezih je mehkejši od brata in mu je videti, da tehniko obvladuje (»Prošnja«, »Bolnika«).
čeprav uporabljata oba brata enake pokrajinske motive in enake snovi, sta vendar različna. Kakor se zdi Nande v slikah živahen, kar je videti v načinu slikanja, še bolj pa v poudarkih žive svetle barve, se zdi Drago s svojimi umerjenimi, kakor s patino prevlečenimi barvami ustaljenej-ši, mirnejši, skoraj z lahnim sentimentalnim prizvokom. Nande je slikovitejši, Drago realen in natančnejši. Drago nas postavi takoj in medias res, je brez ospredja, jasen in čist, medtem ko Nande vedno kaj skriva za veje in drevesa ter pusti človeka iskati in ugibati. Oba skupaj pa sta v najnovejših delih glasnika našega delovnega človeka in lepote naše zemlje.
Pri letošnji poplavi razstav, ko ima človek vedno bojazen, da bo razočaran, če si jo ogleda, je bila razstava res vredna dobrega ogleda.	F. K. Kos
gantnim nastopom, prijetnim petjem in okretnim plesanjem si je pridobil debitant mahoma naklonjenost občinstva in se je zanesljivo znašel v tem ponekod pomanjkljivo pogretem delu. Tudi gdč. Barbičeva je potrdila v vlogi Lize svoj sloves kot ljubka subreta. Vendar naj oba stremita za izpopolnjevanjem svojega glasu. G. Danes je umel v vlogi sluge Penižka brez pretiravanja s svojo pristno komiko sijajno zabavati občinstvo. Ga. Poličeva se je ne le s prvovrstnimi toaletami, temveč tudi s temperamentno in prepričevalno igro uve ljavila v glavni vlogi. Dirigiral je g. žebre.
P. š*
Zapiski
Proglas češkoslovaških pisateljev, češkoslovaški pisatelji vseh smeri od skrajne levice do skrajne desnice eo izdali na vse pisateljske in kulturne organizacije sveta proglas, v katerem predvsetm poudarjajo večstoletno sožitje Čehov in Nemcev ter njih sodelovanje na kulturnem področju istega ozemlja. Nato pravijo: »Mi, ki stojimo danes na najbolj eksponiranem mestu evropske demokracije, proglašamo z vso odgovornostjo pred zgodovino, da našega naroda ne zadene krivda za katastrofo, ki se sedaj pripravlja. Trudimo se z vsemi sredstvi, da bi bil mir ohranjen, vendar smo odločeni, boriti se z vsemi silami za našo svobodo«. Češkoslovaški pisatelji apelirajo na ves svet, da naj sam presodi, na kateri strani je volja do miru in pravičnosti in na kateri stremljenje po osvajanju. Ob koncu pravijo: »če bo nam, majhnemu in miroljubnemu narodu na najbolj eksponiranem mestu Evrope, vsiljen težki boj. tedaj se ne bomo torili samo zase, marveč tudi za dobrine, ki so drage vsem svobodoljubnim in miroljubnim narodom sveta«.
Darinka Odovič, Dušica. V Celju je pravkar izšla 56 strani obsegajoča zbirka erbskio-hrvatske, v latinici natisnjene lirike z naslovom >Dušica«. Avtorica tu zbranih pesmi je učiteljica meščanske šole v Šoštanju. Predgovor knjižici je napisala najboljša sodobna srbska pesmica Deeanka Maksi-raovič, ki pravi med drugim: «Možda svaka od peisama gospodje Odovič nije umet-nički potpuno uspela ali je svaka puna života, is ti ne i čovakoljublja. što je mnogo važnije«. Zbirko ge. Odovičeve označuje predvsem to da velik del njenih pesmi preveva močno in iskreno materinsko čustvo. Mati opeva svojega otroka — opeva ga v uživanju njegove rasti in otroške sreče in posebej še v trpljenju zaradi_ njegove bolezni. Kar je nekaterim pesnikom erotika, drugim narava, to je gej. Odovičevi^ njen otrok: žgoče žarišče vsega njenega doživljanja, vir najmočnejših pesniških navdihnjeni. Nedvomno je to primerno čustvo tako močno, da je moralo dati njenim, formalno ne vedno enako uspelim verzom ter njih pesniškim podobam dokaj življenjskega soka. Čitatelj čuti za temi verzi silo osetnega doživetja, ki si išče pesniško-liričnih izTa-zov. Poleg teh so v knjižici nekateri drugi, manj osebni motivi. Avtorica kaže mnogo toplega čuta za socialno življenje m njegove mračne pojave, z dovolj močnimi eimo-cijami pa se tudi odziva prirodnim lepotam. Pri tem jo, kakor zlasti v »Motivu iz Slovenije«, inspirira slovenska pokrajina. Menda je našim ljudem namenjena piikra ost v pesmi »Malog ra d jan i ma-zlot niči ma moje sredine«. Materinski ton lirike ge, Darinke Odovič označuje ne posebno uspela slika na ovojni strani; takih ilustracij smo se mi pri pesniških zbirkah že prvlično odvadili. Knjižica stane 15 din in se naroča pri avtorici v Šoštanju.
Recitativno koncertni večer na Golniku. Prejeli smo: Uprava zdravilišča na Golniku je povabila Milana Skrbinška, Majdo Skrbi nškovo Angela Jarca in pianista Kuštrina na umetniški večer v nedeljo 11. t. m. Na programu »o bile recitacije Shakespeareja, Shawa, Župančiča, Kresala, Strniše in Romana Tominca. Milan Skrbinšek je potrdil svoj igralski in recitarijski sloves in je žel posebno pri slovenskih recitacijah (predvsem v recitaciji odlomka Kresalovega romana »Študent Štefan«. Krik v večeru) vprav burno pohvalo. Majda Skrbinškova je dokazala v vseh recitacijah, da si'jajno obvladuje svoj glas in umetniški izraz, pozna ee ji trdno umetniško hotenje, ki kažeš da nam
v raste igrata velikega formata. Angel
Jarc, ki je zapel nekaj ar?j, umetnih in narodnih pesmi, pa je dopolnil višino obsh ostalih s skrbno naštudiranim programom, pri katerem je njegov 60Čni in tehnično popolni tenor popolnoma obvladal snov, jn potrdil njegov dosedanji sloves. Ljudje, ki odločajo o usodi naših mladih talentov, naj ne, gredo mimo tega umetniškega dogodka. Posebno opozarjam na Majdo Skrbinškovo in Angela Jarca. Občinstvo je bilo navdušeno. Pianist Kuštrin je tudi odlično opravil svojo naJogo pri klavirju.	g. K.
Jones Sydney ali Sydney Jones: Geisha? Zanimivo je zasledovati, kakšna pota hodi slovensko učenjaštvo. Tako se je že pred začetkom letošnje operne sezone sprožil meritorni prepir, ali se je skladatelj operete Geisha pisal Jones ali Sydney ? Ta problem Je načel dr. čerin, ki je v nasprotju z navedbo opernega ravnatelja trdil, da je Jones krstno ime in Sydney rodbinsko. Gladko mu Je nasedel zgodovinar V. U., ki je kritiko o »Geishi« kar pogumno naslovil: Sydney, Gejša. In bati se je, da mu bodo sledili še drugi, manj učeni. Seveda je ta trditev o krstnem imenu Jones popolnoma napačna in iz trte izvita. Kakor je razvidno iz »Eitner, Quellenlexikon«, str. 300—302, dalje iz »Riemann, Musik-lexikon« X. izdaja (ki Jo imam ravno pri roki) str. 597. potem »Universal-Lexikon der Tonkunst« str. 518—520 in celo »das kluge Alphabet« V/170 je Jones rodbinsko ime mnogih angleških skladateljev (Eitner jih ima 11, Riemann 7) in od teh eden je dobil pri krstu ime Sydney, kar ni tako silno presenetljivo, saj je to ime dokaj običajno. Bolj presenetljivo je, da se o tem tako gladko zmotijo naši akreditirani glasbeni zgodovinarji, ki bi jim stvar morala prav za prav biti znana Izza šolskih klopi.	L. M. S.
s p~o~r t
Hermežani se pripravljajo
V 3. kolu podsaveznega prvenstvenega tekmovanja se srečata v nedeljo na Igrišču Hermesa gornji moštvi. Simpatično moštvo jeseniških Kovinarjev debutira to pot prvič proti Hermesu. Hermes, ki je v startu tekoče prv. kampanje začel dokaj nesrečno, je svoje moštvo po svojem prvem neuspehu temeljito reorganiziral ter se je uspeh te prepotrebne reorganizacije dobro obnesel prošlo nedeljo v srečanju proti Reki. Potrebno je sicer še nekaj korektur v moštvu, nakar bo, upajmo, moštvo zopet fit in z uspehom lahko poseglo v nadaljnjo prvenstveno borbo.
Tudi za nedeljsko srečanje hoče vodstvo kluba moštvo malo izpopolniti, nakar naj bi tako dokončno sestavljeno moštvo prevzelo vlogo nekakega »standard« moštva vse dotlej, dokler odlična bivša igrača Sve-tic Rafko in Jože škrajnar, ki sta polagoma zopet pričela z rednimi treningi, ne zavzemata svojih mest v moštvu, s čimer bo po dolgem času zopet zamašena vrzel v napadalnem kvintetu in ki je bila potrebna z ozirom na dobro zasedbo ostalih delov moštva. Upajmo, da se bo ta lepo zamišljena poteza vodstva kluba dobro obnesla.
I
V nekaj vrstah
Naši teniški reprezentanti se odpravljajo na daljšo turnejo, ki jih bo vodila v Južno Ameriko in Indijo. V Južno Ameriko sta povabljena Punčec in Pallada. Slednji je že včeraj zapustil Zagreb in se bo vkrcal na ladjo, ki ga bo peljala v Rio de Janeiro, kjer se bo 1. oktobra začel velik mednarodni turnir. Na tem turnirju bo sodeloval tudi Punčec, ki bo prispel tja naravnost iz Forest Hilla. Kukuljevič je prejel vabilo od indijskega princa v Kuču za daljše gostovanje in bo odpotoval v Indijo takoj po končanem turnirju v Ameriki. Naša prvakinja Hela Kovač bo sodelovala na mednarodnem prvenstvu v Solunu.
Za evropsko žensko lahkoatletsko prvenstvo, ki bo 17. in 18. t. m. na Dunaju, je naš savez določil samo tri tekmovalke, od katerih bo ena potovala na račun nemškega saveza. Zastopnice Jugoslavije na tem tekmovanju bodo Neferovič za mete diska in krogle, Hofman za teka na 100 in 200 m, in Krajinovič za tek na 100 m in 80 m z zaprekami. Kaže pa, da bo odpotovala edino Neferovičeva, kajti savez ima le malo upanja, da bo pravočasno prejel od ministrstva potrebno denarno podporo.
Zagrebčani bodo v nedeljo postavili tri mestne nogometne reprezentance, in sicer eno proti Budimpešti, drugo proti Slavonskemu Brodu in tretjo proti Karlovcu. Moštva so že določena. Nasproti Budimpešti bodo nastopili Glaser, Hiigl, Brozovič, Ci-mermančič, Pajevič, Kokotovič, Medarič, Lešnik, Wolf, Antolkovič in Kocejič. Moštvo, ki bo igralo v Slavonskem Brodu, sestavljajo po večini igralci Haška in Con-cordie.
BSK in Jugoslavija se pogajata za gostovanje Ferenczvarosa na dan 21. t. m. v Beogradu. Tekma naj bi bila nočna, nasproti Madžarom pa bi nastopila kombinacija BSK in Jugoslavije.
Ferenczvaros je vložil pri odboru za izvedbo tekmovanja za srednjeevropski pokal protest proti priznanju prvenstva Sla-viji. V protestu navaja, da igralec Slavije Nožir ne bi smel igrati, ker je imel prepoved nastopa in mu je igro dovolil predsednik odbora, ki pa v to ni bil upravičen. O protestu še niso razpravljali.
Nekateri klubi, med njimi osješka Sla-vija, novosadska Vojvodina in subotiška Bačka, delajo na osnovanje druge lige. V ta namen zbirajo potrebna polnomočja pri klubih, da bi lahko sklicali izredno sa-vezno skupščino. Dozdaj so zbrali 260 pol-nomočij, potrebujejo jih pa še 60. V primeru, da ne bodo dosegli potrebnega števila, bodo počakali na redno glavno skupščino v decembru.
Naš plavalni savez se že pripravlja na skorajšnje srečanje z Italijo v Trstu. Osem dni pred srečanjem bodo pozvani na Su-šak vvaterpolisti in sicer 5 članov Juga in 2 člana Jadrana. To moštvo bo nastopilo proti kompletni Viktoriji, nakar bo savez-nl kapetan določil dokončno postavo naše sedmorice nasproti Italiji. Od plavačev bodo upoštevani člani Juga, Viktorije, Ilirije in Jadrana. Po medsebojnem dogovoru lahko posamezni plavač atarta na najveC dveh točkah, pri čemer pa niso vštete štafete. Savez upa, da bo lahko nastopil z najmočnejšo ekipo ln da bomo ponovili blejsko zmago. Težave bodo morda le glede Ciganoviča in Žižka, ki sta dijaka pomorske akademije in bosta takrat, ko bo srečanje v Trstu, že imela Šolski pouk.
SK LJNMjMm, Danes ob 15.30 obveaen
sestanek llgaškega ln L moštva. Po sestanku tekma za trening. Postave na običajnem mestu.
ŽSK Hermes (nog. sekcija). Danes ob 17.30 mora biti L skupina na našem igrišču. Igramo trening tekmo proti Grafiki.
SK Mars. Danes ob 16. obvezen trening za prvo in juniorsko moštvo. Po treningu članski sestanek na običajnem mestu, ki naj se ga udeleže tudi odborniki.
Iz Trbovelj
Iz Julijske krajine
Dobra žetev
Preteklo soboto se je v Rimu sestal centralni odbor za žito. Seji je prisostvoval tudi ministrski predsednik Mussolini. Razpravljali so o letošnji žetvi, ki je bila pred kratkim drugič in definitivno ocenjena po organih osrednjega statističnega urada, še pred kratkim je Mussolini na osnovi prve sumarne ocene dejal, da bo letošnja žetev znašala nekoliko nad 70 milijonov stotov pšenice, torej približno 10% manj ko lani, da pa bo po svoji kakovosti prav dobra. To napoved je sprejela fašistična javnost, ki se že nekaj let vneto zanima tudi za taka vprašanja, z velikim zadovoljstvom, ker je pomenila, da Italiji spričo zalog, ki so se morale nabrati po lanski žetvi in zaradi novega sistema prehrane z mešanicami moke, tudi letos žita ne bo treba uvažati. Tudi kmetijski strokovnjaki so v strokovnih listih ugotavljali, da je bil dosežen pomemben uspeh, če se izkaže, da je bila ta prva ocena letošnje žetve točna.
Toliko večje je bilo presenečenje, ko Je osrednji odbor za žito na svoji omenjeni seji ugotovil, da bo znašal letošnji pridelek vsega žita, pri čemer je treba upoštevati tudi nedozorelo pozno koruzo in druge manj pomembne vrste žita preko 125 milijonov stotov, medtem ko je znašal v zadnjem petletju povprečno po 115 milijonov na leto, a lani nekoliko več. Listi so objavili poročila o tej seji na svojih prvih straneh z naslovi čez celo stran ter tako izpričali, da je smatrati ugotovljeno dobro žetev tudi ali prav za prav v prvi vrsti za velik uspeh fašistične vlade in njene av-tarhične politike. Na fašistično javnost so objavljeni podatki o žetvi psihološko tudi zares vplivali v docela političnem smislu. Od nje vobče ni niti oportuno zahtevati, da bi se podrobneje, nekoliko strokovno in kritično zanimala zanje, čeprav bi v danem primeru vse bolje spoznala pomen tega uspeha, kakor ga Ji je predočila avtoritarna vlada.
Glavna ugotovitev odbora za žito je bila, da je bilo letos pridelanih 80.8 milijona stotov pšenice, torej celo za malenkost več kakor lani (80.6 milijona). Pridelek zgodnje koruze je znašal 27.5 milijona (30.5), rži, ovsa ln ječmena 10.1 milijona stotov (lani 10) itd. Pšenica je bila pridelana na 5 milijonih ha površine (lani na 5.2 milijona), tako da je znašal povprečni pridelek na ha lani 15.6, letos pa 16.1 stota pšenice.
Na seji odbora je ministrski predsednik Mussolini dejal, da se bo znaten del pridelka spet prihranil za primer, da bi bila prihodnja žetev slabša, pa tudi za kruh in testenine se bodo v bodoče še nadalje uporabljale mešane moke, namlete iz 90 utežnih delov pšenice in 10 delov koruze.
Zanimivi so za nas vsekakor podatki o Žetvi v Julijski krajini, ki smo jih posneli lz priloge glavnega poročila o žetvi, podanega na seji omenjenega odbora. V goriški pokrajini so pridelali 81.950 stotov pšenice (lani 75.830), v puljski 263.700 (248.580), v reški 11.200 (11.840), v tržaški 64.440 (57.910), v zadrski 2000 (1430) ali skupno v vsej deželi letos 423.290, lani pa 395.590 stotov pšenice. Pridelek se je v primerjavi z lanskim povečal za 27.700 stotov, odnosno za 6.5%. Sorazmerno je bila žetev precej večja v goriški in tržaški, nekoliko manjša pa v reški pokrajini. Podani bi morali biti tudi podatki o kakovosti pridelka, ki pa trenutno še niso bili objavljeni.
Drobne novice
V poročilu o proslavi kraljevega rojstnega dne se nam je vrinila neljuba pomota, ki jo na tem mestu popravljamo. Vodja pevskega zbora tržaške pravoslavne cerkve ni neki Milanovič, nego g. Stanislav Malič, ki vodi zbor z velikim uspehom že celih 10 let.
Pred goriškim sodiščem Je bila preteklo soboto kazenska razprava proti 42 let staremu Vladimiru Uršiču iz Slapa na Vipavskem. Obtožen je bil, da se je uprl kara-binjerjema, ko sta izvršila neki svoj službeni opravek, in pri tem uporabil silo. Uršič je bil obsojen na 5 mesecev zapora in poravnavo sodnih stroškov.
Novi reški škof pri papeža. Novi reški škof Ugo Camozzo se je pretekli četrtek mudil v Rimu. Papež ga je sprejel v posebni avdijenci in mu dal podrobnih navodil za njegovo delovanje na novem, cer-kvenopolitičnem zelo delikatnem službenem položaju. Trenutno še ni znano, kdaj bo msgr. Camozzo na Reki ustoličen.
Avtomobilska nesreča. V Kortah pri Izoli se je pripetila zadnji četrtek huda nesreča. Celestina Gregorčičeva, 18 let staro dekle, se je proti večeru s kolesom vračala z dela domov, ko jo je na lepem podrl na tla neki avto, ki je pribrzel za njo. Njene poškodbe so bile izredno hude. Prepeljali so jo v tržaško bolnišnico, kjer si zdravniki mnogo prizadevajo, da bi jo ohranili pri življenju. Nesreča je povzročila v Kortah veliko vznemirjenje. Avto-mobilist je bil aretiran.
Smrtna nesreča kolesarke. V Ločniku pri Gorici se je v soboto popoldne smrtno ponesrečila 40 let stara Angela Bresano-va. S kolesom se je vračala po nekem opravku domov. Na Oglejski cesti je zadela ob kamen, ki je molel iz trdega cestišča, ln treščila s kolesa na tla s tako silo, da si je prebila lobanjo. V goriški bolnišnici je še tisti večer podlegla poškodbi.
Sokol
SOKOL SV. PETER POD SV. GOBAMI
Po krasno uspeli tomboli je sokolsko društvo priredilo slavnostno baklado na predvečer rojstnega dne Nj. Vel. kralja. Ves trg, z nekaj izjemami, Je bil v zastavah in posamezne hiše so bile svečano okrašene in razsvetljene. Naslednji dan se je vršila svečana proslava v sokolski dvorani pri br. Gabronu. S proslave je bila poslana vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru H. Za gradbeni sklad so darovali lepe zneske br. dr. Kloar, Celje, ter brat Urek, oskrbnik iz Sv. Marjete na Dravskem polju. Posnemajte!
t— \>'fko gasilsko vajo so združene trboveljske gasilske čete priredile v nedeljo lL t. m. Vaja bi se bila imela vršiti že 28. t m., pa je bila zaradi slabega vremena odložena. Zamišljeno je bilo, da so letala zažgala Urhovčevo loko in okolico. Točno ob 16. so na vzbuno bile pripravljene vse štiri gasilsko čete in že po sedmih minutah so prihiteli prvi motorizirani oddelki, ki so z motorkami gasili ogenj na raznih poslopjih. Drugi oddelki so motor-ke kombinirali v verigo in s tem v kratkem času uspeli napeljati vodo v 300 m dolgih dvojnih ceveh na oddaljena višinska mesta, ki so bila ogrožena od požara. Samaritanski oddelki so se vadili v prenašanju ranjencev v reševalne avtomobile. Vaje se je udeležilo nad 100 gasilcev ln je trajala nad eno uro. Zelo povoljno strokovno oceno sta dala zajedniški tajnik g. Mežek in starešina župe v Laškem g. Guček. Voditelja vaj, poveljnika gg. Bre gar in Rozman, sta prejela javno župno pohvalo pred četo.
Iz Novega mesta
n— V zmešnjavi je bil obstreljen. Po
vinogradih so viničarji postavili zvečer proti neljubim gostom čuvarje, da budno stražijo gospodarjem pridelek, ki bo letos dosegel, če bo vreme ugodno, izvanredno stopnjo Stanje je ugodno zlasti v Belo-krajini, kjer so vinogradi glavni vir dohodkov. V eni preteklih noči je bil v Božjakovem v vinogradu na straži 261etni Anton Nemanič. Fant je začul v vinogradu lomastenje in šum in že je mislil, da je prišlo v vinograd več nezaželenih gostov. Ker je bil sam. je alarmiral še nekaj svojih sosedov, ki so s puškami prihiteli na kraj. V negotovosti in razburjenosti je bilo oddanih v noč samo za strah več strelov. Po strelih pa se je v vinogradu začul bolesten krik. Ko so stražarji prišli na mesto, kjer se je culo ječanje, so na svoje čudo opazili, da so v temi ranili svojega tovariša Nemaniča. ki je dobil strel v levo nogo. Ranjenca so morali prepeljati v bolnišnico v Kandiji.
n— Šoferski izpiti za sreze Novo mesto, Brežice, Krško in Črnomelj bodo pri novomeškem sreskem načelstvu dne 26. oktobra. Prosilci morajo vložiti prošnje najkasneje do 22. oktobra.
Naše gledališče
DRAM A Otvoritev dramske sezone v četrtek, dne 22. septembra.
Letošnja otvoritvena predstava v drami bo 22. t. m. V prizor i! i bodo A. Tolstega dramo »Car F.jodor«. Delo predstavlja rusko klasično igro ter slika zgodovinske dogodke za časa vlade carja Fjodorja Ivaniča sina Ivana Groznega. Drama prikazuje konflikt med regentom Borisom Godunovim in knezom Šujskim. Režijo ima g. Ciril Debevec.
OPERA
Sobota, 17.: Aida. Izven. Nedelja, 18.: Gejša, opereta. Izven.
Verdijeva »Aida« se bo pela v soboto. V naslovni vlogi bo nastopila zopet domača dramatska pevka ga. Ljubica Karena, ki je parkrat gostovala v prejšnjih sezonah z zelo lepim usipehom v naš; operi. Amneris bo ga. Kogejeva, Radames g. Franci, Amonaro g. Primožič. Ramfis g. Betetto, svečenica gdč. Heybalova in kralj g. Lupša. Režijo bo vodi režiser R. Primožič, dirigiral bo dr. šva-ra. Predstava bo izven abonmaja.
Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani ponovno opozarja, da je razpisan abonma za sezono 1938/39. Abonmajev je pet in sicer: premierski stalne abonmaja Sreda in Četrtek ter abonmaja A in B. Cene posameznim sedežem so za atonente znatno znižane, tako da stane sedež v sredini parterja od IV. do VI. vrste za a bon en ta, ki plača polno ceno abonmaja, okrog 18 din za dramo in opero, povprečno za uradnika za dramo in opero pa 15 din. Balkonski sedež II. vrste stane povprečno 12 din odnosno 10 din in sedež II. vrste na galeriji 7 odnosno 5 din. To kaže. kako ugodne 90 oene za abo-nente, ki dobe za razmeroma zelo nizko ceno na leto po 20 dramskih ter 18 opernih in operetnih predstav. Obrok abonmaja, ki znaša od 18 do 70 odnosno 85 din mesečno, pač ne pomeni prevelike obremenitve za posameznega a bon en ta. kj izbira sedež in ceno po prosti volji in preudarku. Priglasi za abonma se sprejemajo v veži dramskega gledališča od 10. do 12. in od 15. do 17. ure do vštevši sobote 17. t m.
D
Podrobne sporede vseh evropskih radijskih postaj in obilo zanimivega branja dobite v tednika za radio, gledališče tn film »NAS VAL«, Ljubljana, Knafljeva aL 5.
Petek, 16. septembra Ljnbljana 12: Iz naših logov m gajev (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Konoert radijskega orkestra. — 14: Napovedi. — 18: Godba na pihala (plošče). — 18.40: Ženska ura: Obvezno ljudsko zavarovanje (®a Cirila Štebi). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: 0 letošnjem kongresu slovanskih planincev v Pragi (dr. R. Brilej). — 20: Koncert Sodelujejo: gdč. Štefanija Pavlo včič, prof. Marijan Lipovšek in radijski orkester. — 21.20 Orglice in harmonika (gg. Avgust Stanko in Franc Petan). — 22: Napovedi, poročila.
—	22.30: Angleške plošče. Beograd 17.05: Narodna glasba in plošče.
—	20: Klavirski koncert. — 20.30; Odakov madrfeal. — 22.20: Lahka in plesna muzika.
—	Zagreb 16.05: Lahka glasba. — 20: Sklad be za čelo in orkester. — 21.30: Kakor Beograd. — 22.15: Plesi s plošč. — Praga 20: Dvo^akov oratorij »Sv. Ljudmila«. — 22.25: Plošče. — Varšava 21.10: Pester glasbeni spored. — 22: Orkestralni koncert. — Sofija 18: Lahka godba orkestra in plošče. — 19.20 Sonate. — 19.50: Prenos Verdijeve opere »Traviata«. — Dunaj 12: Orkester. — 15.30: Veseli prizori. — 16: Koncert dunajskih simfonikov. — 18.45: Koncert Mozartove glasbe. — 20.10: Leharjeva opereta »Vesela vdova«. — 22.30: Lahka in plesna muzika. _ 24: Kakor Berlin. — Berlin 19: Uverture in valčki. — 20.10: Ljudska igra. — 21.10: Nova vesela muzika. — 22.30: Kakor Dunaj. — 24: Mali orkester. — Mnnebon 19.15 Zabava za delopust. — 20.10: Večer Mozartove glasbe. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — 24: Nočni koncert. — Stuttgart 20.10 Beethovnova opera »FideMo«. _22.30: Lahka in plesna muzika. — 24: Nočnf koncert.
Le® dar; Zgodbe brez groze
JACKSON GREGORT:
57
HCI SOLNCA
Roman.
Konj se mu je spotaknil, a je spet planil kvišku in h tel dalje. Tla so postajala zmerom manj ravna, zmerom bolj strma je bila pot. Eližala sta se prvič gričem ob vznožju gora. Naj sta še toliko priganjala, konja nista več mogla s tolikšno brzino naprej. Tu in tam se jima je suho grmovje obrusilo ob stremenje, samotne smreke so temno štrlele proti nebu.
Kendric je opazil, da so jima zasledovalci za petami. Poznali so pokrajino in pot tudi v temi in so se znali izogibati grmovju in prepadom. Kendric se je okrenil. Nejasno je razbral prvega jezdeca in začul klice, s katerimi je podžigal svoje ljudi.
»Betty«, je zaklical Kendric.
»Kaj pa je?«
Očividno je bilo v njej za dobršno mero manj bojazni, kakor si je domišljal, zakaj glas ji je bil brezskrben in zveneč.
»V kakšnih desetih minutah naju bodo dosegli. Oni poznajo pot, midva pa ne. Prav lahko si nekje razbijeva črepinje.«
»Da, Jim«, je odvrnila.
Tudi zdaj ji glas ni trepetal.
»Zateči se morava k stari zvijači«, je nadaljeval. »Kadar bom dal znamenje, postojte trenutek in se spustite iz sedla. Konj naj kar dalje teče, vi pa pocenite za grm.«
»A vi?«
»Kajpakda ostanem pri vas.«
In ko ju je sprejela vase globoka senca hriba, ji je kliknil polglasno:
»Zdaj!«
Do tega trenutka ni znal ceniti Bettyne izvež-banosti v ježi. Videl je, kako je še v divjem diru zadržala konja, skočila iz sedla in konja z bičem pognala dalje. Za vse ji je bilo treba tako malo časa, da se je Kendricu zdelo, kakor da je žival obstala samo za sekundo. Jim je sledil njenemu vzgledu in hitel za njo. Trenutek pozneje jo je ujel za roko. Začutil je rahel pritisk njenih prstov, nato pa ju je sprejelo vase ustje kanjona, ki se je kakor nalašč odprl pred njima.
XVIII.
Na begu.
Polagoma je Jim Kendric dojemal Bettyno bistvo in značaj. Delal ji je pot skozi grmovje in računal, da bo topot konjskih kopit njunih zasledovalcev na kameniti poti preglušil šum. ki se je dramil od njune hoje. Na dnu kanjona sta našla stezo in z vso naglico sta se pehala dalje, zmerom više v gorsko samoto. Pogon zasledovalcev je od-divjal mimo njiju; kriki so prihajali za njima, dva strela sta padla. Velika skala jima je zaprla pot.
Splezala sta nanjo. Zgoraj sta našla ravnico, po kateri je raslo krivenčasto drevje. Tu sta posedela za trenutek, počivala sta in prisluškovala. Komaj sta sedla, sta začula ostri brlizg Zoraidine piščalke. Pičlih petdeset metrov vstran sta uzrla njenega belca.
Betty se je iz prsi izvil pritajen glas. Jim je menil, da joče. »Uboga stvarca«, si je mislil in že ji je hotel reči tolažilno besedo, ko se je glas ponovil in je spoznal, da se samo zadovoljno smeje. Smejala se je, čeprav je sedela na visoki skali sredi gora, spodaj pa so mimo jezdili razbojniki, ki so bili na sledi za njo!
»Vaša logika me v resnici osuplja«, je zamrmral.
»Nikoli se nisem sklicevala na logiko«, je odvrnila Betty, »saj sem vendar dekle.«
Ko sta tako šepetala drug z drugim, molčala, budno stražila in prisluškovala, jo je počasi začel razumevati. Ni ji bilo do tega, da bi semu zdela kdo ve kaj pogumna; kadar se je bala, je trepetala od strahu, pa se ni skušala pritajiti. Da, nocoj to noč bi bila skoraj umrla od strahu. A takrat je bila še sama, brez zaščite in pomoči. Zdaj je bila stvar povsem drugačna. Odkar se je bil pojavil Jim, je na tihem njemu nakladala na pleča vso odgovornost in skrb. Povsem nagonsko je iskala zavetja pri možu. Zdaj je Jim bedel nad njo, in medtem ko je Zoraida s svojimi ljudmi iskala sledi za njima, je udobno oklenila svoja kolena in mirne duše prepustila možu kraj sebe, da jo varuje s svojim življenjem. To je bila njegova dolžnost. Zato se je Betty pač lahko smejala, ko si je živo predstav-
ljala, kako Zoraida dirja mimo njunega skrivališča.
»Torej se nič ne bojite?« je vprašal Jim.
»Zdaj nič več«, je odšepnila Betty.
Kakšne pol ure se nista ganila. Kendric je izrabil ta čas za premislek. Njun položaj je bil še zmerom tak, da ni bil niti malo zavidanja vreden. Bila sta brez hrane, brez vode, brez konj in nahajala sta se sredi neznane, sovražne dežele, po kateri križarijo Zoraidini jezdeci. Dokler je noč, se bosta že najbrž lahko umikala preganjalcem. A kakšen bo jutrišnji dan? Tam, kjer danes en mož išče za njima sledi, jih bo jutri deset na delu. In potem je bilo vprašanje hrane in vode. Predvsem vprašanje vode.
Ko se je nazadnje vse okrog njiju pogreznilo v najglobljo tišino, sta se spet odpravila na pot. Plezala sta po skalah, po kanjonu navzgor. Drevesa so bila zmerom gostejša, bilo je tema kakor v rogu in le skrajno počasi sta prodirala dalje. Previdno sta hodila mimo trnjevega grmovja, strme stene sta preplezala po vseh štirih. Pogostokrat sta vsa upehana obstala in zastrigla z ušesi, ker se jima je zdelo, da sta začula preganjalce; potem sta šla spet dalje, včasih drug ob drugem, včasih pa je Kendric prvi utiral pot.
»Pred solnčnim vzhodom se bova morala po-grezniti kamorkoli«, je rekel Jim, ko sta se spet za trenutek odpočila. »Čez dan bova potrebovala skrivališča.«
Betty je samo prikimala. Takšnele malenkosti so bile njegova stvar.
Jajlepše
.avese
samo v trgovini
SEVER — MARIJIN TRG 2
MALI OGLAS I
Kam pa,kam ?
V nedeljo 18. t. m vsi v Moravče
v gostilno h Klobčarju na vinsko trgatev. Domače krvavice in pečenice. Se priporoča Fr. Grošelj.
21873-18
iJITI [1] i,
Strojnik
dobi takoj mesto. Ponudbe z zahtevo plače poslati na podružnico Jutra v Novem mestu pod »Parna žaga«.
21881-1
Služkinjo ali
postrežnico
za ves dan, iščem. Oglase naj se samo čiste, poštene in spretne. Gledališka 14, V. nadstr., vrata 18.
21879-1
Plačilno natakarico
dobro izvežbano, pošteno, čedne zunanjosti, z dobrimi spričevali in z znanjem nemščine, iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prijazna«.
21884-1
Nadmlinarja
samostojnega, — vajenega mletja vseh žitaric, išče za vodstvo mlina za takoj valjčni mlin. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Mlinar«.
21805-1
Frizerka
dobra moč, dobi takoj mesto. Salon »Vena«, Gradišče 4.	21875-1
Pleskarja
dobrega delavca za pohištvo. zmožnega lakiranja, sprejmem v stalno službo. N poštev pridejo samo dobre moči. — Krže Franc, pohištvo. Vrhnika, skladišče Ljubljana, Prečna ul. 6
21863-1
Služkinja
katera zna kuhati in vsa gospodimska dela opravljati. dobi službo. Naslov T vseh poslovalnicah Jutra 21898-1
Natakarico
proti kavciji vzamem v dobro idočo gostilno za takoj za prevzem točilnice. — Drugo po dogovoru. Lasan Koko, Moste, Pokopališka štev. 14.
21812-1
Trgovski pomočnik
železninar, večletna praksa, dobi mesto. Ponudbe, prepis spričeval na ogl. odd. Jutra pod »Samostojen 666« 21897-1
Perfekten kuhar in gosposki sluga
perfekten, — dobita takoj službo na Gorenjskem. — Mlada, neoženjena, vojaščine prosta, z znanjem slovenščine in nemščine. — Visoke zahteve pri dobri plači. Stalna služba. Prosilci samo z najboljšimi spričevali večletne službe in referencami naj se javijo s sliko pod značko »Gorenjsko 67«.
21864-1
Likarico
perfektno, iščem za 3 dni v tednu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
21896-1
Večje število
delavcev
izvežbanih (moških in žensk) išče predilnica v Mariboru za krilna vretena Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Flver«.
21903-1
Dobro kuharico
za Albanijo (Tirana) sprejme avstr;jsk; oficirski zakonski pai. Začetn? plača 700 din. Nujne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Albanien«
21857-1
Službe išče
Brivski pomočnik
prvovrsten delavec, išče na-meščenja za takoj. Naslov: Frizerski salon Toni. Dobrna pri Celju.
21905-2
......................................................................
Vajenci (ke)
■iiiimiiiiiraminiiiiiiinmniniiiiiiiimmiimiiiiiiiifnii! Prijazen fant
zdrav, močan, poštenih staršev, s 3 razredi mešč. šole, dovršenimi v Ljubljani, išče fnesto vajenca ▼ špecerijski trgovini ali trg. meš. blaga. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dober računar«.
21882-44
Prodajalko
mešane stroke, ki je predvsem vajena manufakture, sprejmem. Istotam sprejmem služkinjo za vsa hišna dela. — Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod šifro »Mešana stroka«.
21804-1
Zaslužek
Vse vrste tekstov
prevaja s slovenskega na srbohrvatski odličen poznavalec obeh jezikov, — po najzmernejši ceni. Ponudbe pod šifro »Odličen poznavalec« na ogl. odd. Jutra.
21818-3
Pouk
Ga. R. Gallatia
prične s klavirskim poukom dne 15. septembra. Poganska cesta št. 18-1.
21885-4
Francoščino
in nemščino
klavir in teorijo, redno privatno poučuje odrasle in otroke — Aneta Potočnik, strok. dipl. Mnogoletna uspešna učna praksa. Prijave sprejema dnevno od 10.—16., Tržaška c. 1-1.
21895-4
Strojepisni pouk
(Desetprstni sistem.) Večerni tečaji, oddelki od 6.—9. ure zvečer za začetnike in izvežbance, pouk tudi po diktacu. Vpisova-nie dnevno od 6. do 8. ure zvečer. Največja strojepis-nica, najrazličnejši pisalni stroji. Pričetek pouka dnevno. Šolnina zelo nizka. — Christofov učni zavod, Domobranska cesta 15. Tel. št. direktoria 48-43.
21287-4
Potniki
Potnika
s stalno plačo in dnevnicami, izvežbanega v zavarovalni stroki (življenje in požar, sprejme takoj večja zavarovalnica. Sprejme tudi provizijske zastopnike v vseh krajih Slovenije. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštenost«.
21883-5
773
Osveta
indijske boginje
je novi veliki ljubezenski roman, ki ga je pravkar začel prinašati »Družinski tednik«. Zahtevajte brezplačno številko na ogled! »Družinski tednik«, Ljubljana, Gregorčičeva 27.
21872-8
Dragocenosti
Vsakovrstno zlato tcupuje po najvišjih cenah
CERNE — jnvelir. Ljubljana. Wolfova ui
Prodam
Telefonski aparat
namizni. Siemens in sve-tiljke poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	21900-6
Kupim
Polhove kože
3 ddn komad plačuje za prvovrstne, druge in tretje vrste nižje. Zdra-vič, Ljubljana, Stari trg 30. nasproti kavarne Za-laeaiili.
21630-7

mis^m
mastaC	*>
Cene za Tri!ysin lin TrHy si nemasten, so iste. i	.
Posest
Nova hiša
štiristanovanjska, z vodnjakom in velikim vrtom, mesečni dohodki 840 din, poceni naprodaj. Studenci, Sokolska 96, Maribor.
21901-20
Avto, moto
Opel dostavni voz
zamenjam za bencin črpalko. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
21888-10
Avto Opel
Super 6, mod. 38, vozen 7000 km, radi nabave večjega poceni naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	21871-10
Avto limuzino
dobro ohranjeno, prodam. 10 1 bencina na 100 km prodam za din 12.000 — Hotel »Mariborski dvor«, Maribor.
21841-10
Pohištvo
Elegantno jedilnico
moderno, prodam. Pojasnila : Gosposka ul. 6, pri hišniku.
21320-12
Pohištvo
aovo ln že rabljeno, fci ga želite prodati ali sa mo dati • shrambo sprejmemo v posebni od delek v Komisijsko pro dajo po zelo ugodnih pogojih. Kupcev je v tem oddelku vedno do volj za dobro ohranjeno pohištvo Vso reklamo preskrbimo sami Sporočite nam na dopisnici ali ustno. Prevoz pohl štrva v naš komisijski oddelek preskrbimo sa ml. Ivan Mathl&n Ljub Uana. Tyrševa cesta 12 79 12
Obrt
Moške klobuke
Vam hitro in poceni osnaži in obnovi — trgovina P. Magdič, Ljubljana, Aleksandrova cesta 12.
21799-30
NSERIRAJ V „ JUTRU"!
Velika ugodnost
Za industrijo, obrt ali velika skladišča je naprodaj parcela cca 1500 kv. m. — Stanovanjska hiša, delavnica, deloma iz betona, be-tonirano dvorišče in pol-odprte šupe na razpolago. Posredovalci izključeni. — Resnim interesentom zaže-Ijene informacije na razpolago. Ponudbe na ogl. odd. Jutra p>od šifro »Resni interesenti«.
21893-20
Večje število parcel
kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih m pa sta-novaniskib hiš ter vil, ima naprodaj gradbeno strokov no izobražen posredovalec
Kunaver Ludvik
Cesta 29. oktobra 6. Telefon 37-33. Pooblaščen gra-ditel) in sodni cenitel) za nasvete brezplačno na razpolago.	25-20
Sobo odda
Gospodični ali
dijakinji
oddam lepo sobo z dobro domačo hrano. Sekula, Gledališka ulica 12, pritličje.
21889-23
Opremljeno sobo
prostorno, s posebnim vhodom, event. s klavirjem in zajtrkom, oddamo eni ali dvema osebama takoj. Trg Tabor 5, I. nadstr.
21907-23
Prazno sobo
lepo, poseben vhod, oddam v Trdinovi 5, (visoko pritličje) levo.
21908-23
Zračno sobo
opremljeno, v bližini univerze, oddam dijakinjam. Naslov v Wolfovi ul. 10, stop. II., nadstr. I.
21894-23
Sobe išče
2 opremljeni sobi
s kuhinjo ali uporabo kuhinje in separatnim vhodom iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zakonca«.
2l467-23a
Opremljeno sobo
s kopalnico in hrano, išče soliden zakonski par v bližini Nebotičnika 1. oktobra. Vprašati pri »Tutru«.
21891-23a
Sobo za stalno
išče uradnik banske uprave. Pojasnila in naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
21822-23a
Za potrošnika pomeni ta guma ogromen prihranek na stroških za gume. Ogromno povečanje kilometraže brez povečanja cene — zmanjša stroške za gume po voženem kilometru, kar je edino merilo za stvarne stroške za gume. Poleg tega G—3 sistem atorov bolje potegne, z drugimi besedami: nudi največje izkoriščanje sile motorjev Vašega voza
«-3
posebna zmes prepreči razvijanje toplote v sami gumi n ji s tem podaljšuje življenje
Opremljeno sobo
v sredini mesta, poseben vhod, oddam eni ali dvema osebama. Križevniška ul. 5-1.
21887-23
Sobo
lepo opremljeno, s posebnim vhodom, oddam. — Šmartinska c. 10.
21870-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, lahko tudi s hrano, takoj oddam gospodu. Ulica na grad 9.
21878-23
Sobo
lepo opremljeno, v centru oddam 1 ali 2 boljšima osebama. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
21868-23
Lepo sobo
oddam gospodični in malo solnčno sobico dijakinji z vso oskrbo. Židovska ul. 3, III. nadstropje.
21874-23
Skoro dvesto let stara ln preskušena svetovna znamka
NJEGOVI SEDANJI IZDELKI :
Voda za usta Milo za zobe
Pasta za zobe v tubah: rožnatih — se ne peni beiih — se peni
Novost štev. 407 Okusno, peneče se sredstvo za čiščenje zob.
Dijakinjo (dijaka)
sprejmem v prvovrstno oskrbo. Klavir na razpolago. R. Gallatia, Poljanska cesta 18.	21886-22
Dijake
sprejme mna stanovanje in hrano v sredini mesta. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
21899-22
Izgubljeno
Aktovka
se je izgubila z dokumenti (vsa srednješolska spričevala, indeks, domovnica in ostali važni dokumenti) na ime Toplak Franc; pošten najditelj naj jih vrne proti lepi nagradi pri pred-stojništvu ptujske policije.
21860-28
INSERIRAJTE
V »JUTRU« !
Ženit ve
Železničar
srednjih let
se želi poročiti z gospodično neomadeževane preteklosti, ki ima nekaj gotovine. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra v Ljubljani pod naslovom »Srečo iščem«. Po možnosti prosim za sliko, ki jo pod častno besedo vrnem.
21869-25

Prvovrstni trboveljski
PREMOG
brez prahu, koks, suha drva nudi
I. Pogačnik,
BOHORIČEVA 5. Telet. 20-59
Od Vas je
odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato Jo pustite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana
Poljanski nasip 4-6 Pralnica — Sveriolikainic
Prostovoljna javna DRAŽBA
Dne 29* septembra ob 1$. uri SE PRODA na licu mesta na prostovoljni javni dražbi enostanovanjska hiša z vrtom (vila) v Ljubljani, Mišičeva ulica 2,
obstoječa iz kleti, pritličja, 1. nadstropja in mansarde. V kleti, ki se nahaja pod vso hišo, poleg drvarnice, lepa pralnica. V pritličju velika predsoba, kuhinja, 3 sobe in pritikline. V I. nadstropju: 4 sobe in velika moderna kopalnica. V mansardi 2 sobi, ostalo podstrešje. Zazidana ploskev 178 m3, vrta 1.022 m2. Na vrtu lesena garaža.
Dražbeni pogoji in vsa pojasnila v odvetniški pisarni drja STANKA JUGA, Ljubljana, Selenburgova ul. 3-n.
Parltste
vseh vrst izdeluje in dobavlja po nizki ceni
Leo Faulin
tovarna parket in furnirja, parna žaga.
Pošta: Straža pri Novem mestu.
INSERIRAJTE
V »JUTRU« !
Oglasi v „Jutru" imajo vedno največji uspeli!
ZAHVALA
Vsem, ki ste ob smrti našega ljubljenega soproga, predragega očeta, tasta itd., gospoda
JOSIPA TURKA
srez. šol. nadzornika v pokoju
z nami sočustovali, ga spremili na njegovi zadnji poti, naša najsrčnejša zahvala. Posebno se zahvaljujemo gg. zdravnikom, dr. De Gleria Jošku, ki mu je skrbno lajšal bolečine, primariju dr. Lavriču in dr. Krajcu, ki sta se preko vseh moči in z brezprimerno požrtvovalnostjo zavzela zanj, da bi mu rešila življenje, častiti duhovščini, čč. sestram usmiljenkam v Leonišču za ves njihov trud in skrb. Najiskrenejša hvala dalje g. Jakliču za poslovilen govor ob grobu, zastopstvu občine, Sokola, vrtn. podružnice in obrt. društva iz Radovljice in raznih drugih društev.
Sv. maša zadušnica bo darovana v soboto 17. sept. ob 6. uri v farni cerkvi v Radovljici in v ponedeljek, dne 19. sept. ob 7. uri pri Sv. Petru v Ljubljani.
Žalujoča soproga, otroci in ostalo sorodstvo
JJrejuje Davorin Ravljeru — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Ysi v Ljubljani,