PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini postale I gruppo Gena 70 lir Leto XXVI. Št. 284 (7778) TRST, sreda, 16. decembra 1970 V OKVIRU IZVAJANJA *PAKETA> IN DOGOVORA ZAVSTMO Vlada je sprejela dvanajst važnih ukrepov za južnotirolsko manjšino V senatu so dokončno odobrili vladni zakonski dekret o konjunkturi RIM, 15. — Danes se je sestala vlada, ki je sprejela JSto zakonskih predlogov za izvajanje talko imenovanega «p&-®ta» v korist Južnotirolske manj Sine. Današnji zakonski Nlog se nanaša na 12 različnih vprašanj, s katerimi izva-No ukrepe predvidene v «paketu» im o kateri je bil govor J lani v parlamentu, ko so odobrili globalno politično re-*** za Južno Tirolsko. .Najpomembnejši del «paketa»--------------- j® vlada že predložila parla-?®Ptu za obravnavo ustavnega ““tona, ki se nanaša na pristoj-bocenske pokrajine. Ta ““ton je pričela obravnavati počaka zbornica 19 januarja leta in ga prav sedaj ^ vedno obravnava, današnji zakonski predlog pred-r^vlja torej drugi pomembni za-®tofci akt italijanske vlade v iz-«paiketa», oziroma spora-z Avstrijo in to, kot je re-v poluradnem poročilu, ob J***Wanju točnih rokov tudi za-7' da se ustvarijo lojalni odnosi * tointeresirartim prebivalstvom in J se spoštujejo sprejeti dogo tori. Vladni zakonski predlog se na-J®*a na naslednja vprašanja: davč-Sdlajšave in lokane komisije za v nemškem jeziku. Premcev arhivov lokalnega interesa .zgodovinski arhiv bocenske po-Novi odnosi med osredjih statističnim uradom ter de-in pokrajino glede popisov Sjhkafaih statisitičnih preučevanj. wazum med državo in bocensko r®ajino glede industrijskih po-?*j z državno udeležbo in ali po-kd S tpjdm kapitalom. Pristojnost ?d občinskimi tajniki prehaja od k občinam. Pristojnost prednika bocenske pokrajine glede JjjSrafskih vprašanj. Posebni po-r~Pek za obnovitev imen in prijav v nemški obliki. Odškodnini bi jo bodo izplačali Alpen-Jtoinu za planinske koče, ki so S* nasilno odvzeli 1923. leta in predali C Al. Likvidacija pre-rjtenja ustanove »Bnte Nazianaie J* le Tre Vemezie* na področju ^ele Tridentinsko — Južno Poa-?&• Končno gre še za nekatere R>Sebne norme. besedilo zakonskega predloga so ®jptavili s pomočjo pripravljalna odbora za idarepe za Južno JJtolsko, v katerem so prisotni P*Jstavmdlri države in obeh zain-I^toiranih pokrajin in torej so prir tudi predstavniki jiužmotiral-^ manjšine. ^■tedsednik vlade Colombo je po J^tanku vlade izjavil, da so ob določenem roku sprejeli re-JVe v korist južnotiroiskega pre-j^lstva in da bo ta vprašanja JJ® Parlament z vso odgovomost-? teševa!, kot je ob koncu lanske-2 l®ta že odobril vladne predloge, .današnjim predlogom je bil narejen nov prispevek k pravič-svobodi in potnirjenju in to .Sodelovanju predstavnikov pokra-?! Tridiemt in Bočen. S tem ho-ustvariti nove odnose med so-t^avljani in med skupinami raz Jphga jezika. V tej smeri so prav-U ukrepi pomembni, še več pa jJP*to napravijo družine, šola, poli-u??6 in socialne sile, največ pa J??0 naredi mladina. Colombo j« jW, da je treba spoštovati spre-sporazume in da morajo pred-mladi ljudje razširiti čim-v*!l širok razgovor ter premostiti ?®Protja. čaka še trda pot in obdajo vprašanja zaposlitve ter še Jr®ti mladinske zaposlitve, normal-kulturnega, socialnega in gobarskega razvoja, tako da bodo lahko zaupali v bodočnost. . “BniEter za državne udelež-? IMocoli je dejal, da je vla- znal prebivalstvu nemškega jezika ter njegovim predstavnikom »pomemben akt zaupanja*. Nato je govoril o negotovosti za italijansko prebivalstvo, ki bo v bocenski pokrajini v manjšini. Kot je razvidno iz okvirnega seznama zakonskih predlogov, ki jih je sprejela danes vlada v korist južnotirolske manjšine in ki smo jih navedli na osnovi agencijske vesti, gre za izredno pomembne u-krepe, ki so povrh v okviru izvaja- nja celotnega «paketa» celo drugotnega značaja. Vendar pa gre za ukrepe, ki še zdaleka ne ustrezajo stanju, ki obstaja za našo slovensko narodno skupnost v Italiji, ko se mora še vedno na primer boriti za občinske tajnike, ki bodo znali slovensko, v primeru Južne Tirolske pa je to že doseženo in gre sedaj za pristojnost izvoljenega nemškega župana nad delom nemškega občinskega tajnika. Podobno za nas povsem neugodno primerjavo bi lahko napravili tudi glede vseh omenjenih zakonskih predlogov. Vlada je na današnji seji poleg tega odobrila zakonski predlog za začasni proračun za prihodnje finančno leto. Odobrila je ukrepe za ■iiiiiiiinnziniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiimimiiiiiiuuuuuniiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiimiiiiHniiiiiiiiiiuiiiiiiiHi VELIKA NAPETOST V ŠPANIH V PRIČAKOVANJU RAZSODBE VOJAŠKEGA SODIŠČA V BURGOSU Spori v Francovem režimu? ■ Protesti v vse/ Evropi MADRID, 15. — Nemir v Španiji iz dneva v dan rase v pričakovanju razsodbe vojaškega sodišča v Burgosu proti šestnajstim baskovskim rodoljubom. Včerajšnji ukrep vlade, ki je za šest mesecev dala policiji proste roke, da s svojimi metodami «skrbi za red* brez vsakršnega nadzorstva sodnih oblasti, nikakor ni prispeval k popuščanju napetosti. 300 intelektualcev, ki se je v soboto zaprlo v apatijo Montserrat blizu Barcelone v znamenje protesta proti procesu v Burgosu, se je na ukaz policije umaknilo iz opatije, ne da bi prišlo do incidentov. V Madridu so včeraj aretirali deset oseb, ki so, kot poroča španski tisk, pripravljale program demonstracij v španski prestolnici Na madridski univerzi, ki so jo v preteklih dneh zaprli, da bi preprečili študentske proteste, so vse-učiliške oblasta sklenile predčasno začeti božične počitnice. Vesti o demonstracijah in protestih so medtem zelo skope ter prihajajo navadno z zamudo. Tako se je danes zvedelo za včerajšnje demonstracije v Barceloni in Tar-rasi: v Barceloni se je nekaj stotin oseb zbralo v središču mesta ter delilo letake proti procesu v Burgosu. Demonstranti so razbili tudi stekla nekega bančnega zavoda. V Tarrasi pa so delavci sklicali stavke v tovarnah ter priredili protestno povorko. Po Madridu medtem še vedno krožijo govorice o sporu, ki naj bi nastal v vojaških krogih zaradi procesa v Burgosu, sporu, ki je imel menda odmev tudi v sami vladi. General Franco je sprejel danes številne predstavnike vojske ter se z njimi po vsej verjetnosti pogovoril tudi o bodoči razsodbi vojaškega sodišča v Burgosu, čeprav seveda o teh razgovorih ni bilo uradnih sporočil. Po drugi strani pa naj bi bila sama vlada razde ljena glede vprašanja, ali je primemo, da sodišče izreče smrtno obsodbo proti baskovskim rodoljubom. Večina ministrov naj bi bila za sistem trde roke, drugi pa. med njimi zunanji minister Lopez Bravo, naj bi o tem zrazili pomisleke, češ da bi smrtne obsodbe negativno vplivale na odnose med Španijo in drugimi evropskimi državami ter na sporazum, ki bd ga Madrid želel doseči z EGS. V raznih evropskih mestih so intervencijo na tržišču s sadjem in z zelenjavo ter o posebnih prispevkih za proizvodnjo olivnega olja. Sklenili so ustanoviti v Rimu drugo državno univerzo, za kar so nakazali 10 miMjard lir. V senatu so danes odobrili vladni zakonski dekret o konjunkturi in to v istem besedilu, kot ga je že prej odobrila poslanska zbornica. Vladni zakonski dekret je bil torej dokončno sprejet po dolgotrajni parla mentami bitki. Prvi dekret namreč parlament predvsem zaradi obstrukcije parlamentarcev PSIUP ni sprejel pravočasno in je zato morala vlada pred zapadlostjo njegove ve-ljanvosti na svoji seji ukrep ponoviti ter je bila prisiljena sprejeti vrsto bistvenih popravkov. Za vladni zakonski dekret so danes glasovale vse skupine levega centra proti pa vsi ostali. Campilli imenovan za predsednika Montedison Spremembe v najvišjih organih družbe MILAN, 15. — Danes se je sestal upravni svet družbe, ki je sprejel na znanje ostavko dosedanjega predsednika senatorja Merzagore ter izvodil za novega predsednika družbe Pietra Campiilija, ki je zaenkrat še istočasno tudi predsednik CNEN, to Je najvišjega državnega posvetovalnega organa za gospodarstvo in za socialna vprašanja. Istočasno je prišlo tudi do sprememb v najvišjih organih družbe, tako da ima družba tri podpredsednike: Tullda Torchdandja, Raffaela Girottija in Furia Cioogno; opolnomočeni delegati pa so: Luigi Grignani, Giorgio Mazzantd in Gi-no Sfarza. Merzagora je imel polemičen govor, v katerem je dejal, da je podal ostavko zato, kor je predsednik IRI Fetrilli Izjavil, da bodr skupaj z ENI upravljali tudi to FUNKCIJE PREDSEDSTVA IN ZVEZE SFRJ Predlogi predsednika Tita za spremembo ustave 0 spremembah bo razpravljala in odločala zvezna skupščina družbo, v kateri se Je zniževal delež zasebnega kapitala na račun državnega. Na tej osnovi je tudi prišlo do današnje spremembe v vrhovih družbe, ki pa jah ni povsem lahko ocenita, saj je na primer eden izmed novih podpredsednikov CSoagna, ki je bil dolgo let predsednik Gonfindustrie. Milanska borza je ugodno zabeležila vesti o predvidenih spremembah v družbi Montedison in so delnice družbe kvotirale včeraj 850 lir, danes pa so se vrtele okrog 870 lir. Zvečer je predsednik vlade Colombo poslal CampdMju telegram, v katerem Izraža zadovoljstvo za njegovo izvolitev, ki pomeni pozitivno dejanje za družbo in za razvoj njene dejavnosti. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 15. — Predsednik republike Josip Broz Tito je poslal 'zvezni skupščini predlog za ureditev postopka v spremembah zvezne u-stave. V uvodnem delu svojega predloga Tito poudarja, da so bili v dosedanjem razvoju v Jugoslaviji doseženi rezultati, ki omogočajo, da se je napravil korak naprej v graditvi samoupravnega in demokratičnega političnega sistema. 0 močnem razvoju na vseh področjih je prišlo do pomembnih sprememb v političnih in družbenih odnosih, zaradi katerih je neobhodno potrebno prilagoditi ustavo, sistem zakonodaje in zveznih ustanov novim razmeram. Pretežno statična struktura zveze je vplivala na njene odnose z republikami in pokrajinami in zavirala razvoj samoupravnih oblik integracije. Ustavni popravki, ki so bili sprejeti leta 1967 in 1968, sollišča o predloženih spremembah bdli sicer korak naprej, toda niso rezultat razprave v najvišjih orga- i i • * rj____ TiiffncloirnP odstranili vseh vzrokov neusklajenosti med nastalimi spremembami v družbenih, gospodarskih in političnih odnosih. Predsednik republike sodi, da so ustvarjeni pogoji, da se rešijo vprašanja, ki se tičejo funkcij zveze, odnosov zveze z republikami in pokrajinami in organizacije zveznih organov. Smoter predloženih ustavnih sprememb je, da se omogoči doslednejše uresničenje eakoprav-nosti narodov socialističnih republik in pokrajin, da se zagotovijo pogoji in odnosi, v katerih bi de lovni ljudje in organizacije združenega dela bolj samostojno odločali o razvoju materialne osnove svojega dela in razpolagali s sredstvi, ki .jih ustvarjajo- Tito ugotavlja, da so načelna sta- RIM, 15. — Med živahno razpra- , Iz tega uradnega sporočila iz-vo v poslanski zbornici o sobotnih haja, da je študent umrl zaradi dogodkih v Milanu je minister za I~1" notranje zadeve Restivo sporočil, da so med avtopsijo v soboto umrlega študenta Saltareiiija ugotovili, da je «umrl zaradi močnega udarca v srce* in da je namestnik javnega tožilca zahteval, da predajo tožilstvu v preiskavo sredstva, ki jih uporablja policija. bile danes demonstracije proti fran-kističnemu režimu. V Ženevi je nekaj stotin demonstrantov, med katerimi številni španski delavci v Švici, razbilo stekla španskega turističnega urada in letalske družbe «Iberia» v središču mesta. Skupina demonstrantov pa je v Parizu zasedla sedež španskega konzulata in izrazila svojo solidarnost z obtoženci v Burgosu. Jutri bo v vsej Franciji simbolična petminutna stavka proti frankističnemp režimu. Od 11-55 do poldne bo praktično vsa država paralizirana. Iz Moskve poročajo, da je slavni violinist David Oistrah odpovedal v zadnjem trenutku svojo turnejo po Španiji. Izjavil .je — kot poročajo »Izvestija* — da ne more potovati v Španijo v trenutku, ko je v tej državi v teku proces proti mladim delavcem in študentom, ki jim grozi smrtna obsodba. Neuspešno zasedanje ministrov evropske gospodarske skupnosti Nesoglasja glede finančnih bremen Velike Britanije po vstopu v EGS in o gospodarsko - monetarni združitvi nimiiiiiiii«iiiiiiiiiiiiiiHii*iiiiiiiiiiiiiiiii*niiuiimiiiii»iiMiiiiiiiiiiiiiiii»iiimiiiiiiiuiiii»ii!iiiiiinniiiniuniiMiiiiiiiiiiiiiiimiiiiii»iiiiiiiMiiiiiimniiniii»iiiii!imiiii REZULTATI AVTOPSIJE Santarelli je umrl zaradi «močnega udarca v srce» Policist je vanj izstrelil solzilno bombo ■ Manifestacija študentov v Milanu V Italiji ne bo izšel jutri noben dnevnik zaradi vsedržavne stavke časnikarjev. Prihodnja številka našega lista bo zato izšla v petek, 18. decembra. BRUSELJ, 15. — Na zasedanju zunanjih in zakladnih ministrov Evrope gospodarske Skupnosti se niso sporazumeli glede dveh osnovnih točk: sporazuma do kdaj bi si morala Velika Britanija prevzeti vsa finančna bremena glede vstopa v EGS in sporazuma o gospodarski in monetarni zdrudtvd. Ministri šestih članic gospodarske skupnosti so obe vprašanji odložili na zasedanje, M bo januarja prihodnjega leta. Po 18-urnd razpravi so morali u-gotoviti, da so si stališča med petimi članicami to Francijo zelo na razen to so izrazili zato željo, da bodo vprašanja, o katerih so razpravljali, dozorela v prihodnjem mesecu. Francija je bila nepopustljiva glede pogajanj z Veliko Britanijo. Njena predstavništva ste zahtevala, da mora London sprejeti v celoti vse stroške skupine kmetlj- občutljivih vprašanj Juž-qD”®06toega prebivalstva ter prf- ..MII...MII....................................MMMMMIMMIIMMMIMIU1UMIIMIMI.III NA POZIV SINDIKATOV CC1L, C1SL IN U1L V enajstih deželah enotna stavka za socialne reforme Jutri se bo zaključilo prvo raz- JttM, 15. - Danes je bila splosna , , ^ ^ fotona stavka v enajstih deželah: dobje splošne stavke za reforme, ko v*hbardii, Furlaniji - Julijski kra-|bodo stavkali delavci in uradniki Ligurii, Emilii Romagni, Um- Piemonta in Val d Aoste. N. K**,.. Laziu, Moliseju, Campagni, Basilicati in Calabrii. Sploš- . stavko so proglasile vse tri vse- nsa — tla*. * d« -- . _ konfederacije CGIL, CISL H--ker vlada zavlačuje obrav-vj*° in pričetek izvajanja reforme JJJ^Btva ter reforme glede sta- t^jSfijskih gradenj. Poleg tega zah-J/Sljo sindikati, da se pričnejo ob- te šolstvo in promet. j, tiu sindikati, da se pričnejo (kovati tudi druga vprašanja: kj^a reforma, politika do Juga, - -joi.vo in prmiiev. j'Stavka je na splošno trajala štl- v, !Jre' Železničarji so danes stav- vi. , .Po vsej Italiji, tako da so bili 5? Sj^J^stavljeni od 12. do 15. ure. so tudi šolniki, ki so vpi-£!* v omenjene tri sindikalne fe-fcac>ie, niso pa se stavki priklju-člani avtonomnih sindikalnih •™nizadj šolnikov. Federacija italijanskega tiska je sporočila, da je izvršni odbor sklenil okrepiti sindikalno akcijo časnikarjev, v okviru katere bo jutri stavka tako, da v četrtek ne bo izšel v Italiji noben dnevnik. Istočasno izražajo popolno solidarnost italijanskih časnikarjev delavcem, ki se bore za organsko politiko reforme. Želijo jim uspeh v njih borbi, pri čemer se časnikarji zavedajo, da prispevajo tudi s svojim stavkovnim gibanjem za obnovitev delovne pogodbe, ki izhaja iz zahtev kongresa v Salernu. Te zahteve se nanašajo na nove oblike in na modernejše pogoje za obveščevanje javnosti v Italiji. Izvršni orbor sindikata vodilnih državnih funkcionarjev Dirstat je sklenil prekiniti »belo stavko*, ki bi se marala pričeti jutri. Ugotovili so pozitiven zaključek del mešane ga odbora, ld mora končati zasedati 19. decembra. Avstrija nadzira izvajanje «paketa» DUNAJ, 15. — Med razpravo proračunu ministrstva za zunanje zadeve je bil govor tudi o izvajanju icpaketen za južnotirolsko manjšino. V razpravo so posegli raz ni poslanci, ki so ugotovili, da Italija v bistvu spoštuje dogovor. Zunanji minister Kirchschlaeger je o južno tirolskem vprašanju izjavil: Mi zelo resno pojmujemo našo vlogo nadzorovanja nad izvajanjem paketa in nad spoštovanjem operativnega koledarja in smo vedno ter ob vsakem primeru posredovali gle-. de posebnih zahtev, kot je na pri- ! mer televizija za Južno Tirolsko. ške poMUke v roku petah let po vstopu v gospodarsko skupnost. PO drugi strani pa so italijanska, ho-1 landska to zahodnonemška vlada predlagale, naj bd Velika Britanija prevzela vsa finančna bremena v osmih letih. Glede gospodarske ta monetarne združitve pa so prišle na dan zlasti bojazni o pristojnostih pri upravljanju gospodarske skupnosti, tar nadzorstva, ki naj bi ga opravljal evropski parlament. Ob zori so se sicer glede tega vprašanja dogovorili, da bo Skupnost obdržala pristojnosti ta odgovornosti na gospodarskem to monetarnem področju, ki ji omogočajo, da upravlja tudi evropski parlament. Zahodnonem-škd minister za gospodarstvo ta finance Schiller Je na tiskovni konferenci Izrazil svoje popolno razočaranje nad zaključki zasedanja. Po drugi strani pa Je predstavnik zahodnonemške vlade v Bonnu izjavil, da neuspeh bruseljske konference ne sme biti vzrok za ((paniko to globoko zaskrbljenost)), češ da je EGS že mnogokrat premostila zelo resne trenutke krize. Minister ZDA obsoja kmetijsko politiko EGS LONDON, 15. — Minister za kmetijstvo ZDA Hardin je danes v Londonu kritiziral zahodno Evropo in zlasti Evropsko gospodarsko skupnost zaradi njene kmetijske po- Naročniki! Bralci! Naročite se na PRIMORSKI DNEVNIK Poravnajte celoletno naročnino že sedaj! Kdor se na novo naroči na PRIMORSKI DNEVNIK, bo prejemal list brezplačno ves mesec december — vsak pa, ki poravna naročnino vnaprej, prejme v dar slovensko knjigo. Celoletna naročnina, plačana vnaprej, znaša 9.600 lir, mesečna pa 950 Ur. posledic močnega udarca, ki ga je prejel, ko mu je policist iz bližine izstrelil solzd-lno bombo, ki je zadela v srce. Na tak na- ga - čin ni bilo najprej vidnih zunanjih znakov, avtopsija pa je nedvomno dokazala, da ne gre za neko «slu-čajnostno* smrt. »Študentsko gibanje* je danes priredilo v Milanu veliko manifestacijo zaradi sobotnih incidentov. Študentje so se že zjutraj zbrali pred šolami in se nato v manjših povorkah osredotočili pred državno univerzo v Ul. Festa del Perdono. Tu se je zbrala povorka, ki je ob deseti uri krenila po milanskih ulicah z velikim napisom na čelu »Buržoazna država ubija piroi etar-ce» Na Trgu Duomo je bila manifestacija na kateri sta govorila predstavnika .študentskega gibanja' Alfoosko Gianni in Salvatore To-soano, ki sta napovedala vrsto zborovanj, ki bodo v prihodnjih dneh po raznih krajih v Italiji. Odločno sta zavrnila »tepizem* in dejala, da so »sicer mirni, nikakor pa ne pacifisti*. Obdolžili so sindikate, ker niso hoteli proglasiti stavke tudi za dopoldne. Manifestacije se jc po nekaterih vesteh udeležilo 60.000, po policijskih pa 20.000 mladincev. Popoldne je kakih tisoč anarhistov počastilo spomin njih tovariša Pinellija, ki je ob nepojasnjenih okoliščinah »padel* 15. decembra 1969 iz okna milanske kvesture. Zbrali so se na Trgu Cavour in z velikim napisom »V spomin Pine® ja, ki ga je ubila policija* krožili po osrednjih ulicah. Nekaj mi nut s d v popolnem molku stali pred milansko kvesturo, kjer so položili venec z napisom «V spomin pdmel-lija* ter ga obsuli z rdečimi nageljni in se poslovili z dvignjenimi -pestmi. Med povorko so kričali »Va-lpreda je nedolžen*. Policija ni intervenirala in ni bilo nobenih incidentov. litake in je še posebno obsodil visoke cene žitaric. Takšna politika, je poudaril Hardin, «lahko povzroči represalije v ZDA». Po mnenju ameriškega ministra za kmetijstvo, naj bd evropska restriktivna kmetijska to trgovinska politika prispevala »k oživitvi oro tetocdoiniisitdčne politike v ZDA». Hardin se vrača v Washington po 15-dnevnem obisku v Evropi, kjer je obiskal osem držav. Delegacija ZKS v Celovcu CELOVEC, 15. — Na povabilo pokrajinskega komiteja KP Avstrije za Koroško je danes obiskala Celovec delegacija CK ZK Slovenije. Ob tej priložnosti so se razgovarjali o mednarodnih problemih in o dejavnosti in sodeolvanju obeh partij. Slovensko delegacijo je vodil tajnik tajništva CK Andrej Marinc. UIIIIIMIIIIMIIIIIIIIIIIIIIMIIMIIIIMI.IMHIIHIMMIIMMIMIIIIIMIIIMHIIHIMHIIHIIHMIIIIHHIHIIHHIIIHHIMIIMHIIM.Ml.MMIMMMMIMMMIMMMIMMMMMMMMII uri zbrali v dvorani palače Giannel-li - Visvardi na Korzu Vittorio E-manuele I. partizani in patrioti iz osvobodilnega boja, ki hočejo odločno odgovoriti napadom novega fašizma, ki se pojavlja po vsej Italiji. Na sestanku bodo govorili bivši partizanski poveljniki, parlamentarci in predstavniki partizanskih organizacij, predsedoval pa mu bo Ferruccio Parri. RIM, 15. — Jugoslovanski veleposlanik v Vatikanu Vjekoslav Cvrtja je obiskal danes državnega tajnika kardinala Villoto, ki je istočasno tudi predsednik papeževe vlade. Jugoslovanski veleposlanik je prav tako obiskal tajnika za zunanje zadeve msgr. Casarolija. nih Zveze komunistov Jugoslavije, SZDLJ in Zveze sindikatov, v katerih je bilo doseženo politično soglasje glede ustavmh sprememb. V skladu s temi stališči predsednik republike predlaga, da se ustanovi predsedstvo SFR Jugoslavije. katerem bi bili zastopniki vseh republik in pokrajin. Predsedstvo bi imelo funkcije, ki jih ima sedaj predsednik republike in druge funkcije, ki bi mu omogočile dajati določene politične in zakonodajne pobude. V okviru svoje pristojnosti bi tudi predsedstvo skrbelo za uskladitev stališč in iskanje rešitve v primerih nasprotujočih si interesov in nesporazumov. Predsednik republike nadalje predlaga, da se z ustanovitvijo predsedstva ne spreminja ustavni položaj in dolžnost zvezne skupščine. Zvezni izvršni svet bi postal kolektivni izvršni organ, ki bi odgovarjal zvezni skupščini. Zvezni izvršni svet bi po svo.jem položaju in pooblastilih tudi v bodoče odgovarjal za izpolnitev zveznih zakonov in drugih .odlokov skupščine in za izvajanje politike, ki jo določi skupščina. Pri določanju pristojnosti zveze, bi se moralo, po mišljenju predsednika republike, upoštevati, da ima zveza tiste funkcije, ki so skupnega interesa za vse narode in narodnosti in za vse delovne ljudi, kot na primer obramba neodvisnosti in borba za mir na svetu, enotnost socialističnega samoupravnega sistema in enotnost trga. Po predlogu predsednika Tita zveza ne bi nimela nikakršnih investicijskih in drugih skladov, niti ne bi prevzemala drugih finančnih obveznosti razen tistih, ki so neposredno povezana z določenimi ustavnimi funkcijami zveze. Po predlogu predsednika republike bi morala biti z ustavo točno določena tista vprašanja življenjskega pomena, od katerih je odvdsna enotnost osnove samoupravne socialistične Jugoslavije, za rešitev katerih je potrebno soglasje vseh republik in pokrajin ter način, kako odločati o teh vprašanjih. Na koncu svojega predloga predsednik Tito poudarja, da bi morala zvezna skupščina določiti način obdelave predloga ustavnih sprememb in pripraviti besedilo teh sprememb. Vrsta bombnih atentatov v Juž. Vietnamu in Kambodži 17 mrtvih in 87 ranjenih pri eksploziji v pagodi v Cai Layu - Začasna prekinitev umika čet ZDA iz Vietnama? Zborovanje partizanov v Rimu RIM, 15. — Prejeli smo posebno obvestilo, da se bodo jutri ob 16. SAJGON, 15. — Čez devet dni bo v Južnem Vietnamu stopilo v veljavo prvo od treh premirij, ki jih bo FNO uvedla ob priliki božiča, novega leta in »teta*, za sedaj pa se boji na vsem indokitajskem polotoku nadaljujejo z izredno ostri no ter terjajo veliko žrtev. K zaostrovanju napetosti pa prispevajo tudi bombni atentati, ki so bili posebno številni v zadnjih dneh. Najbolj krvav atentat je opravil sinoči v Južnem Vietnamu neznanec, ki je vrgel ročno bombo v pagodo v Cai Layu, 90 kilometrov jugozahodno od Sajgona. Pri eksploziji je bilo 17 oseb ubitih, 87 pa ranjenih. Do drugega atentata .je prišlo v Sajgonu, kjer .je bomba eksplodi rala v nekem krožku, kjer se zbirajo ameriški vojaki. Štiri osebe so bile laže ranjene, materialna škoda pa je precejšnja. SEJA ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA Osnove družbene gospodarske politike za prihodnje leto (Od našega dopisnika) I in investicijskih obveznosti v Make- SEOGRAD, 15. - Zvezni izvršni 1^ svet je na včerajšnji seji, katere so se udeležili tudi predsedniki republiških ki pokrajinskih izvršnih svetov, zastopniki zvezne skupščine, zvezne gospodarske zbornice in sindikata, sprejel osnutek dokumenta o osnovah družbene gospodarske politike v prihodnjem letu. Dokončno besedilo osnutka bo odobreno na prihodnji seji zveznega izvršnega sveta, nakar bo predloženo v odobritev zvezni skupščini. Na seji je zveaii izvršni svet u-gotovil, da je bil v dosedanjih pogajanjih z republikami in pokrajinami dosežen pomemben napredek pri uskladitvi pogledov glede bodočega zveznega proračuna. Med drugim je bilo doseženo načelno soglasje, da se sredstva in obveznosti zveze za investicije v gospodarstvu, razen publike in da se na ta način postopoma odpravijo tako imenovana zvezna izvenproračunska sredstva. Glede zveznega proračuna za leto 1971 je bilo soglasno sklenjeno, da se iz njega finansirajo samo dela zveznih organov, potrebe jugoslovanske ljudske armade in dotacije nerazvitim, ter da se zvezni proračunski dohodki omejijo na prispevek republik in pokrajin, carine, konzularne pristojbine in morebitni prometni davek. Udeleženci razprave so poudarili, da so bili s tem doseženi pogoji za rešitev tudi preostalih vprašanj bodoče pristojnosti zveze in da se bo razprava o tem nadaljevala prihodnji teden. Zvezni izvršni svet, kot je bilo na seji dogovorjeno, je predložil skup ščini zakon, ki ga pooblašča, da lahko sprejme ustrezne ukrepe za I ke in pokrajine. tem zakonom bo zvezni izvršni svet, v dogovoru z republikami in pokrajinami, lahko izdajal predpise o višini prometnega davka, carine in drugih pristojbin, ki se plačajo pri uvozu blaga, ukrepe na področju kreditno monetarnega sistema družbenega nadzorstva cen. Ta pooblastila naj bi veljala samo do konca aprila 1971. Zvezni izvršni svet je predložil skupščini, da se po nujnem postopku do konca leta sprejme zakon o ukinitvi zveznega sklada za finansiranje znanstvenih dejavnosti in spremembo zakona o zveznih prispevkih na osebne dohodke, s katero bi se prispevki zmanjšali za 0,4 odstotka, kolikor je doslej znašal prispevek zvezi za to dejavnost. Funkcije in dejavnosti zveznega sklada za finansiranje znanstvene dejavnosti naj bi se prenesle na republi- sklada za razvoj nerazvitih krajev izvajanje stabilizacijske politike. S J B. B. Tretji atentat je bil danes v kamboški prestolnici Phnom Penhu, kjer je bomba eksplodirala v neki restavraciji v središču mesta. Do eksplozije je prišlo samo nekaj trenutkov potem, ko je lokal za pustila delegacija južnovietnamskih poslancev, ki so prišli včeraj na obisk v Kambodžo. Policija je povedala, da je bila bomba težka dvajset kilogramov ter da bi lahko povzročila ogromno škodo in veliko žrtev, ko bi atentator ne zagrešil napake, da jo je postavil v neko osamljeno sobo restavracije, kjer so v teku prenovitvena dela in ki je bila zaradi tega prazna, štirje kamboški vojaki so bili ranjeni, eksplozija pa je poškodovala tudi številna vozila, ki so bila parkirana pred lokalom Vojaški glasniki poročajo medtem o silovitih bojih tako v Kambodži kot v Južnem Vietnamu. V Peam Chikangu, kakih petdeset kilometrov od Phnom Penha, je kambo-ška redna vojska doživela hud poraz s strani Sihanukovih domovinskih sil. Uradno niso sporočili števila žrtev, vendar so nekateri tuji dopisniki videli plavati po reki Mekongu najmanj štirideset trupel Lon Nolovih vojakov. Peam Chi-kang so partizanske enote zasedle že pred desetimi dnevi, ofenziva redne vojske, da bi spet osvojili mesto, pa ni uspela. Kamboški vladni glasnik je sporočil, da se je zaključil z uspehom boj za mesto Prey Totung. Uradna poročila trdijo, da so vladne čete ubile dva tisoč »severnih Vietnamrecv*, zamolčujejo pa izgube Lon Nolove vojske. Južnovietnamske invazijske sile v Kambodži pa so začele v teh dneh novo ofezivo za osvoboditev področja okrog Kompong Chama, kakih 80 kilometrov od Phnom Penha. Gre za najbolj množično vojaško operacijo sajgonskih čet po vdoru v Kambodžo. Kaže. da niso bile sajgonske oblasti preveč navdušene nad to operacijo, da pa so nanjo pristale po dramatičnem pozivu generala Lon Nola sajgonskemu predsedniku Van Thieuju- Končno naj omenimo še vest iz Washingtona, kjer je glasnik Pentagona dal razumeti, da bi utegnili vsaj začasno popolnoma ustaviti umik ameriških čet iz Vietnama. Do tega naj bi prišlo zaradi okrepitve vojaške dejavnosti Severnega Vietnama in FNO. TRŽAŠKI DNEVNIK mm IZJAVE MLADINE KD, PSI, KPI, PSIUP IN SS Tržaška mladinska gibanja o odgovornosti za izgrede Zveza demokratičnih žena je poslala predsedniku Saragatu pismo z zahtevo, naj so razpustijo ludistične orgunizucije V mestu je velika antifašistična manifestacija na Trgu Goldoni zapustila v vseh udeležencih in med političnimi skupinami velik odmev. Mladinske organizacije, ki so prve dale pobudo za skupen antifašistični nastop, so že pred manifestacijo samo dale kratke izjave. V vseh je izražen gnev zaradi torkovih fašističnih izgredov in obsodba zadržanja državnih in policijskih oblasti, ki so to hujskanje dovolile. Mladinsko gibanje socialistične stranke PSI je poslalo sledečo izjavo: Mladi socialisti pozdravljajo tržaške antifašiste, zbrane na tej manifestaciji, katere pomen je tem večji, če se primerja z obsodbe vrednim zadržanjem policije in tistih oblasti, ki so dovolile in spodbujale nasilja fašističnih pobalinov. BiH antifašist pomeni danes biti ob strani vseh, ki se v tovarnah, šolah, pred sodišči borijo proti represivnim tvorbam tudi v sami demokratični družbi in so pri tem poslušali klic mučenikov našega Odpora in vseh, ki so — v Avoli, Reg-gio Emilii in i'ilanu — darovali svoje življenje za pravico nas vseh do novega ponosa.» Mladinsko gibanje KD je prav tako poslalo, v slovenščini in italijanščini, sledečo solidarnostno izjavo: Mladinsko gibanje krščanske demokracije v Trstu pred ostrimi fašističnimi provokacijami, ki skušajo obnoviti nacionalistične mržnje, ki bi jih morali že premostiti v ozračju sodelovanja in prijateljstva s slovensko manjšino in s sosednjo republiko Jugoslavijo, potrjuje svojo voljo, da bi moral Trst postati mesto, katerega cilj naj bi bil mir in socialno - gospodarski napredek, ki ju do sedaj še nismo zadostno dosegli. Mladinsko gibanje krščanske demokracije obsoja težko odgovornost sil javnega reda, ki niso posegle ob priliki nesramne manifestacije v torek 8. decembra, manifestacijo, ki jo je prefektura čudno dovolila. Sile javnega reda niso primemo nastopile, da bi preprečile hude te-pistične izpade proti mladim italijanskim in slovenskim demokratom.* Zveza komunistične mladine je poslala sledečo izjavo: tPozdravljamo to enotno protifašistično manifestacijo sil, ki se prvič uveljavljajo v Trstu na pobudo mladinskih gibanj. Ta enotnost predstavlja osamitev fašizma in propast tistih prenapetežev in reakcio- narjev, katerih šovinizem in lažno narodnjaštvo sta postala v tem mestu donosen poklic. , Odločno obsojamo zadržanje policijskih oblasti v preteklih dneh in zahtevamo, naj se proti njim ostro ukrepa. Današnja enotnost mora načeti novo obdobje, v katerem sta protagonista delavski razred in študentje, ki so se v teh dneh tako zavzeto izkazali, in tudi vse tiste site, ki dosledno izpričujejo svojo zahtevo za gospodarski in družbeni napredek, za polno in dokončno priznanje pravic slovenske narodnostne skupnosti in za demokratično preobrazbo naše družbe. Samo tako bomo dokončno zatrli fašizem in reakcijo*. Izjava mladinskega gibanja PSI UP se glasi: Mladinsko gibanje PSIUP obsoja fašistične napade, do katerih je prišlo v Trstu 8. decembra s sodelovanjem policijskih sil, katerih obnašanje je bilo precej različno med delavskimi boji tudi v našem mestu in v celi državi, pri izpraz- nitvi zasedenih šol, pri krvavem ] »Che Guevaram v Ul. Madonmima 19 zatiranju demonstracij ob prvi ob- j ob zaključku proslav 100-letnlce Le-letnici pokola na Trgu Fontana. Vsi ndnovega rojstva prof. Antonio Pe- ti dogodki spadajo v točen načrt v katerega so zapletene tudi vladne sile, ki skušajo zatreti delavsko gibanje, ki se vedno bolj zaveda svoje vloge osnovne družbene sile. Mladinsko gibanje Italijanske socialistične stranke proletarske e-notnosti obsoja dalje poskus reakcionarnih in šovinističnih sil, ki skušajo povzročiti spor med državljani italijanske in slovenske narodnosti: take provokacije je treba zavrniti z vsemi silami v imenu delavskega intemacionalizma, ki veže obe etnični skupini v boju za iste cilje.* Svojo izjavo je poslala tudi mladinska skupina Slovenske skupnosti: Mladinska skupina SS odločno obsoja škvadristično nasilje m se obvezuje, da bo z vsemi silami skušala zatreti kakršenkoli poskus ponovne oživitve fašizma. Slovenci smo za mimo sožitje in sodelovanje med narodi. Opozarjamo pa, da to sožitje in sodelovanje ovirajo pri nas tudi mnogi še nerešeni manjšinski problemi, ki bi jih morala demokratična Italija čimprej rešiti. Življenjske koristi Trsta zahtevajo, da se nemoteno nadaljuje prijateljstvo in sodelovanje s sosednjo Jugoslavijo. Slovenci v Italiji takšen razvoj odločno podpiramo * Izjave so poslali tudi predstavniki mladine PLI, PRI in indipenden-tističnega gibanja in jih bomo objavili prihodnjič. Po manifestaciji smo prejeli sporočila združenja demokratičnih žena — UDDI, da je ženska organizacija poslala predsedniku republike Saragatu pismo, v katerem poudarja, da se je že med NOB utrdila enotnost med Slovenkami in 1-talijankami. V imenu teh žena, bivših deportirarrk, padlih v taboriščih in v zloglasni Rižarni izraža občuten protest zaradi protislovenskega hujskanja v torek in izjavlja, da ne bo UDDI nikoli dovolila, da bi se v te kraje vrnili časi narodnostne mržnje. Zato pa zahteva, naj se takoj razpustijo fašistične organizacije. Federacija KPI pa v svoji oceni enotne manifestacije poudarja, da bi morale policijske oblasti sedaj spoznati, da Trst ne bo nikoli več izhodišče za šovinistično rovarjenje. Odvzem vozniških dovoljenj v novembru Zaradi cestnih prekrškov, ld so eahtevaJl smrtne žrtve ali hude poškodbe na ljudeh, so v novembru odvzeli vozniška dovoljenja naslednjim osebam: Giorglu Grudnu za 30 mesecev, Tommasu Kramarsdcu 24, Ettoru Manoatu 24, Mariu Smotlaku 24, Fioreiti Vasootto 24, Brunu Apollo-niu 12, Mariu Rosatiju 9, Brunu Benvegnuju 6, Marii Pii Vaccaro 6 tn Antoniu Alzetti za 3 mesece. Poleg tega so preklicali veljavnost 12 vozniških dovoljenj, ker njih 1-m etn liki niso več sposobni za vožnjo, ter 13 dovoljenj zaradi pomanjkanja moralnih rekvizitov njih lastnikov ali ker niso opravili predpisanega zdravniškega pregleda. sentl, docent za finančno znanost na univerzi v Piši, govoril o temi »Lenin in imperializem)). Sledila bo debata. Mladinska konzulta Mladinska konzulta tržaške občine se bo sestala v četrtek, 17. trn. ob 19. uri v dvorani občinskega sveta. Na dnevnem redu bosta med drugimi vprašanji tudi vprašanje višjih srednjih šol in pa univerzitetne gradnje V FURLANIJI.JULIJSKI KRAJINI Uspela poldnevna deželna splošna stavka za reforme Udeležba delavcev v stavki od 90 do 95%. manj pa med državnimi uslužbenci Podobno kot v drugih enajstih deželah je tudi v Furlaniji - Julijski krajini in Trstu uspela poldnevna splošna stavka za reforme, ki so jo oklicali trije sindikati CGIL, CISL in UIL. Stavka, s katero so delavci zahtevali, naj vlada hitreje in dosledneje pristopi k uresničevanju zdravstvene in stanovanjske reforme, o-benem pa pristane na pogajanja s sindikati v zvezi z davčno, urbanistično, šolsko in agrarno reformo, je v naši deželi opozorila tudi deželno vlado na svoje odgovornosti, predvsem na kmetijskem in urbanističnem področju. Zvečer so nam iz sindikalnih zbornic dali podatke o udeležbi v stavki, ki je potekala razčlenjeno, zadnje štiri ure v delovnih izmenah. Odstotek niha za industrijske stroke, zidarje in tekstilne delavce med 90 in 95 odst., manjši pa je v trgovinah (65 odst.), kjer so marsikdaj podjetja družinskega značaja ali je težko stavkati eni sami pomočnici. Stoodstotna je bila stavka v sektorju javnih in zasebnih prevozov in v zadružnih trgovinah. Slabo so se odzvali državni in drugi uslužbenci, tudi v šolah. Poziv sindikata slovenske šole je naletel na ugoden ocfeiv v dolinskih šolah in višjih srednjih šolah, medtem ko je v nekaterih drugih šolah, predvsem nekaterih osnovnih šolah, potekal pouk skorajda brez prekinitev. Verjetno je temu bila delno kriva tudi neobveščenost o napo-1 vedi stavke, ki jo je sindikat slov. šole sporočil šele v zadnjem trenutku. V PETEK, 18. DECEMBRA 1970 OB 20130 V MALI DVORANI KULTURNEGA DOMA SOLISTIČNI KONCERT MITJA GREGORAČ — tenor ROK KLOPČIČ — violina ZDENKA NOVAK — klavir Skladbe: Francka, Linharta, Beethovna, Debussjrja, Sarasata, Srebotnjaka, Ukmarja, Papandopula in Dup&rca. «iiiiiiiiiiMiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiitiiiMiiniiitiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiaitiiiiiiiiiii«iafliiMaiiiiiiii>iiiiiiiii«iiiiiiB*iaiiiiitiiaiiiiMiiiiiiiMiiiiiiiii>iii*t%M NiMMaMiiiimm PREDLOGI MEDŠOLSKEGA ODBORA ZASEDENIH SOL Dijaki za srečanje s šolskimi oblastmi in za sporazum vsaj o nekaterih zahtevah Na prvem mestu predloga o asocialnem ponedeljku» in popoldanskem pouku ter alternativa Misasijevi okrožnici - Položaj na trgovskem zavodu rn Dolan, Hilde Roser in Ingrid Goer i Scene in kostume Je zasnoval hannes Dreher, režiser pa Je *** — Kelch. Scenska postavitev Je 12 ta pemega gledališča v Bologni. ' V četrtek zvečer ob 20.30 bo > redna izvenabonmajska predstava A »i p •1*0 cinijeve opere «La Boheme* P° - j skih cenah z istimi izvajalci kot v 2 prejšnjih predstavah. Pri blagajni gledališča (tel.^M^ se nadaljuje prodaja vstopnic za predstavi. 4i i’ POLITEAMA ROSSETTI _ V gledališču Politeama Rossetti danes enkratni nastop Jazz 0 , Gornija Kramerja. Koncert, ki Je ven abonmaja, bo ob 20.30 28 — — -, ouuutiiaja, u» 3 M, S '< * c* 1 * »D diere*. Tony Curtis, charl's„ir0|of. son. Michele Mercier. Technt ivi Alabarda 16.30 «Camille 2.0°0», ; niele Gaubert, Nino Caste_)13|jinl TRŽAŠKA KNJIGARNA SPOROČA DA DANES, 16. DECEMBRA ODPADE PRAVLJIČNA URA olske vesti Ravnateljstvo državnega učiteljišča »A. M. Slomšek! v Trstu sporoča, da se bo redni pouk nadaljeval danes, 16. decembra. tanjem glasov in z resnim liričnim skemu svetu, ki je za ta kotiček j značajem. Zadnji je bil na sporedu Alp posebno izrazit. Predavcnje je I koncert za violino, oboo in orkester zaključil z diapozitivi o rastlinskem svetu našega Krasa in nekaj skicami iz Kamije. Besedo je spremljalo 176 diapozitivov, dober del katerih je presegal zgolj informativno vlogo slike (posebno flora) in nudil gledalcu pravi užitek. Pazljivemu opazovalcu narave in prijetnemu predavatelju se je občinstvo prisrčno zahvalilo s top im aplavzom. SM Kvaliteten Bachov koncert v Nemškem kulturnem klubu Pretekli četrtek je bil v Nemškem kulturnem inštitutu koncert komornega ansambla tDeutsche Bachsolisten*, fci ga vodi prof. Helmut Winschermann. Ansambel velja za enega najboljših interpretov baročne glasbe. Sestavljajo ga priznani umetniki, ki so tudi kot solisti odlični izvajalci te glasbe. Spored je obsegal izključno dela Johanna Sebastiana Bacha, ki je bil edinstveni genij in je privedel baročno vokalno In initrumentalno glasbo, posvetno in nabožno tako slogovno kakor oblikovno do izredne popolnosti. Ansambel je najprej zaigral Suito v h molu za flavto in orkester. Bach je svoje suite običajno imenoval uverture, po prvem in najvažnejšem stavku. Tej uverturi sledijo stavki plesnega značaja: Gavota, Bourrče, Menuet in drugi. Suita v h-molu je eleganten in graciozen primer dvorne t zabavne glasbe*. Uverturi sledijo učinkovit Rondo, Sarabanda, dva Bourreeja, Po-loneza, Menuet in za konec še Ba- v d-molu. Dočim ima v prvem Ljudska prosveta Prosvetno društvo France Prešeren iz Boljunca vabi vse vaščane na o-gled filma KAPLAN MARTIN CE. DERMAC_ ki bo v četrtek, 17. t. m. ob 20J30 v srenjskl hiši. V nedeljo 20. t. m. ob 17. url bo v svetolvanskem Marijinem domu v Trstu «GLASBENI VEČER*. Prireja ga glasbena šola Finžgarjevega do. ma z Opčin. Spored: ansambel «Našt mladi*, ansambel »Talms trlo za tč», klavir. Prisrčno vabljeni I Razna obvestila Zadruga »Naš Krasa obvešča svoje stavku - Allegro - glavno vlogo tlant, 0* bo zadružna večerja v so. orkester, prevladujeta v Adagiu solista, oboa vodi, violina ji odgovarja — ob spremljavi orkestra. Tretji stavek — Allegro — je napisan v obliki briljantnega fugata. «Deutsche Bachsoiisten*, ki šteje trinajst (lanov, je izredno homogen ansambel. Odlikuje ga izredna tehnična pripravljenost, kar mu omogoča, da se lahko posveti muzikalno doživljeni igri, ki jo označuje žlahten ton posameznih izvajalcev. Pohvaliti je treba t udi posamezne soliste, Petra Reidemeisterja (flavta), Helmuta Winschermanna (o-boa), Ernsta MagerSchierninga (violina) in Rainerja Kussmaula (violina), ki so dosegli izredno lepo zvočno sorazmerje s skupino. MD Zaradi nevarnosti zemeljskega usada na indijski pokrajinski cesti na odseku od križišča s pokrajinsko cesto proti Oamporam (pred ladjedeindoo Sv. Roka) do Lazareta, bo cesta zaprta do zaključka del. boto 19, t. m. ob 20.30 v gostilni »Pe pl* v Bazovici. Prijave sprejema kot običajno dr. Gantar — telefon 36005. Vljudno vabljeni člani ln njihovi prijatelji. BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Technicolor Prepovedano pod 18 letom „,(* Filodrammatico 16JO «Elsa. ua rras, re», Betty Arvaniti, Costas C. Crno-beli film sexi. Prepov mladini pod 18. letom. Aurora 16 30 «Tora! Tora! 10 Fox film Technicolor. .|C# Cristallo 16.00 «Soldato blu», ca ]of, Berger, Peter Strauss. Technlc Prepovedano mladini pod 14 J Lej. Capitol 15.30 «Mash», Donald sulpre. land, Eliot Gould. Technicolor povedano mladini pod 14, ttlo • ^ Moderno 16,30 »Angeli senza Ra ^ so*. Romina Power. Al Bano. deli* chnicolor Vittorio Veneto 16.30 »I *el ln«, grande raplna*, Ernest Borg"0ve-Jim Brown. Technicolor. Prepw m dano mladini pod 14. letom. ideale 16.00 «La mano della v'"t,L ta*. Slim Plckens, Riccardo ban Technicolor. Film ivester ■ Impero 16.30 «In fondo al bul0’i,,d»-na Karina. Technicolor. PreP° no mladini pod 18. letom. Astra 16.30 «La morte non ha Luciana PaluzzI. Robert Hort"1 Technicolor. noyd, Abbazia 16.00 «Superspla K*. s- ° wf. C. Spaw, M. Redgrave. Technlc MILJE Verdi zaprto. Včeraj-danes Danes, SREDA. 16. decemK” ALBINA oB Sonce vzide ob 7.39 tn zatone ^ 16.22 — Dolžina dneva 8.43 ".qJS. na vzide ob 19.54 In zatone °h Jutri, ČETRTEK, 17. decem®2 LAZAR -•til- Vreme včeraj: najvlšja tempe ^ ra 10 stopinj, najnižla 5, ob 1S’,ra-6,2 stopinje, zračni tlak 1025,4 - šča, veter 21 km severovzhodni*’ b(i ki burje 49 lem, vlaga 53-odst-, arj Jasno, morje razgibano, temPer morja 12 stopinj. ROJSTVA SMHTI IN POK0*® v Dne 15, decembra 1970 se J* g Trstu rodilo 17 otrok, umrlo J oseb Umrli so: 61-letnt Antonio tleh 69-letnl Francesco Glanone- *1 letna Rosa Šerpe por. Pepe, 75‘ fo-Giusto Millo, 77-letni Giovanni . verlizza, 64. letna Rosa PCI!5.„,ittl' Schiettino, 69 letni Umberto 87.1etna Clelia Napitcllo vd TRST Ulica F. Filzl St 10 lal 38101/38045 opravila v»e bančna posle kupuje tujo valute DNE6VNA SLUŽBA LEKAb (od 13. do 16 ure) ^ Alla Baslllca, Ul. S. Giusto L a1|j ce Verde, Ul Settefontane 39.^ Oro. Glustlzla, Trg Liberta 6. Testa o Ul. Mazzini 43. NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do 6.30) (ji. Al Lloyd, Ul. Orologlo 6 “TJ. 1, Diaz 2, Alla Salute, Ul. G'"1 jrf Plcclola. Ul. Orlanl 2. Vernan, Valmaura 11 a delavcev za polno zaposlitev, potem ko sta vodstvi o-beh podjetij poslali v dopolnilno blagajno večje število svojih delavcev. Kriza na tekstilnem področju je zajela ves skupni evropski trg zaradi pomanjkanja naročil (zaradi zastarele proizvodnje). Da bi omilili to krizo, so že oktobra predlagali finančne posege deželne uprave, s katerimi naj bi obe tovarni premostili nastale težave. (Finančno pomoč sta prejeli, nista pa premostili težav in kriza se je še zaostrila, op. ur.). V kovinarski industriji je bila proizvodnja normalna, z izjemo kratkega sindikalnega gibanja v tržiški ladjedelnici zaradi povišanja plač in ureditev delovnih odnosov. GOSTOVANJE OPERNIH PEVCEV LEP KONCERT V GORICI SOLISTOV IZ LJUBLJANE Nastopili so sopranistka Nada Vidmar, altistka Bogdana Stritar in tenorist Rajko Koritnik Na povabilo SKPD Mirka Fi-lej» iz Gorice so preteklo nedeljo popoldne gostovali v dvorani Katoliškega doma v Gorici operni solisti iz Ljubljane. Spored je obsegal nastop sopranistke Nade Vidmar, ailistke Bogdane Stritarjeve in tenorista Rudolfa Francla, ki pa je zbolel in ga je nadomestil tenorist Rajko Koritnik. V prvem delu so ljubljanski u-metniki zapeli posamezno ai v duetu vrsto pesmi domačih in tujih skladateljev, med katerimi jih je bilo več od Čajkovskega. Zaključil je Rajko Koritnik z arijo iz *Pro-dane neveste» V drugem so pevci zapeli vrsto arij iz raznih znanih oper Verdija., Puccinija, Bi zeta in Saint-Saensa ter tako navdušili občinstvo s svojim podajanjem, da jih je ponovno klicalo po vsaki točki na oder. Obema pevkama so ob koncu poklonili šop rdečih nageljnov. Pri tem pa moramo pripomniti, da bi bila udeležba občinstva lahko številnejša, saj imamo le redko priliko poslušati tako kvalitetne koncerte. Seveda pa so temu krivi tudi zabavišča Andrejevega sejma in pa druge prireditve, ki so bile no sporedu v nedeljo. Predavan/e v Bazovici v klubu «S. Gregorčič> Zadnje predavanje kluba »Simon Gregorčič« v Gorici je bilo posvečeno obravnavanju bazoviškega procesa ob njegovi 40-letnid. Govornik Drago Pahor iz Trsta je šte- vilnim poslušalcem orisal okolje, v katerem je prišlo do odpora slovenskih ljudi na Primorskem proti fašistični vladavini. Zaradi tega so bile tudi take akcije, za katere so štiri bazoviške junake in njih tovariše spravili pred posebno fašistično sodišče, popolnoma upravičene. Drago Pahor je svoje predavanje zaključil z ugotovitvijo, da se danes tudi italijanski antifašisti zavedajo važnega mesta, ki ga imajo bazoviški junaki v zgodovini odpora proti italijanskemu fašizmu. Odtod tudi podpora italijanskih antifašistov upravičenim zahtevam slovenskega prebivalstva, ki živi v mejah italijanske države. Predsednik kluba Waltritsch je naglasil, da je to predavanje prav v času, ko so po raznih italijanskih mestih fašistične demonstracije in je treba zaradi tega bdeti, da fašizem ne dvigne spet glave ter v času, ko je v frankisdčni Španiji v Burgosu proces preti skupi-pind baskovskih rodoljubov, ki ima vrsto podobnosti z bazoviškim procesom. Sindikalni sporazum za NSG Na uradu za delo so včeraj popoldne podpisali sporazum med vodstvom tovarne Nuova San Giorgio in sindikalnimi predstavniki delavcev te tovarne. V sporazumu so določili nove pogoje za akordno delo ta tudi druge sporne točke glede mezdnih dotočil. Nobenih posebnih novosti ni bilo v lesni, kartonažni, slaščičarski, li-kerski in živilski industriji. Pač pa moramo omeniti gradnjo novega industrijskega objekta »Valdisonzo« pri Villessah, kjer bodo izdelovali gradbeni material in kjer bo zaposlenih kakih 70 delavcev. Tovarna bo v kratkem dograjena. Pri Tržiču pa je začel obratovati še drugi del termične elektrarne ENEL, ki bo v obeh svojih delih proizvajala do 1,6 milijarde kWh e-lektrične energije. Na gradbenem področju so v trimesečju pred oktobrom zabeležili rahlo nazadovanje v gradnjah. To potrjujejo tudi statistični podatki, po katerih so v preteklem juliju zgradili 39 hiš s 176 stanovanji ter 448 prostori za druge namene. V avgustu so zgradili 28 hiš s 148 stanovanji in 598 prostori za druge namene. Septembra pa 18 hiš z 48 stanovanji ta 140 prostori za druge namene. Podobno nazadovanje so v teh mesecih zabeležili tudi pri načrtih za nove gradnje (julija 38 hiš, avgusta 20 hiš m septembra 24 hiš). Letalski promet v Ronkah je bil še vedno na dostojni ravna tako gfet* de blagovnega kot potniškega prometa. V pristanišču Portoresega pa so zabeležili povečanje prihoda celuloze, mineralnih olj ta drugega blaga. > V trgovini je bito opazita poveča nje prometa po poletnem premoru, za kar gre zasluga predvsem povečanju števila klientov iz Slovenije, ki so prišli za nakupe v Gorico, Tržič ta druge kraje. V okviru sporazuma za maloobmejni blagovni promet med Italijo ta Slovenijo so v oktobru zabeležili povečanje uvoza na 330 milijonov lir (v septembru 288 milijonov) ir precejšnje zmanjšanje izvoza v Slo venijo, ki je dosegel komaj 39 mili jonov (v septembru 145 milijonov). Pri uvozu je prišlo v poštev sveže mleko, goveje ta svinjsko meso, ko-nji za delo ta zakol, povrtnina, sadje, gobe, drva industrijski les, kartonažni izdelki, čipke, goveja živina, zajci itd. Pri izvozu naj navedemo drogerijske izdelke, tekstilno blago ta oblačila, elektromaterial, sanitarne potrebščine, razne stroje in gradbeni material. V oktobru je pristojni urad trgovinske zbornice izdal tudi izvozna dovoljenja in potrdila o izvozu blaga za izvoz v razne druge evropske in izvenevropske države. Gre za blago krajevne proizvodnje (sanitarne potrebščine, industrijski hladilniki, tekstilni izdelki in kovinske drobnarije, slaščičarski izdelki itd. v skupnem znesku 31 milijonov lir. sednikom Berza riti jem. Sindikalne organizacije so vabilo sprejele z rezervo, da bodo preklicale za jutri napovedano stavko le če bodo sprejeli zahteve, ki so jih te organizacije postavile. Danes na prefekturi pogajanja za Sovodnje Tri pokrajinske sindikalne federacije CGIL, CISL ta UIL so včeraj prejele povabilo goričkega prefekta dr Sgange na razgovore, ki bodo danes v sredo 16. t. m. ob 10.30 na prefekturi o zadevi tekstilne tovarne v Sovodnjah. Ob tej priliki bodo nadaljevali razgovore, ki so jih imeli prejšnji dan o tem problemu v Trstu s pred- 1‘ogled na del občinstva v Prosvetni dvorani v Gorici med predstavo ljudske igre »Miklova Zala«, ki jo je uprizorila dramska skupina prosvetnega društva »Oton Zupančič« iz Štandreža Izgubljeno-najdeno Na uradu mestnih stražnikov v Gorici hranijo naslednje najdene predmete: 1 šolsko knjigo, 7 mo skih in 4 ženska kolesa, 5 mošnjičkov z nekaj denarja, otroško torbic- ■ zlat uhan, zlat nrstnn, zlate zapestnico, mali nahrbtnik s potreb sčinamd za taborjenje in obleko, o-troško kolo, par naočnikov, kovček z raznima predmeti, ženski dežnik, 3 torbice z nekaj denarja. 2 zne ska denarja, moški površnik, otroški suknjič, ogrlico, 2 ženski za pestni uri in 1 par ženskih rokavic. Kdor lahko dokaže, da je lastnik katerega navedenih predmetov, ga lahko dvigne med uradnimi uram' na urau mestnih stražnikov v Go ricd, Ul. Mazzini 7. pozneje skupino z vsemi ostalimi slovenskimi društvi Po koncu druge svetovne vojne ta zmagovite narodnoosvobodilna borbe so se na Goriškem obnovila stooro vsa od fašistov zatrta slovenska društva, med temi tudi planinsko ta 16. decembra 1945, torej prav pred 25 leti, se je v dvorani Ljudskega doma na Verdijevem korzu zbralo veliko število slovenskih planincev ter dalo povod za ustanovitev slovenskega planinskega društva v Gorici. Razmejitev je nekaj let pozneje mnoge planince odtrgala od matičnega društva ta danes je med nekaj stotinami članov goriškega SPD le 24 takih, ta so k društvu pristopili ob njegovi obnovitvi pred 25 leti. Slovensko planinsko društvo je brez dvoma najbolj množično slovensko društvo v Gorici ta razvija tako na planenskem kot tudi na družabnem področju veliko dejavnost. Ob priliki svojega jubileja so go-riškd planinci pripravili tudi razstavo o svojem delovanju, ta bo odprta v prosvetni dvorani ta stranskih prostorih.. Nocojšnja prireditev se prične ob 20.30 ta bo potekala v prostorih na Verdijevem korzu 13. Nanjo vabijo planinci vse prijatelje in člane goriškega SPD. Tovarna pohištva je zgorela v Furlaniji Prejšnjo noč so poklicali gasilce iz Vidma na pomoč gasilcem iz Gorice v Feletto Umberto v Furlaniji, kjer je velik požar uničil tamkajšnjo tovarno pohištva. Goriški gasilci >o se odzvali povabilu in prihiteli na pomoč z dvema moto-nima brizgalnama in eno četo. Na delu so bili devet ur ter so se vrnili včeraj ob 10. uri dopoldne. Po prvih podatkih je požar povzročil zelo veliko škodo, ki jo cenijo na več stotin milijonov lir. Iz fioriškciza matičnega urada Dne 14. in 15. decembra so prijavili na goričkem matičnem uradu osem rojstev in dve smrti: Rojstva: Monica Jandg, Fabri-zio Torazza, Angelo Capi zri, Paolo Rupil, Michele Zuttioni, Luca Ber-bot, Flavia Faggionato in Monica Jandg. Umrli: delavec 62-letni Ni col 6 Foggetti ta upokojenka 704e, m. Hood ta J. New-man. Ital. kinemaskope v barvah. VITTORIA: 17.15 «A1 di la dl ogni ragi one vole dubbio«, B. Newman ta D. Muldaur. Ameriški barvni film; mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE: 17.15 »I ddavoM dal mare«, J. Franoiskus. Ameriški kinemaskope v barvah; mladini pod 14. letom prepovedan. Novu (.urica SOČA: «Na rečnem zavoju«, ameriški barvni film — ob 18. ta 20. SVOBODA: »Plinska luč«, ameriški film — ob 18. ta 20. DESKLE: «Mlečna pot«, franookta barvni film — ob 19.30. ŠEMPAS: «2emdar se ženi«, Italijansko-francoski barvni film — ob 19.30. KANAL: prosto. PRVACINA: «Agin testament«, madžarski barvni film — ob 19.30. RENČE: zaprto. DEŽURNI LEKARNI V GORICI V Gorici je danes ves dan ta ponoči dežurna lekarna CRISTO-FOLETTI, Travnik, tel. 29-72. V TR21CU Danes ves dan ta ponoči je dežurna lekarna »Alla salute« dr. Fabbris, Ul. Cosuhch 117, telefon 72480. OB DVESTOLETNICI BEETHOVNOVEGA ROJSTVA «Zelim, če bo mogoče izzvati svojo usodo!» Ljudje so šli mimo genija, ne da bi ga bili spoznali Je eden izmed največjih skladateljev vseh časov, rodil se je v Bonnu 16. decembra 1770, njegovo ime je Ludvig van Beethoven. O njem je dejal Wagner, da je tTitan, ki se bori z bogovi». Njegova mladost je bila nesrečna. Oče je bil pevec v bonski votivni kapeli in kronični pijanec. Ko se je zavedel, da je njegov sin nadarjen za klavir, si je takoj omislil, kako bi to nadarjenost izkoristil v svoj prid, kot se je ie zgodilo s tčudežnim otrokom» Mozartom. Zaradi tega je Ludviga izročil prijatelju Pfeifferju, s katerim je mladi Beethoven moral igrati klavir več ur na dan. Tako se je začelo za mladega Beethovna trdo življenje odrekanja in naporov, brez prijateljev. Edina oseba, ki je v tistem času imela z njim stike in ki ga je ljubila, je bila njegova mati. Že z osmimi leti je Beethoven nastopil na svojem prvem koncertu in je od tedaj vadil z dvomim organistom Christianom Gottlobom Nee-fejem. Med kratkim obiskom na Dunaju je spoznal Mozarta, ki ga je spodbudil k nadaljnjemu delu. Ko je Beethovnova mati umrla za jetiko, se je njegov oče popolnoma predal pijači in mladi Beethoven je moral sam podpirati družino. Leta 1790 je prišel v Bonn ■HiiniimiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiu Mitja Gregorač v petek zvečer v Kulturnem domu Tenorist Mitja Gregorač Tenorist Mitja Gregorač je dokončal pevski študij na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri znanem pok. profesorju in odličnem pevcu Juliju Betettu. Posvetil se je predvsem koncertnemv. komornemu petju ter spada danes med najboljše tovrstne jugoslovanske glasbene umetnike in je reden gost vseh pomembnejših glasbenih festivalov. Njegov koncertni repertoar je zelo obsežen ter vsebuje mojstrovine Schuberta. Schumanna. Brahmsa in drugih avtorjev solospeva. med nji mi tudi sodobno pevsko literaturo Dallapiccole, Schbnberga itd. Na koncertnih odrih redno srečujemo Gregorača tudi kot interpreta — solista v obsežnejših vokalno-instm-mentalnih delih, predvsem oratorijih. Naj omenimo med drugim njegov odličen nastop na dubrovniškem festivalu v Beethovnovi *Mis-sa solemnis* in v Stravinskega tKralju Edipu*. Glasbeni kritiki primerjajo tenorista Mitja Gregorača s svetovno znanimi koncertnimi pevci. Številne njegove koncertne izvedbe so danes posnete na gramofonskih ploščah. V spored koncerta, ki ga organizira Glasbena matica prihodnji petek v mali dvorani Kulturnega doma, je tenorist Gregorač vključil najprej 2 pesmi Antona Tomaža Linharta: Pesem in Ljubici, ki sta izšli v zborniku «Cvetje s Kranjskega za leta 1781». Linhart, ki ga poznamo predvsem kot izvrstnega avtorja «Županove Micke» in «Ta veseli dan ali Matiček se ženi», se bo tokrat predstavil tudi kot občutljiv in nadarjen glasbeni ustvarjalec. Obe pesmi, pravzaprav arih. sta značilni miniaturi zgodnjega klasicizma, ter je le obžalovati, da ni Linhart, ki se je v poznejših letih ves posvetil slovenski mi sli. še segel po glasbenem peresu. Gregorač bo nadalje predstavil še «Tri Goethejeve pesmi» L. van Beethovna: Hrepenenje, Otožnost in Naslikan šopek cvetja ter tri pesmi francoskega skladatelja Hen rija Duparca, avtorja izvrstnih samospevov, ki jih odlikuje čudovita čustvena vsebina, lepo oblikovana melodija in barvita harmonija. Zapel bo pesmi: Povabilo na ples. Tožba in Rozamundin dvorec. Haydn, ki je v katedrali poslušal mašo mladega skladatelja. Želel je spoznati Beethovna in ga je povabil, naj gre z njim študirat na Dunaj. Ker se je za Beethovna zanimal tudi grof Waldstein, je bilo mlademu skladatelju šolanje omogočeno, saj mu je grof napisal nekaj priporočilnih pisem za nekatere dunajske plemiče. Vendar Beethoven ni mogel povsem slediti svojemu učitelju. Haydn je bil miren, kar se je odražalo tudi v njegovi glasbi in prav zaradi tega ni mogel slediti Beethovnovi siloviti izrazni moči. Na tak način je Beethoven na Dunaju spoznal še druge učitelje Albrechtsbergerja, Salierija, Schup-panzigha in Schenka. Marca leta 1795 je na Dunaju nastopil na svojem prvem klavirskem koncertu. Žel je veliko u-speha, toda že aprila 1800, ko je na koncertu izvajal prvič svojo Prvo simfonijo, je bila kritika z njim ostra. Njegovo glasbo so definirali za skupek tkonjuznih eksplozij*. Že leto kasneje je v pismu prijatelju dr. Franzu Gerhardu Wegelerju iz 29. junija 1801 priznal, da postaja gluh: *Sedaj že lahko rečem, da živim bedno življenje. Že skoraj dve leti se izogibam vseh, kajti ne morem reči ljudem: gluh sem. Če bi se ukvarjal s čim drugim, bi bilo mogoče to dejstvo prenesti; za glasbenika pa je tak položaj strahoten. Kaj bi dejali na to moji sovražniki, ki jih m malo?* S tem se je začel njegov boj z življenjem, ki ga je tako ogoljufalo tželim, če bo mogoče, izzvati svojo usodo*. Začelo se je njegovo raziskovanje svoje notranjosti, ki ga je včasih privedlo do jasnosti, včasih do najbolj bolečih spoznanj. Začela se je njegova pot k veličini izraza. Njegove skladbe so sprejemali ljudje z navdušenjem. Skoraj ni bilo osebnosti, ki bi si ne želela govoriti s skladateljem med Dunajskim kongresom. To je bilo obdobje največje ustvarjalnosti. Vse kar mu je življenje namenilo hudega, je delovalo kot spodbuda za ustvarjanje za spreminjanje not v večno vrednoto Njegova ustvarjalnost obsega orkestralna dela in klavirske skladbe, komorno glasbo, korale in operna dela. Najbolj znane skladbe so Devet simfonij, Ouver-tures Lenora št. 1, 2 in 3, Koncert za violino in orkester, pet koncertov za klavir in orkester, 32 sonat za klavir, (med katerimi Mesečina, Appassionata in Faletiča), 16 kvartetov za godala, 10 sonat za violino in klavir, Fide-lio, Missa Solemnis, Koncert za klavir, violino, čelo in orkester, 8 trio za klavir, violino in čelo, Variacije na Diabellijevo temo in 32 variacij za klavir. Nedvomno imajo največjo izrazno moč simfonije. Najizrazitejše, ki so hkrati tudi najbolj znane, so nastale v času, ko je bil skladatelj že gluh. Leta 1804 je nastala Simfonija št. 3, znana pod imenom Eroica. Prvoten naslov je bil Eroična simfonija za prihod velikega moža. Beethoven jo je posvetil Napoleonu Bonaparteju, ko pa se je ta imenoval za cesarja, je Beethoven postal zagrenjen nad takim početjem; v trenutku je spremenil svoj pogled na tega človeka: Napoleon ni bil več junak in nosilec svobode pač pa «navaden človek*. Beethoven je pustil tretji simfoniji ime Eroica, posvečena pa je bila tspominu na velikega moža*. Kritiki niso sprejeli dela z odobravanjem, kajti zdelo se je, da simfonija ne sledi osnovni temi, pač pa sloni na fantastičnih temah. Beethoven pa se ni zmenil za kritike. Dogajalo se je to, kot že mnogokrat v umetnosti, da so sodobniki doživljali prehod od brezobličnega konvencionalizma na nove izrazne prijeme, ki pa so jim bili tedaj še nerazumljivi. S to simfonijo se je Beethoven poglobil n notranje poveličevanje idealne lepote. Leta 1808 so prvič izvajali Pelo simfonijo. V njej nastopa človek s svojimi notranjimi boji, s svojimi ambicijami, in prehodi od borbenosti do malodušja. Berlioz je o tem delu dejal: « Ne slišimo v njej flavt, rogov, violin in čelov, pač pa ves svet, vesolje se maje.* Beethoven je v tej simfoniji uspel spremeniti svojega mogočnega duha v glasbo, ki jo je želel pustiti kot sporočilo človeštvu. Zdi se, kot bi se uresničile besede iz znane oporoke v Heiligen-stadtu iz leta 1802 «... končal bi bil s svojim življenjem; le umetnost me je zadržala. Zdelo se mi je nemogoče, da bi zapustil svet preden bi ustvaril to, kar sem čutil, da moram ustvariti.* S Šesto simfonijo iz leta 1808 se je Beethoven odločil za ve- drost in elegični navdih. Zdi se, da se je pri tej simfoniji duh u-miril in se potopil v spokojnost obširne pokrajine, nad katero se odpira brezkončno nebo. In vendar je bil nesrečen v sebi ko je napisal: kMoja najlepša leta bodo minila torej, ne da bi mi uspelo ustvariti vse, kar bi mi dovolile moje moči in moj talent.* Po daljši pavzi je nastala leta 1811—1812 še Sedma simfonija in leta 1824 Deveta in zadnja simfonija. V njej je najbolj vidno skladateljevo iskanje dovršene oblike v izražanju. To je himna življenju, za katerega se je Beethoven tedaj zavedal, da ga zapušča. Sam je leta 1924 nastopni zadnjič pred občinstvom, da bi dirigiral Deveto simfonijo. Bil je triumf, toda kratkotrajen. Zopet je bil sam, zapuščen in bolan. Londonsko filhar-monijo je prosil za koncert, da bi si finančno opomogel in je takoj dobil sto funtov predujma. To dejanje ga je osrečilo in je v nekem pismu izjavil, da bo napisal skladbo za Londonsko filharmonijo. Toda to mu je preprečila smrt 26. marca 1827. Njegova postelja je bila polna stenic. Znova se je zgodilo, da so ljudje šli mimo genija, ne da bi ga spoznali Opensko prosvetno društvo »Tabor« je v soboto zvečer in v nedeljo popoldne uprizorilo v dvorani domačega Prosvetnega doma Nušičevo veseloigro v treh dejanjih (Žalujoči ostali«. Na sliki prizor z nedeljske uprizoritve te znane komedije srbskega dramatika. ............................................mn......mulil....n...■■■»milim.......................................... Največje ladje prihajajo iz japonskih ladjedelnic Strokovnjaki govore že o tankerju z nosilnostjo 1 milijona ton Sedaj pripravljajo gradnjo tankerja z nosilnostjo 450.000 ton Odkar imamo v Trstu terminal naftovoda in nas zato sleherni dan obiskujejo tankerske ladje, ki pod najrazličnejšimi zastavami dobavljajo nafto naftovodu, je bolj ali manj logično, da nas zanimajo tudi novosti na področju gradnje petrolejskih ladij. Predvsem moramo že v samem začetku povedati, da našega pristanišča ne bodo obiskovale na^novejše petrolejske ladje — velikanke, kajti za sedaj naš terminal nd opremljen za sprejemanje tolikšnih ladij, kajti ustrezni mostovž je še prekratek in morejo ob njem pristati le manjše in srednje petrolejske ladje, tankerji — velikani v tem primeru ne pridejo v poštev. Deloma na račun novih tehničnih rešitev, deloma na račun zapore Sueškega prekopa zaradi 6-dnevne vojne ob Suezu, in po svetu se gradijo vedno večje petrolejske ladje, tako imenovani »supertankerji«. Supertankerje so si omislili najprej Japonci. Ves svet je tako rekoč obnemel, ko so Japonci potisnili v morje 210.000-tonsko petrolejsko ladjo »Idemicu Maru«, saj je prav v petrolejskih krogih nekoč veljalo mnenje, da ne bodo gradili petrolejskih ladij z nosilnostjo nad 50 — 70 tisoč ton, ker da se to ne izplača. Petrolejska ladja »Idemicu Maru« pa je bila le malo časa največja med tovrstnimi velikani, kajti japonske ladjedelnice so iz leta v leto večale svoje nove objekte in izdelale že petrolejsko ladjo »Univers Irelond« s tonažo 360.000 ton, pred mesecem dni pa so postavili gredelj za še večji tanker, za petrolejsko ladjo, ki bo nosila ime »Niseki Maru« in bo mogla hkrati načrpati v svoje prostore 372.000 ton nafte oziroma tekočega tovora. Tanker, o katerem je govor, je naročila družba »Ishikavadjima Harima«, ki se ji, kot kaže, hudo mudi, kajti tanker so začeli graditi pred dobrim mesecem, po pogodbi pa mora biti dograjen in izročen družbi že v novembru prihodnjega leta, kar pomeni, da bo morala ladjedelnica v enem samem letu zgraditi velikansko petrolejsko ladjo, ki bo dolga 347 metrov, visoka obilnih 53 metrov, široka pa 32 metrov. To so dimenzije, na kakršne tudi mi, Id smo imeli cesto v gosteh tudi velike ladje, nismo navajeni. Vsakokrat, ko je kaka japonska ladjedelnica dogradila kakega takšnega velikana, je to bil dogodek, rekli bi poseben datum v zgodovini ladjedelništva in pomorstva nasploh. Seveda še posebej velja to za pravkar omenjene velikane. Toda Japonci se niso OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne bodite nevoščljivi nad tujimi uspehi. Pobiti boste in to povsem neutemeljeno. BIK (od 21.4. do 20.5.) Prevzeli boste nalogo, ki bo težavna, vendar tudi polna zadoščenja Spoznali boste zelo simpatično osebo. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Svojega položaja ne smete zapustiti, čeprav vam trenutno ne gre najbolje. Dobili boste pismo ali obisk. RAK (od 23.6. do 22.7.) S svojo praktičnostjo in smislom za novosti si boste veliko pomagali. Zadoščenje tudi v družini. LEV (od 23.7. do 22.8.) Nepričakovana pomoč pri zelo težavnem HOROSKOP delu. Ne spuščajte se v spore zaradi nepomembnih zadev. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Srečali se boste z zelo vplivno osebo in dobili od nje prepotrebno podporo. Delali bo6te načrte za daljše potovanje. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Braniti boste morali svoje zamisli in svoje posle. Večer boste preživeli v prijetni družbi. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Svojih načrtov ne boste izpeljali, pa čeprav so dobri. Nekdo vas skuša spodnesti. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Če se ukvarjate s trgovino, bodite do skrajnosti previdni. Osebne težave ne prenašajte v družino. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Okoliščine vos bodo navedle, da boste začeli z velikim delom, ki pa ga ne boste zmogli. Nepotrebna ljubosumnost. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Vaš osebni prestiž narašča. Na vidiku večji dobiček. Vsem vašim željam bo ugodeno. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Preveč boste hiteli in to se vam bo znalo maščevati. Previdnost v trošenju denarja, tudi če gre za svojce. ustavili pri 372-000 tonskem velikanu, pač pa pripravljajo načrte za supertanker, ki se bo po svoji tonaži približal pol milijonu ton, dokončujejo načrte za supertanker, ki bo imel 477.000 brutto registrskih ton nosilnosti in ki ga je naročila družba »Globtik Tanker Ltd.». To bo za dolgo naj večji plovni objekt na svetu. Da bi si mogli ustvariti približno sliko njegovih dimenzij, bomo povedali, da je ta tanker 379 m dolg, 62 m visok in 36 m širok. Če upoštevamo, da je najvišja struktura v Evropi, Eifflov stolp, visok 300 metrov, pomeni, da bo ta petrolejski velikan skoraj za 80 m daljši. Morda tudi gornja primerjava ne bo povedala vsega. Zato bomo dali še nekaj primerjalnih podatkov: petrolejska ladja, ki jo bodo ladjedelnice «Kure» zgradile za družbo »Globtik Tanker«, bo za 79 metrov daljša od Eifflovega stolpa, visoka bo kot 16 nadstropni nebotičnik, če pa upoštevamo tudi radarske naprave, bo celotna višina tankerja znašala toliko, kot je visoka 22-nadstropna palača. Vrhnja paluba bo tako velika, da bi mogli na njej začrtati kar dve nogometni igrišči, merila bo namreč 16.700 kv.m površine. Za prepleskanje ladje bodo potrebovali nič manj kot 300 ton barve. In ta petrolejska ladja, ki bo na eni svoji vožnji prepeljala do 450.000 kilolitrov (približno toliko ton) nafte, kar je 45.000 desettonskih vagonov, bo imela samo 42 mož posadke. In prav v tem je prednost teh velikanov: krčenje moštva, oziroma večanje nosilnosti pri enakem številu moštva je osnovni moment pri nižanju prevoznih stroškov. Zato je povsem sprejemljivo, kar smo brali pred nedavnim, ko je skupina japonskih strokovnjakov za ladjedelništvo napovedala že tankerje z nosilnostjo enega milijona ton. Glavna težava pri vedno večjih tankerjih ni toliko pogonska moč njihovih motorjev, v zadnjem času tudi ne globina morja v pristaniščih, ker si pri nakladanju in razkladanju pomagajo z ustrezno opremljenimi mostovži, pač pa nastaja težava v nevarnosti, da se ladja »prelomi«. Morje je še vedno morje, to se pravi tista nepremagljiva sila, proti kateri je človek še brez moči, ko se razdivjajo prirodne sile. In bolj je ladja dolga, večja je nevarnost, da se »prelomi«. V zadnjem času smo imeli že več takih primerov prav pri tankerjih. Ce pa bi načrtovalci hoteli zgraditi ladje, ki bi bile na eni strani zelo velike, na drugi pa tudi dovolj trdne, da bi kljubovale . ''i morja, bi njihova teža postala za prevozne stroške negospodarna in v tem primeru bi se ponovno vrnili k staremu problemu, k problemu prevoznih stroškov, k problemu, ki je aktualen pri manjših, pri »normalnih« petrolejskih ladjah. Pelizzo se dosledno bori za ohranitev furlanščine Kakšen nauk naj od tega povzame naš beneški Slovenec Sele letos jeseni je izšel zbornik znanstvenih del, ki so jih prebrali lansko leto na mednarodnem kongresu jezikovnih ved in ljudskih izročil ob petdesetletnici Furlanskega filološkega združenja. Na tem slavnostnem kongresu so sodelovali tudi slovenski znanstveniki, dalje slovanski znanstveniki in znanstveni raziskovalci raznih drugih ne rodov, v pni vrsti pa seveda furlanski in italijanski strokovnjaki. Zahodni Slovenci mejimo predvsem na Furlane in le v nekaterih mestih na Italijane. Dobro je, da vemo, kaj vedo naši znanstveniki povedati o Furlanih in kaj vsa drugi o Furlanih in s tem v zvezi posredno tudi o nas. Za nas je zanimiv že pozdravni govor dolgoletnega čedadskega župana senatorja Guglielma Pedizza, id je bil nekajkrat tudi državni podtajnik. Senator Pelizzo že več let, vsako leto pripelje v Kobarid, na dan 4. novembra, vseh 20 županov čedadskega okrožja, med njimi tudi devet županov slovenskih občin. Pelizzo je doma iz narodnostno mešanega ozemlja predalpskih občin, in sicer iz občine Fojde. Pelizzo ima več posluha in razumevanja za Slovence kot drugi furlanski politiki, in, kar je še pomembnejše, za beneške Slovence; Pelizzo dobro ve, da so beneški Slovenci res Slovenci, da je njihovo narečje slovensko. Da pa bi se javno in uradno izpostavljal za slovenščino beneških Slovencev, tega rad ne dela, ker so pač v vodstvu njegove krščanske demokracije v videmski pokrajini v veliki večini mnenja, da so beneški Slovenci že toliko prekvašend z italijansko miselnostjo, da je za demokristjane bolj primerno zanikati njih »slovenstvo« in se raje držati tega, da sta jih sto in več let čisto italijanskih šol in pritisk javnih oblasti že toliko zmehčala, da so se vdali v sedanje podložno stanje in da ponavljajo že stokrat ponovljeno tezo, da je zanje, za beneške Slovence, bolje, da se učijo samo italijanščine, svoje materino narečje, slovenščino pa da sploh zanemarijo. Guglielmo Pelizzo v pogovorih z zavednimi beneškimi Slovenci sicer kaže razumevanje za njihove težnje po enakopravnosti slovenščine v javnosti, hkrati pa tudi svojo politično neprizadetost, češ da je za beneške Slovence že prekasno, da je že vse zamujeno spričo tako dolgega zapostavljanja njihovega slovenskega narečja, da bi zmagali v svojem boju za jezikovno enakopravnost v videmski pokrajini. Kot dolgoletni predsednik Furlanskega filološkega združenja pa se je v svojem pozdravnem govoru vendarle ogrel v glavnem za furianščino, za jezik furlanskih i mater, za jezik, «ki venomer polagoma izgublja svojo priljubljenost in celo svojo navzočnost v furlanskih krajih«. Nikakor ni bil zadovoljen in se nikakor ne pomirja z dejstvom, da furianščino zapostavljajo. Zdi se, da senator Pelizzo poziva k ohranitvi furlanščine prav bako kot zavedni slovenski duhovniki in drugi beneški Slovenci pozivajo k ohranitvi svojih slovenskih narečij. »Furlanšči-na izgublja na prostoru po malem iz tolike:ih razlogov.« — je vneto poudaril Pelizzo. — »Ne izgublja samo v tujini mod emigranti, ampak tudi doma v mestih in mestecih.« »Mi pa se ne nameravamo sprijazniti s takšnim svetom — je pribil. — Mi ne mislimo z vdanostjo sprejeti, da se krči jezik naših očetov... Na tale način se iz- gublja tisto, kar je za naše ljudstvo bistveno.« »Mi s tem nočemo reči,« — je nadaljeval Pelizzo, — »da se imamo za 'manjšino’ v pravem pomenu besede, niti nočemo, da bi z neko zagnanostjo zaloputnili vrata prijateljstvu z vsemi drugimi. Mi hočemo samo to, da ne izgubimo svoje etnične in jezikovne individualnosti, mi hočemo ostati 'mi' v svojem domu, mi hočemo spoštovati slehernega, vendar da nas tudi drugi spoštujejo in cenijo. Prvo sredstvo, da zaustavimo hiranje naše individualnosti leži v uradnem priznanju našega jezika, a predvsem, da ta naš jezik poučujejo v osnovnih šolah. Kako bi sploh bilo možno, da bi v tem pogledu modema pedagogika ne upoštevala jezika šolarjev? In prav to pri nas izsesajo iz nas. Pri nas je prepovedana furlanščina v šolah in to na tak način, da naš šolar zapušča šolo poln kompleksov — da to povemo z modernimi besedami — ponižan in razžaljen, dostikrat, da se je tega jezika naučil od svojih staršev in da ga je doslej uporabljal. Včasih se celo sramuje, da ga zna govoriti in ga za trenutek popade želja, da bi se mu čimprej odpovedal, da ga ne bi gledali in ravnali z njim kakor z ubogim bajtarjem — nima-ničem.« »Vse to je dandanašnji slabo za vse. Naša zgodovina, naša ljudska izročila in, končno, naš jezik morajo živeti, treba, da jih branijo, a tisti, ki odgovarjajo za demokratično življenje dežele, se morajo zavedati, da vse te naše dobrine v resnici branijo.« To je bil glavni poudarek Peliz-zovega govora na mednarodnem jezikovnem kongresu. Lepo in možato se je zavzel za svojo furianščino, ki jo tarejo iste težave kot slovenščino. Ve, da se furlanščina izgublja po mestih, da jo preganjajo po šolah, cerkvah in uradih. Mi se bomo glede slovenščine v Beneški Sloveniji držah odločnega Pelizzovega obrambnega boja za furianščino. Ne moremo mu docela verjeti, ko pravi, da je boj za jezik beneškoslovenskih šolarjev v šoli bržkone že izgubljen. Pelizzo se ne da premotiti od mnogih mestnih Furlanov, ki ne govorijo več furlanščine, ker se je sramujejo, ker je ne bi hoteli sploh znati. Vemo, da ima Pelizzo vplivno politično mesto v vrhovih videmske provincialne krščansko-de-mokratske stranke, kjer uradno ne priznavajo, da je materinsko narečje v Beneški Sloveniji slovensko. Ne bomo se sramovali o®* slovenščine tudi zato ne, ker ,. dimo, da jo naši emigranti ceniJ; da jim v Švici in Nemčiji drugod v emigraciji več Pf* kot v šoli naučena itaHjanscina. Kakšna je sploh ta videmska J* krajina, ki ima, poleg Italija11 > z nad pol milijona FurlanoV' katerih jezik se bojujejo P05":, in senatorji, univerzitetni P1? sorji in skoraj stoodstotno v« . lanski duhovniki, razen viden«* ga nadškofa, kakšna je ta P vinca, ki ima deset čisto slov skih občin in šest narodno ^ nih furlansko-slovenskih obe® Beneški Sloveniji in okoli nje. k y na je ta videmska provinca, ima Kanalsko dolino s štir1®! ^ rodnostmi: furlansko, italijan9*1 _ slovensko ter še nemško, dalje _ še nemško govoreče stare -ljence v Kamiji, v Saurisu ® stare nase- meusu, kakšna je torej ta vde®' ska provinca, da vsem tem rodnostim ne priznava niti nap osnovnih ^ mantamejših pravic v lah in večidel niti ne v ter sploh ne v navadnih °hvu"\j in drugih uradih! Hoče biti vzhod in sever, hoče du®^ Hi lil atrvtfl, ih/v.«' |ygo* zveze s slovanskim vzhodom vati hoče in biti prijatelj v o ,0 Alpe-Adria, a se hkrati obnaša^ sodeželanov neitalijanskega ricvega jezika brez sleherne#* zumevanja in ustvarja n“tagv. apartheid tu, sredi srednje rope?! m " PRFJKLI SM<> GIORNALE DELLA LIBRERIA' gano ufficiale delTAssocn italiana editori. Novembre^lpjjg. azi<1,,e COSTITUZIONE DELLA *•- ?s BLICA ITALIANA. Ed. Presld del Consiglio dei Ministri. ^ BOCHER UND ZEITSCHRU1 U ITALIENS. Januar-Februar Ministerpraesidium. Rom. Angelo Tajani: TURISMO. W un sioni e dati raccolti durante viaggio attraverso 1'Europa tando i maggion operaton . stied. Tipo-lito Stimmatini, Vev^. 1NFORMAZIONI. Notiziari°t,_ ^ strale deli'En te italiano deli* da. Settembre-ottobre 1970* zave BOREC 1970. st. 11. Izdaja «Borec«, Ljubljana. „.Tl m-ENCYCLOPAEDIA MODERNA- i vija za sintezo znanosti, urne ^ in družbene prakse. Eeto štev. 13. ILMONDO OCCIDENTALE. E*'^ politica e di varia cultura-tembre-ottobre 1970. IZ UMETNOSTNIH GALERIJ SREDA, 16. DECEMBRA 1970 TRST A 7.15, 8.15, 11.30, 13.15, 17.15, 20.15 Poročila; 8.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za šole; 12.00 Saksofonist Papetti; 12.10 Brali smo za vas; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Man-dodinski ansambel; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Radio za šole; 18.50 Koncert; 19.10 Higiena in zdravje; 19.20 Jaze; 19.40 »Beri, beri rožmarin zeleni«; 20.00 Šport; 20.35 Simf. koncert; 21.50 Nežno in tiho; 22.05 Zabavna glasba. TRST pol danska oddaja: 16.00 Spored za , otroke; 16.20 Oddaja za mladino; I 18.30 Uspeli motivi; 19.30 Luna park; 20.20 Radijska priredba; ŽI.55 Dunajski oktet; 23.00 Danes v parlamentu. II. PROGRAM 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Solisti lahke glasbe; 15.30 Rimski in krščanski Oglej; 15.40 Simf. koncert. 8.30, 10.30, 13.30, 17.30, 19.30 Poročita; 8.40 Resna glasba; 9.45 Radijska priredba; 10.35 Telefonska pogovori; 12.35 Spored s Paolom Viilaggiom; 14.00 Zakaj in kako: 14.05 Joke box; 15.00 Ne vse, toda o vsem; 15.15 Izbrali smo za vas: 15.55 Popoldanska oddaja; 17.35 Enotni razred; 18.00 Glasbeni aperitiv; 19.00 Glasbeni spored; 20.10 Operne skladbe; 21.00 Večerno vabilo; 22.40 Radijska priredba. KOPER 6.30, 6.45, 7.40, 10.00, 12.20, 14.00, 14.30, 16.00, 17.00, 19.15, 22.30 Poročita; 6.40 Jutranja glasba; 7.40 Vesela glasba; 8.00 Popevke; 8.30 Parada orkestrov; 9.00 Otroški kotiček; 9.30 «20.000 lir za vaš spored«; 10.05 Juke box; 10.45 Plošče; 11.00 Mali umotvori velikih mojstrov; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.15 Lahka glasba; 15.30 Od Triglava do Jadrana; 16.20 Iz priljubljenih oper; 17.10 Jazz; 17.30 Otroški kotiček; 18.00 Operna glasba; 19.00 Glasba iz filmov; 19.30 Prenos RL; 22.10 Plesna glasba; 22.35 Komorne skladbe. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 12.00, 13.00, 17.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.00 Vi in jaz: 12.10 Kontrapunkt; 13.15 Radio na vašem domu; 14.00 Po- lil. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Polifonične skladbe; 11.35 Sodobna ital. glasba; 13.00 Medigra; 14.30 Strnjena melodrama; 15.30 Portret avtorja; 16.15 Radijska priredba; 16.35 Jazz; 17.25 Strani albuma; 17.40 Glasba izven sporeda; 18.45 Kulturne aktualnosti; 19.15 Večerni koncert; 21.50 Simfonične skladbe. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.15 Sodobna ital. glasba; 9.45 Baročne sonate; 10.10 M. Glinka; 11.00 Medigra; 12.00 Glasba za pihala; 12.30 Plošče resne glasbe; 13.30 Simf. koncert; 15.30 Komorna glasba — stereo. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 15.00, 17.00, 19.30 Poročila; 7.45 Informativna oddaja; 8.10 Operna ma- tineja; 9.05 Nenavadni pogovori; 9.25 Iz glasbenih šol; 9.45 Elda Viler in Mišo Kovač; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Skladbice od vsepovsod; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Zvoki iz glasbenih revij; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Koncertni valčki; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Med uverturami; 16.40 Na obisku v studiu 14; 17.10 Jezikovni pogovori; 17.25 Naša glasbena galerija; 18.15 Iz Mascagnijeve »Ca-vallerie rusticane«; 18.40 Naš pogovor; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 »Glasbeni večeri RTV Ljubljana«; 22.15 Jazz; 23.05 Sodobna poljska lirika; 23.15 Popevke jugoslovanskih avtorjev. ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Odprto morje; 13.30 Dnevnik; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Oddaja za otroke; 18.45 Razprava o šoli; 19.15 Kulturna oddaja; 19-45 Športni dnevnik in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Televizijska razprava; 22.00 Športna sreda; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 »Marselje-za» — film. JUG. TELEVIZIJA 20.00, 22.35 Poročila; 9.35 TV v šoli; 11.00, 16.45 Splošna izobrazba: Fizika; 17.50 Veliki in majhni: 18.35 Športna oddaja; 19.05 Popularna glasba; 19.20 Kalejdoskop; 20.35 Srečanje z junaki »Bratovščine«; 21.50 Friedrich Gulda in njegov Euro-jazz. O. Griselli «Jesenske harmonije* Ottone Griselli v Rossoni Po oljnatih slikah, ki rise v Rossonijevi galeriji, moremo ■■ u-gotoviii, v katerih krajih je Ottone Grisehi preživljal lepe poletne dneve in dni zgodnje jeseni. čeravno je letos že razstavljal v občinski galeriji, se nam šele zdaj redno predstavlja, kot običajno pred vsakoletnimi prazniki. Mimoidoči poznavalec tržaških slikarjev jih bo takoj prepoznal za njegova dela. Tako značilna so za tega po stalnosti svojega impresionistično navdahnjenega realizma, znanega mojstra, ki je bil nedavno odlikovan na Prvi razstavi sodobne umetnosti v Trstu z bronasto kolajno revije «11 Trittico*. Nagnjenje k stvarno otipljivi podobi in smisel za točno opažanje narave ga rešujeta samodo-padljive učinkovitosti, ki se sicer pojavlja pri mnogih slikarjih njegove vrste. Tako uspe vedno pričarati v rahlo zabrisanost svojih gora in planinskih jezer, morij z jadrnicami in kraških logov in gmajn mehkobo pesniškega razpoloženja. V podobah Bohinjskega in Vrbskega jezera opažamo, da jih ne slika iz neštetokrat izkoriščenih turističnih razgledov, ampak išče nove, svojske razglede. Nove pa so tokrat nekatere oljnate podobe, ki ga kažejo tudi kot dobrega opazovalca ljudi. V tem se odlikuje posebno slika s pivcema v psihološko dojeti značilnosti njunih obrazov, izkušenih poznavalcev vina. Seveda ne manjka niti tokrat po kako tihožitje z divjačino, sadjem in cvetlicami, z izredno čisto slikarsko obdelavo, ki prehaja z enako skrbnostjo o njih ozadja. Giuseppe Ferfoglia v Mignon Giitsef a.1 Predlanskim se nam je f . pe Ferfoglia predstavil večjim številom dovršeno ' nih risb, ki so podajale °r fcfl Kras. Bi'o je to v Avdd°™ 'rl)~ so tam priredili spomin3*",' - jrt stavo Slataperjeve depon°■ pide! tega znanega tržašMH <0 satelja, ki je v knjigi $■ Kras* kot prvi umel jeti njegovo bistveno iiO' (mr ji. Po njegovih sledovih se^n\je^ daljuje z umetnostjo nam risb Ferfoglia, ki nam ^/ prikazal na svoji zadnji rwarjH' Je Ferfoglia živahno joč slikar, ki se je sPrt>a nSt, “ seval za francosko ^ je kmalu začutii, da njep00 u f ška kri v njem lahko [e polni umetniški sproščeno ob navduševanju za Pfl’ njegovega openskega okoli stnost te trpkosti pa 1e f v njegovih oljih prekf,v? (vic?’ strost njegove barvne [eJh rir Prihaja pa sedaj v njego f bah do čudovito vreči (A. bah do čudovito PreC’.°.'ZinSt ^ rodnosti, kjer se mn0*tCJlh s^' r fVJCf OC •'»' t ,ie tenkov sivin na belih lim,n no dopolnjujejo s skromno nostjo kraškega kamenja^ ^ prepleti tankih črnih zimsko razvejanostjo 0rin in dreves. Ista igra črtnosti se Lji, Z. ponavlja v kraških n jih zato podaja brez om* hišah iz raznih razglej'a r ških vasi. izstopajo iz 3‘ mrežja zidov le čiste belin*f nih kamnov oken in nra • ste navpičnosti drevja položni skladi skal Tako postaja vsaka črto gliorih risb blago zvenetm na prastari harfi lepote. MILKO PRIMORSKI dnevnik ŠPORT ŠPORT ŠPORT POKALNI MOŠKI TURNIR V LJUBLJANI Odbojka v Sloveniji ne napreduje več Vzrok za nazadovanje je v pomanjkanju dvoran in v nerazumevanju za ta šport Nagboljši odbojkarji Slovenije so taomstiti prekinitev prvenstva za ‘‘pranje prvega pokalnega zim-s^ga turnirja. V soboto in nedeljo bil namreč na programu prvi knndir v Ljubljani. Naslednja dva P® bosta februarja in marca me-Jtea, verjetno v Kanalu in na ®®vnah na Koroškem. Na prvem tanirju je sodelovalo 10 šesterk, jjtoj vse najboljše ekipe, kar jih •tnutno premore Slovenija, razen "Pribora, Branika in Izole. Ekipe 80 bile razdeljene v dve izločilni JjNpirri. A skupina: Gaber je, Ljub-taa, Mislinja, Bovec in Jesenice: ® skupina: Kanal, Fužimar, Kam-Sava in Novo mesto, že v predtekmovanju je prišlo ® presenečenj. Fužinar z Raver, ®i je veljal za zanesljivega finali-in favorita, je riajprej zgubil Ma Kamniku in kasneje še s Ka-talom, kar ga je dokončno izločita iz nedeljskega finala. V predtekmovanju je izgubil eno tekmo Jjjdi Kanal v spopadu s Savo iz tauč, kar pa ni vplivalo na konč-Jj rezultat Kanaloamov, ker se taučani niso uvrstili v sklepni del. V B skupini so Jesenice zasluže-°p osvojile 1. mesto in drugi favo-bt, Gaberje, je zgubil samo proti fijim. Glede na rezultate iz predtekmo Vahja so bili Jeseničani glavni favoriti za nedeljski finale in nrav °bracu med njimi in Kanalom je tarej odločal o prvem mestu. Ka-talčani niso razočarali niti v tem tastopu in s svojo linearno od-?°S«) so tudi njih spravili na ko-'eroa. Tako so Kanalčani postali založeni zmagovalci tega prvega torija. Za Jesenice pa predstavlja 2 mesto majhno razočaranje, saj 80 v z zahodni odbojkarski ligi na odličnem 3. mestu pred Mariborom 'n Eužinarjem, ki sta na 5., oziroma *• mestu. Pripomniti pa moramo, da so Jesenice prišle v Ljubljano "tecej oslabljene in zadnje čase za nameček ostale tudi brez trenerja. Brez dvoma pa je pristno presenetil Kamnik s 3. me *tom. Varovanci Marka Logarja so 'hladi in igrajo lepo, dinamično °dbojko. Škoda, da so na tem tur-fdrju nastopili slabo pripravljeni t" nekoliko okrnjeni. Za Gaberje Predstavlja že uvrstitev v finale velik uspeh, pa čeprav so tu o-*tale praznih rok. Rezultati finalnih tekem 1 ‘ ’ Kanal - Fužinar 2:0 Kanal - Jesenice 2:1 Kamnik - Gaberje ”TčO~" Jesenice - Kamnik 2:1 Kanal - Gaberje 2:0 Jesenice - Gaberje 2:0 Kanal-Kamnik 2:0 bogke, kot Jo je n, pr. pokazal Bor v svojih zadnjih dveh domačih nastopih. če bi Tržačani nastopili na tem turnirju, resnično ne bi naleteli na enakovrednega nasprotnika. Te besede niso izvite iz trte, ampak zadnja zmaga Bora proti Kanalu na njihovem Igrišču (čeprav s tesnim izidom 3:2) to dobro potrjuje. G. F. ■nai Za novega predsednika nogometnega kluba Triestina so imenovali G. Batfcaina. Doslej je društvu predsedoval Ugo Hauser. * * * Nogometna zveza je sporočila, da bodo (zaradi megle) prekinjeno tekmo med Triestimo in Padovo odigrali 23. decembra v Trstu. MLADINSKA KOŠARKARSKA PRVENSTVA Dekleta openskega Poleta končno osvojila prvo zmago V ostalih treh nastopih slovenskih peterk so zmagali le Borovi dečki PRVENSTVO NARAŠČAJNIC Polet - Ricreatori 29:32 burno pozdravilo. Torej povsem za- j 2, Gui 8, Bomni 2, De Rosa 4, Dru služena zmaga. Ta je opogumita | zina J. Ctdgaro 11. POLET: M. Taučer 1. I. Sosič 2, V. Taučer, R. Sosič 2. Malalan 12, Fučka, Knez 2, Kraus 10. RICEATORI: Vici 11, Fabris 8. Bonelli 2, Blešči, Gagliardi, Ban, DelTOsto, Miccoli, Bullo, Giannini 2. SODNIK: Cirello iz Trsta. PROSTI METI: Polet 1:4. Ricreatori 3:12. Poletova dekleta so v nedeljo dosegla prvo zmago v tem prvenstvu proti močni postavi Ricreatori. «Oranžne* so tako potrdile velik napredek, ki so ga opravile, glede na lansko leto, ko so ostale v prvenstvu praznih rok. V nedeljo pa so Openke skrbno igrale v obrambi in v napadu so izkoristile vsako priložnost za zadetek. Včasih pa so celo pokazale duhovito in privlačno igro, kar je številno občinstvo celotno ekipo, ki bo v tem prven-(18:16) istvi1 pripravila še marsikatero presenečenje. Najboljše v vrstah Poleta so bile:" Tanja Malalan (ki je obenem dosegla najboljši izkupiček svojega moštva), v obrambi pa sta zadovoljili Renata Knez in Mira Kraus. Na splošno pa so se vse zelo potrudile in so v enaki meri pripomogle k temu važnemu uspehu. iiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiHiisiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiu ODBOJKARSKI TURNIR CRDA V TRSTU USPEH OPENCEV IN PORAZ BREGA Razvrstitev finalistov Kanal Jesenice Kamnik Gaberje 3 3 0 6 3 2 15 3 12 3 3 0 3 0 Na splošno moramo ugotoviti, da ®°veinska odbojka že vrsto let s tapešenim korakom nazaduje. Pii ^eh ekipah, razen pri FužJnarju. ftamtku, Bovcu, Jesenicah in sla-Ljubljani, Igrajo le še starejši Odbojkarji, M se poslužujejo te ®bPrtne panoge zgolj v rekreacijske hhtoene. Oe hočejo v prihodnosti Premakniti to športno panogo, Id |e bila pri Slovencih v bližnji preteklosti izredno priljubljena, z •hrtve točke, se bo treba oprijeti dPla bolj resno in načrtno. Odboj-sodi, kot izredno tehnična igra, 'f dvorane in ne na odprta Igrišča, je podvržena raznim vremen-sfcim čtniteljam. To Je eden glav-ta dejavnikov, o katerem bo tre-ha v bližnji prihodnosti razprav-vati. Ce ne bo mogoče že za nižje tatagortje, vsaj prva slovenska li-8® bi morala potekati v dvoranah. **°teg tega pa bo treba imeti za °dbojko nekoliko več posluha kot doslej. V številnih spopadih 10 ekip POLET - CRDA B 3:1 (13:15, 15:10, 15:5, 15:8) POLET je igral z naslednjo postavo: Neubauer, Matevlič, Suhadolc, Beličič, Križman, Wilhelm in Košuta. Tekmo je sodil Milkovič. V nadaljevanju predprvenstvenega turnirja CRDA je Polet premagal drugo šesterko CRDA s 3:1. Pole-tovci, ki so bili tehnično in kondicijsko boljši od svojih nasprotnikov, so zadovoljivo igrali in so tako potrdili trenutno dobro formo celotnega moštva. Kljub temu, da so v openskih vrstah manjkali kar trije igralci (Kapelj, Guštin in Hrovatin), je ekipa skrbno branila in učinkovito napadala. Svoj krstni nastop v tem prvenstvu je opravi! Beličič, ki je na splošno zadovoljil. b. 1. CRDA A - BREG 3:0 (15:10, 15:11, 16:14) Za BREG so igrali: Grgič, Fran ko, Vojko in Vojteh Lovrih^, Škrinjar, B., V. in W. Žerjal. V nedeljo je v okviru predprvenstvenega turnirja Breg ponovno doživel'poraz." Tokrat je bite na • vrsti ekipa ladjedelnic, ki je pokazala, da ima zelo dobre posameznike, manjka pa ji še ustrezna homogenost. Rezultat govori v prid ekipe CRDA, za Brežane pa je čist rezultat prehuda kazen, saj bi po razmerju sil in prikazani igri bolj u-strezal rezultat 3:2. Fantje tokrat niso pokazali dinamične igre (kot v prejšnjih nastopih) in to jih je stalo marsikatero točko. Velika vrzel je bilo še vedno kritje tolkača in negotovost v sistemu, kjer so se igralci večkrat ovirali med seboj. Presenetil pa je tokrat zid, ki je bil res dober. Dober je bil tudi napad, kar dokazuje, da fantje prihajajo v formo, čeprav zelo počasi. Igra je bila precej urejena, vendar je večkrat nepazljivost posameznikov ustvarjala vrzeli v o-brambi. Tekmo bi lahko naši igralci z nekoliko večjo požrtvovalnostjo in manjšo živčnostjo tudi osvojili. Povedati moramo namreč, da je negotov in skoraj pristranski sodnik neverjetno oškodoval Brežane, saj je popolnoma skvaril rezultat v drugem in tretjem nizu s svojimi posegi. tako da je imel kapetan Škrinjar polne roke dela, da je miril razburjene duhove. Prvi set so Brežani začeli zelo slabo in le polagoma se je igra ogrela. Od 12:4 v korist nasprotnikov pa so se fantje z lepimi akcija mi približali na 12:10, ko se jim je zataknilo. Kljub številnim menja- svojo korist. V drugem nizu je Breg takoj povedel in v lepem slogu vodil do 7:5 (in še 9:8), ko je sodnik s svojimi neverjetnimi posegi zelo razburil nekatere igralce. Trener Škrinjar je skušal z menjavami umiriti svoje igralce, a nasprotnik je zmedo izkoristil in s pomočjo sodnika zaključil tudi drugi set. Tretji set je bil zelo izenačen, a Breg je bil stalno v vodstvu. Pri stanju 11:11 je sodnik po tolčeni žogi dosodil Brežanom out, ko je bila žoga dober meter v igrišču. Ponovno razburjenje naših igralcev in nasprotnik je povedel na 14:11. Bre Žani pa se niso predali in so z lepimi akcijami izenačili. Sodniku oa ni bilo dovolj: prezrl je žogo, ki jo je tolkel nasprotnik v out. Tudi ni videl, da so se igralci CRDA štirikrat dotaknili žoge in tekme je bilo kmalu konec. S. R. Na gostovanju v Pulju Okrnjena ekipa borovk podlegla* 0K Uljanik OK ULJANIK PULJ - BOR 3:1 (10:15, 15:11, 15:10, 15:11) ULJANIK PULJ: Andrašič, Horvat, Jeromela, Buič, Bizjak, Suton, Kordiš, Mikač, Martinovič. BOR: švagelj, Bezeljak, Pečar, Hrovatin, Kalan, Bolčina. V nedeljo je ženska ekipa Bora gostovala v Pulju. Pomerila se je z domačo ekipo Uljanika in je srečanje izgubite s 3:1. Upoštevati pa moramo, da je Bor šel v Pulj le v šestih in brez standardnih igralk. Borovke so kljub porazu zadovoljile. Ekipa ima učinkovit napad, kar nekoliko peša pa je obramba. Igralke bi se morale naučiti tudi mirneje igrati in brez treme! Ta hiba gre predvsem na račun njihove neizkušenosti. Med vso tekmo pa je bilo opaziti tudi to: «plave» so od časa do časa res zelo dobro igrale, potem pa nerazumljivo popustile in zagrešile celo vrsto začetniških napak, kar je nasprotna ekipa seveda izkoristite. Prvi set je potekal ob veliki premoči Bora. Tržaška dekleta so zelo dobro zaigrate v napadu in obrambi ter set povsem zasluženo osvojila. Ostali trije nizi so bili najprej zelo izenačeni in sreča se je obračate sedaj na to, sedaj na drugo stran mreže. Ob zaključkih setov pa so «plave» popustile in tako mo rale poražene z igrišča. Inka PRVENSTVO NARAŠČAJNIKOV Naši ekipi sta v nedeljo_ igrali proti najmočnejšima moštvoma prvenstva. Medtem ko so borovci proti LLoydu A popolnoma popustili, pa so poletovci nudili Ricreatori močan odpor. Ricreatori - Polet 62:38 (39:17) RICREATORI: Bubnich (k) 10, Spazzali 10, Petrinka 7, Sciolis 10, Forza 17, Colombian 3, Sommadossi, Puppis 2, Fuser 3. Costessi. POLET: Sosič (k) 16, Dane« 2, Jugovič 5, Guštin 2, Dolenc, Gantar 11, Kraus 2, Starc. SODNIK: Boniccioli iz Trsta. PROSTI METI: Ricreatori 4:8, Polet 6:12. Če bi Polet v prvem polčasu igral kot v drugem delu igre, bi lahko prijetno presenetil. Poletovci so namreč v prvem polčasu igrali medlo v napadu in so poprečno branili. Nasprotniki so z lahkoto prodirali mimo njihove obrambe in nizali vrsto košev, tako da so si že tedaj zagotovili prednost, ki jo je bilo praktično nemogoče nadoknaditi. V drugem delu tekme pa je Polet igral kot prerojen. Adrijan So--sič, ki .je bil najboljši na igrišču, je dosegel vrsto težkih in lepih košev, s katerimi je nekoliko zmedel obrambo domačinov. Moštvo se je opogumilo in se je enakovredno borilo z nasprotniki. Ricreatori je potrdil svoj sloves V svojih vrstah ima dobre igralce in, kar je važno, razpolaga z desetimi enakovrednimi košarkarji. Vsi so tehnično odlično pripravljeni. Velika zasluga poletovcev je torej, da so zadržali napade doma činov v drugem delu igre. Polet napreduje in se vrača v nekdanjo dobro formo. » • • LLOYD A - Bor 109:36 (51:18) LLOYD: Ricetti 1?. Kaucičh X Donati 5, Bertetti 6, Colli 16. Bul-11 10, Zurch 39, Sardos 16. BOR: Barazzutti 6, Žetko, Fran-cia 6, Kalc, Klobas 4, Kosmina, Koren 8, Kapič 8, Vukotič. SODNIK: Suligoi iz Trsta. PROSTI METI: Lloyd A 11:30, Bor 2:6. Proti najmočnejši ekipi prvenstva se borovci niso mogli upirati. Gostje so bili namreč tehnično in kondicijsko boljši od naših ko šarkarjev ter so tako potrdili, da so povsem upravičeno prvi na lestvici. Kljub poledenelemu igrišču, so se lloydovci premikali sproščeno. Proti taksnemu nasprotniku so se naši igralci le s težavo upirali m so le redkokdaj prišli do položaja za met. Kljub visokemu porazu, pa so tudi v tej tekmi »plavi* pokazali napredek, če upoštevamo dejstvo, da so lani proti istemu nasprotniku izgubili s 114:9 .Sicer je to grenka tolažba, ki pa ne sme potreti borovcev. Ti so do sedaj zadovoljili in smo prepričani, da bodo u s pesno igrali tudi v prihodnjih srečanjih. • • • DEČKI Bor • CS Intemaziormle 47:13 (21:18) BOR: Colja (k) 4. Klobas 29. Er vin Žerjal 2, Košuta. Vatovec 4, Peter Žerjal 6, Sancin 2. Bertok, Perco, Vatovani, Oblak. CS INTERNAZIONALE: Micol (k) 2, Burchiellaro 2, Valuni 8, Brodi NOGOMET V 3. amaterski ligi Hud poraz Olimpije Olimpija je tudi tokrat doživela poraz, vendar ni razočarate. Močna nasprotna ekipa je bila sicer boljša in je zmagala zasluženo. 0-limpija se je dobro branila vse do tretjega gola, ko je močno popustite. Tekma pa je bite kljub temu lepa in napeta. V začetku so prevladovali Pro-sečand, ki so že v prvi minuti povedli z lepim godom. Slovenski igralci so odgovorili s protinapadi in so pokazali nekaj lepih akcij. Teh pa niso dovolj izkoristila. Napad Olimpije pa je polagoma vedno bolj stebel, obramba pa se je dobro držala in je uspešno zavračala nasprotne napadalce. V 40. min. je slovenska ekipa zopet klonite, ko je prejela gol z desne. V drugem polčasu je Olimpija začete igrati z večjo vnemo in je prevzete vajeti igre v svoje roke in v 23. min. je sodnik upravičeno dosodil enajstmetrovko v korist ekipe iz Gabrovca. Germani jo je z močnim strelom spremenil v 2:1. Vse je kazalo, da bo Olimpija dosegla še drugi gol. Toda zgodilo se je obratno: Libertas je dosegel še tretji gol, Olimpija je popustila in tako je padel še en gol v korist Froeečanov. JOB NAMIZNI TENIS V MOŠKI C UGI SODNIKA: Barazzutti in Franci a. PROSTI METI: Bor 3:16. Inter-nazionale 7.3C. Borovi dečki so v petem pred-prvenstvenem srečanju premagali tudi najtežjega nasprotnika, to je moštvo CS Internazionale, ki ga trenira Micol. Da je bila naloga borovcev težka, nam kaže izid. »Plavi* so namreč strli odpor nasprotnikov šele proti koncu tekme in upravičeno je bilo tako njihovo veselje zaradi te zmage, saj so igrali res proti močnemu nasprotniku, ki bo tudi v prvenstvu trd oreh za naše košarkarje. Najboljši v Borovih vrstah je bil tudi tokrat Robert Klobas, ki je sam dosegel 29 točk in je bil tudi v obrambi pri lovljenju odbitih žog dober. Izkazala sta se še Košuta v obrambi in Peter Žerjal, ki je bil v protinapadu hiter in odločen. b. 1. ■Min mmumu. 'H'" V MLADINSKEM MOŠKEM ODBOJKARSKEM PRVENSTVU Vprvem prvenstvenem kolu po ena zmaga za Kras in Bor Sokol, kljub dobri igri, ni prišel do zmage Sokol na prvem mestu Dom Gorica predzadnji Prvenstvo bodo nadaljevali šele po praznikih V moški C ligi sta se v nedeljo i Srečanje se je zaključilo z zma-srečali v Nabrežini doslej še ne go Sokola s 5:1. ker Videmcam premagani ekipi te skupine in dvo- skladu z novim pravilnikom) niso boj je seveda odločal o prvem hoteli odigrati preostalih treh te-mestu. Srečanje je bilo izredno kem. zanimivo ter napeto, trajalo pa je cele tri ure. Obe ekipi sta poka- zali zadovoljivo igro (sicer ne napadalne), ki je brez tveganja, umirjena. Srečanja so tako postala skoraj enolična za lepo število gle dalcev. Nabrežinci so tokrat zaigrali nekoliko bolje, kot v prejšnjih nasto pih, zlasti Fabjan, ki pa š* vedno ni dosegel svoje običajne forma. Zadovoljil je tudi Cattonar. nekoliko manj pa Ukmar, ki je prejel zaradi nekorektne igre celo opomin. Tudi Videmčani niso razočarate Sicer od njih nismo pričakovali kaj dosti, toda tudi slabo niso igrali. Prikazali so pretežno obramben namizni tenis, ki zato ni bil preveč učinkovit. KRAS — BOR 2:1 (15:3, 7:15, 15:5) KRAS: Budin (k), Vesnover, Gruden, Lucijan, Robert in.Igor Milič. BOR: Može (k), Ugrin, Jevnikar, šiškovič, Kuret, Kodrič in Požar. V nedeljo sta se v otvoritvenem srečanju mladinskega odbojkarskega prvenstva srečali na stadionu <1. maj* v Trstu šesterici Krasa in Bora. Zmaga je zasluženo pripadla predstavnikom zgoniške občine, posebno po zaslugi L. Miliča in L. Budina, ki nastopata v prvi Kra-sovi šesterici. Ko bo lahko nastopal tudi Guštin, bodo »belordeči* razpolagali s tehnično dobro mladinsko vrsto. V vrstah Bora se je najbodj izka zal kapetan Može, ki je član prve ekipe. Ostali borovci so še zelo mladi in komaj dva meseca trenirajo pod vodstvom prof. Veljaka. Kljub temu pa so pokazali presenetljivo dobro osebno tehniko in so zgubili srečanje le zaradi pomanjkljivega tolčenja. Prepričani smo, da bodo že v prihodnjih tekmah pokazali viden napredek in bodo marsikomu prekrižali račune. V prvem setu so bili mladi borovci prepuščeni na milost in nemilost razigranim krasovcem Miliču in Budinu, ki sta uspešno tolkla na mre ži. V drugem setu se je slika povsem spremenila in Boru je šlo vse gladko od rok. Tretji set je bil v začetku zelo izenačen in Bor je celo vodil s 5:4. Tedaj so zgoniški predstavniki zaigrali bolj požrtvovalno in so zbrali 11 zaporednih točk. -bs- BOR - SOKOL (17:15, 16:14) do servisa in šest zaporednih točk je spravilo nasprotnike na kolena BOR: Može, Pož.r, Ugrin, Šiita,- & SEUtotSt&TSJ. “ * CRDA - SOKOL Z:< (15:7, 15:6) SOKOL: Zidarič, Paškulin, Maru šič, Zadnik, Camelli, Šušteršič in Forčič. V prvem nastopu letošnjega mladinskega moškega odbojkarskega prvenstva so Nabrežinci v nedeljo nastopili v Trstu in so doživeli poraz. Kljub temu pa moramo reči, da je bil nastop Sokola zadovoljiv. Upoštevati moramo namreč, da sestavljajo to ekipo večinoma še zelo mladi igralci, ki tudi nimajo potrebnih izkušenj. Toda prav zato je moštvo zelo obetajoče in kolikor bo redno treniralo lahko od njega pričakujemo tudi povoljnejše izide, kot je bil nedeljski. S. J. vič, Kodrič, Jevnikar, Kuret. SOKOL: Zadnik, Camelli, Pasku-lin, Šušteršič, Pertot, Marušič, Zidarič. Bor je premagal Sokola z 2:0 v zelo izenačeni tekmi, v kateri bi lahko zmagali tako eni kot drugi. V obeh moštvih je nastopilo mnogo mladih igralcev, ki so začeli gojiti odbojko šele pred mesecem dni. Skoraj vsi so danes prvič nastopili na neki uradni tekmi in, ko so se otresli začetne treme, so zaigrali še kar dobro. Oba trenerja sta bite zadovoljna z igro svojih igralcev, od katerih vsekakor nista pričakovala tolike zagrizenosti in borbenosti. Sedaj pa še nekaj o tekmi sami. Začetek je pripadel ekipi Sokola, ki je zahvaljujoč se začetni živčnosti na" nasprotni štrarii‘“mreže7 visoko povede! (najprej s 7:0, nato pa z 10:3). Ko je vse kazalo, da je set za borovce zgubljen, pa so splavi* organizirali svojo igro in izenačili stanje pri 12:12. .Vendar se tudi na-brežinski igralci niso vdali kar tako. Zaigrali so bolj umirjeno in enostavno, vendar je v napadu njihova igra slonela le na kapetanu Zadniku. To pa je bilo premalo. Po zagrizeni borbi je moral Sokol kloniti. Tudi v drugem setu si je nabre-žinska šeštorka priborila lepo prednost 6:1, vendar pa je ni znala o-hraniti. Za to pa je v veliki meri »odgovoren* Bor, ki je zaigral res dobro, tako v obrambi kot tudi v MIG NAMIZNI TENIS 21. decembra v Gorici Ženski propagandni turnir ŠZ Dom Športno združenje Dom se je letos odločilo organizirati propagandni namiznoteniški turnir za dekleta. Zato vabi vsa slovenska goriška športna društva, da se ga udeležijo s svojimi tekmovalkami. Pravila tega turnirja so sledeča: 1. Turnir bo v ponedeljek, 21. decembra, ob 20. uri v prostorih kluba S. Gregorčič (Korzo Verdi 13) v Go-rici (če se bo zavlekel se bo nadaljeval v torek ob isti uri). 2. Lahko nastopajo vsa dekleta, tudi začetnice, čeprav niso vpisane v federacijo namiznega tenisa. 3. Tekmovanje bo razdeljeno v dve kategoriji: V A kategorijo sodijo dekleta, vpisana v federacijo, v B kategorijo pa začetnice. 4. Srečanja bodo Igrali na dva o-svojena seta. 5. Tekmovalke ne potrebujejo športne opreme, ampak morajo imeti telovadne copate, če je mogoče tudi lastne loparje. 6. Vpisovanje je na sedežu ŠZ Dom Izidi: SOKOL — CSI FRIULI 5:1 Fabjan - N. Archidiacono 2:1 G2, -7. 9) Ukmar-Piani 2.0 (18. 17) Cattonar - G. Archidiacono 1 1 (18,-18.21) Fabjan - Piani 21 (18, - 19, 21) Cattonar - N. Archidiacono 2:0 (13. 15) Ukmar - G. Archidiacono 2 0 (15. 15) Četrti nastop Doma v C ligi se je zaključil z zmago Julie iz Trsta, Po zmagi nad Ardito, ki je že po kazala, da je Dom prebolel začet no krizo, se je tokrat srečal z naj močnejšo ekipo te skupine. Tudi dvo boj z Julio je potrdil, da goriška ekipa igra vedno bolje. Vsi Domovi igralci so se namreč izkazali zelo dobro in so se odrezali tudi kot ekipa, čeprav sta manj k ata Cotič in Černič. Njunj mesti sta zasedla mlada igralca Marino Krapic in Karlo Devetak. Krapič je prvič branil barve Doma v C lig'. Devetak pa je nastopil v tem tekmovanju že drugič. Oba sta se res izkazala, saj sta se borila za vsako žogo prav do zadnje točke. Nasprotniki pa so bili tokrat premočni in preveč izkušeni, tako da jim ni bilo mogoče priti do živega. Oba mlada igralca pa obetata, da se bosta čez nekaj let razvila v zelo dobra igralca, ki bosta Domu v veliko oporo. Ekipi sta nastopili v naslednjih postavah: DOM: Igor Komel, Karlo Devetak, Marino Krapic. JULIA: Pieberger, Conti, Eccar-di, Cafagna, Petagna. Prvo točko je priboril Domu Komel, ki je po dolgi in borbeni igri odpravil Eccardija. Komel je nato brez posebnih težav odpravil še Cafagno z 2:0 in je bil tako najuspešnejši slovenski igralec v tem srečanju. Izidi: JULIA - DOM v Gorici. Poštni naslov; ŠZ Dom. napadu. Kljub vsemu je imel So-1 Korzo Verdi 13, Gorica. Tekmoval-kol izredno priložnost, da osvoji ta ke se lahko vpišejo tudi pred začel-set, saj je pri stanju 14:10 zapravil I kom turnirja, dve set žogi. Borovci so tako prišli | 7. Vpisnina je 100 lir na osebo. Namiznoteniški ekipi Sokola in P. Friuli Pieberger - Krapic 2:0 Conti - Devetak 2:0 — Eecerdt - Komel 1:2 Conti - Krapic 2:0 Pieberger - Komel 2:0 Eccardi - Devetak 2:0 Cafagna - Komel 0:2 Eccardi - Krapic 2:0 Petagna - Devetak 2:1 Po tem srečanju .je Dom tako še vedno na predzadnjem mestu lest- vice. Za njim je le še Ardita, ki je brez točk. Kratek obračun pred začetkom povratnega dela prvenstva C lige pokaže, da je Dom nastopal doslej kar 7 igralci. Med tenu so trije zelo mladi in so dober obet za prihodnost. V vseh nastopih je so deloval le Igor Komel, drugi pa so v nekaterih srečanjih manjkali. Po začetni krizi se je ekipa popravila in je dobro pripravljena za povratni del prvenstva. Že minulo nedeljo bi Dom le težko podlegel Julii, če bi bila njegova ekipa popolna. Prihodnje srečanje bodo domovci odigrali proti moštvu S. Michele iz Tržiča. V prvi tekmi so zmagali Tržičani s 7:2. KI KOŠARKA V osmini finala mettaarodnega košarskega tekmovanja za pokal evropskih prvakov bo Zadar igral z Duklo Olomouc (ČSSR), Fides Napoti pa se je z žrebom uvrstil naravnost v četrtfinale brez borbe. Tam se bo pomeril z zmagovalcem dvoboja Legija Varšava — ISK Helsingborg. h&ld Tivoli nismo videli take od- I vam je CRDA le zaključite set v LEOPOLD KREBELJ 10. ______Prvi bataljon Istrskega odreda Kljub izredni hrabrosti večine borcev, Je bil izid boja ta nas porazen. Padlo Je štirinajst naših tovarišev, polkovnik RiPebelič In načelnik VOS Niko, osem Jih Je blilo ranjenih (tu •tejem le tiste, ki so se prebili, ker druge naše ranjence so Nemci pobili), 26 pa ujetih. Bataljon je bil dobesedno razpo-'ovljem. Ujete novince so Nemci odpeljali v Sežano ln Trat ^ jih izročili domobrancem, ki so Jih vtakniti v svoje vrste, 'oda večina se že po nekaj tednih vrnila v bataljon. Starejše borce in funkcionarje pa so poslati v koncentracijska tabo-p'5ča. Med temi Je bila tudi tovarišica Sonja Slokar, Tria-®*rika, ki se Je kot mnogi drugi zelo pogumno vedla v boju 'b pozneje v ujetništvu. Tudi Nemci so v boju pretrpeli precejšnje izgube, vendar ha« te niso potolažile. Vsem Je bilo zelo hudo po najboljših tovariših, ki so Izkrvaveti v boju na Stari Sušlol usodnega marca 1944. Vse podle tovariše smo naslednji večer prepeljali z vprež-hlrni voemd na Ostrožno brdo in Jih 14. marca pokopali z v°Jašktml častmi. Pogreba se Je udeležilo več kot tisoč bor-tav in najmanj dva tisoč ljudi iz Brkinov in drugod. Dodam naj Se, da se Je bataljon znašel v tako nerodnem t*®ožaju, dz katerega se Je lahko rešil, čeprav s hudimi t^fcubaml, samo zaradi izredne hrabrosti borcev, sicer bd bil taiš poraz še hujši. Nemci nleo bili le v številčni in tehnični premoči, pač pa so tudi zasedli Izredno ugodne položaje, s katerih so obvladali skoraj vsak kvadratni meter površine v dolini, oziroma nižje ležeči vasi. Prepričan sem, da ne pretiravam, če rečem, da se je le malo partizanskih bataljonov Drneica Rafkov lč, Hercegovka, brkinska partizanka, borka 1. bataljona 10 in sekretarka SKOJ. 12. marca 1944 jc bila ranjena na Stari Hrušici. Sedaj Jc profesorica v Sarajevu znašlo v tako težkih razmerah. Ko sva si naslednji dan s komandantom odreda Karlom Maslom ogledala položaje, je dejal, da kaj podobnega še ni videl. Pogled na okleščena drevesa je spominjal na nevihto, toda bila je le svinčena toča, ki Je kosila mlada človeška življenja. Morda bi bilo mogoče Iz splošnih taktičnih stališč očitati tovarišem, ki so se prebili iz obroča, napako, ker niso, ko so bili izven sovražnega obroča, organizirali protinapada na zunanje sovražno krilo, ga prebili ni tako pomagali tovarišem, ki so ostali obkoljeni v vasi, da se prebijejo. Ta možnost Je bila v konkretnem primeru — zaradi velike so vražne premoči, izčrpanosti borcev in večjega števila ranjen cev, ki Jih Je bilo treba reševati, neuresničljiva. IZ KATERIH IZHODIŠČ IN KAKO SO NEMCI ORGANIZIRALI NAPAD Sodeč po poteku boja in podatkih, ki smo zanje zvedeli nekaj dmd kasneje, so Nemci akcijo dobro pripravili. V njej pa so sodelovale njihove enote iz Sežane in s Pivke. Glavno udarno skupino so pripeljati z motornim vlakom iz Sežane do drugega predoda od Gorenje Košane proti Divači in se neopazno izkrcati na odprti progi. Od tam se je enota napotila proti Jugovzhodu h koti 532 (Vrtiček) ter zaprla smer južno in jugozahodno od Stare Sušice. Druga njihova kolona, ki se ni posebno prikrivala in je dobila nalogo, da nas spravi v zmoto, Je prispela s smeri Pivka — Neverke — Dolenja Košana proti Stari Sušioi. To smo opaziti. Imela pa je nalogo, da nas preslepi in odigra vlogo vabe, s katero nas Je želel spraviti sovražnik na položaje, ugodne za svoj uničujoči napad v naš bok in hrbet, ki ga bo izvedal druga kolona, ki se Je prikrito približala vasi. Res je sovražnemu komandantu manever v celoti uspel. Mi smo spregledali možnost njegovega glavnega oziroma huj- šega napada od Juga in Jugozahoda. Komandant in štab našega bataljona sta zagrešila taktično napako, ker nista poslala močnejše zasede na vzpetino nad vas (v smeri jugozahod — proti Ostrožnemu brdu) že pred prihodom v vas ali pa takoj ob prihodu vanjo. Takšna zaseda bi bdla gotovo pravočasno opazila od Gorenje Košane prihajajoče Nemce ln Jih zadržala ter ščitila umik, če bi bila uspela priti na položaje, preden so jih Nemoi zasedli. Iz poteka boja je razvidno, da je imel sovražnik dovolj časa, da napad temeljito pripravi, hkrati pa je pravilno preračunal, kje nas lahko napade in kakšen slepilni manever mora izvesti ,da bi z napadom uspel. Prav gotovo je sovražni komandant računal, da bo enoto lahko uničil. Uštel se je le, ker ni računal na tolikšno hrabrost in drznost partizanskih borcev. Naša slaba stran je bila tudi v tem, ker nismo imeli dovolj izšolanih in izurjenih oficirjev in podoficirjev, enota pa je bila premalo taktično izkušena. V tem in v oborožitvi nas je sovražnik vsekakor prekosil, zaostajal pa je za nami v hrabrosti. ŠE NEKAJ O POGREBU PADLIH BORCEV Ker sta tovariša Jože Žnidaršič in Maks Zadnik opisala veličasten pogreb 16 borcev na Ostrožnem brdu, bd njunima opisoma dodal le to, da so Nemci gotovo vedeli za pogreb. Spominjam se, da sta med pogrebom preleteli vas dve sovražni letati v precej nizkem letu. Ljudje so se ju ustrašili ln začeli bežati, ker so se bali, da nas bosta obstreljevali ali bombardirati, vendar se ni nič takega zgodilo. Zame je le sedaj uganka, zakaj so nas pustili v miru, čeprav so gotovo videli veliko množico ljudi in oboroženih borcev. V bližnjih nemških postojankah pa so slišati salve nekaj desetin strojni« in pušk, oddane v poslednje slovo padlim tovarišem. (Nadaljevanje «lediJ Uredniitvo Podružnica Uprava TRST GORICA TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Ul. Montecchi 6/II Telefon 95 823 Naročnina UL sv' Franii5ka 20 Telefon 37 338 ^OO4!^ 950 "rtI7nVnaPr®J' ee,rtle,na 2-700 llr- Po"«lna 5.200 lir, celoletna lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. SFRJ oosa- PoHnMkoč računi"0 * nedeli°7 ,7° Par' mese£na 10 din' ,e,na 100 din. ° tni ,ekočl ražun Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 16. decembra 1970 Za SFRJ Tekoč račun pri Narod,ii banki v Ljubljani 501-3-270/1 cADIT» • DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 20 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski *50, finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice 150 lir. »Mali oglasi* 50 1 beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokraiino se naročajo pri uPr8VI- | Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societd Pubblicitž ltaliana»- j Odgovorni urednik Stanislav Renko Izdaja In tiska ZTT • T Mladina na ljubljanskih ulicah SOLIDARNOST I ZAMEJSKIMI SLOVENC/ Tisoči miadih v Ljubljani proti fašističnim izgredom Protestno zborovanje na filozofski fakulteti in resolucija - Govor tržaškega študenta Alda Colleonija VERJETNO ZARADI NENADNEGA PREMIKA TOVORA Pri brodolomu južnokorejskega trajekta je verjetno izgubilo življenje 260 oseb Nesreča se je pripetila sredi noči - Rešilo se je samo 14 potnikov LJUBLJANA, 15. — »V boj proti fašizmu za enakopravnost in prijateljstvo med narodi.* To je bilo tlavno geslo sobotnega shoda in Jemonstracije ljubljanske mladine. Glavno mesto Slovenije že dolgo let fi videlo take demonstracije. Mno-fca študentov, lahko bi tvegali število čez 10.000, Je napolnila središče mesta. Še pred tem so imeli vsi študentje shod na filozofski fakulteti. Ljubljana je bila vsa prelepljena s plakati, popisana z gesli. Zadnji politični dogodki so študente razburili in ogorčili. Marsikdo se je sicer zbal, da bo to upravičeno ogorčenje privedlo do neumestnih izpadov, do postavljanja problema Italijani - Slovenci. A mladina je s svojim shodom in demonstracijo po ljubljanskih ulicah dokazala, da je bil strah popolnoma neutemeljen. S svojo masovno prisotnostjo je dokazala angažiranost in zainteresiranost do teh problemov. Z vsebino, ki jo je dala shodu in povorki, pa je dokazala tudi veliko politično zrelost. Manifestacija je imela jasno usmeritev: »Ogorčeno obsojamo zatiranje naše manjšine na Koroškem in neofašistične izgrede v Trstu, toda naprednim Italijanom in Avstrijcem smo še vedno pripravljeni prijateljsko podati roko*. Zato ni presenetljivo, da je na zborovanju zadonela v znak protesta tudi italijanska beseda: goreče je spregovoril Aldo Collecni, znani tržaški študentski voditelj, ki predseduje študentski skupščini tržaške univerze. Besedam o bratstvu med italijanskimi in jugoslovanskimi delavci so tudi brez sprevoda za ploskali. Že uvod prvega govornike na shodu je poudaril, da je to demonstracija proti fašističnim izgredom in nerazumevanju med narodi, ki so se pojavili ob raznih mejah jugo-goslavije, z Bolgarijo, Avstrijo ji Italijo. Poleg Colleonija so govorili palestinski študent, predstavnik kluba slovenskih študentov na Dunaju, tržaški Slovenec, porabski Slovenec, predsednik zveze študentov iz Skopja, poslanec - revolucionar Ivan Kreft, prof. dr. France Zwitter, partizanka spomeničarka in poslanec - študent Tone Remc. Tudi provokacije, ki so skušale še bolj razburiti duhove, niso u-spele. V soboto zjutraj je skupina tržaških neofaiistov uprizorila drzno akcijo. Zgodaj zjutraj je namreč v Ljubljani trgala protestne plakate. Masa študentov, ki je šla v sprevodu skozi mesto, ss ni dotaknila avtov z italijansko registrsko tablico. In to vzdušje so potrjevala tudi gesla, ki so bila na transparentih. Od »Bazovica ti si naša luč* do »Italijanski, avstrijski, bolgarski, ju-1 sledno izpolnitev zakonskih in J rtll n —. nJ _ _ _1_-__ * 1 • ( *« • — u .. _ _ goslovanskd delavci v skupni boj proti imperializmu, proti birokraciji.* še druga gesla so bila: »Solidarnost z Baski*, »Podprimo napredne sile v Italiji*, »Svoboda in enakopravnost Makedoncem v Ege-ju in Pireju, Slovencem na Koroškem in v Trstu*. Med vsemi gesli sta bili najpogostsjši: »Žive naj vsi narodi...» in »Tujega nočemo, svojega ne damo*. Na protestnem zborovanju, ki je bilo v nedeljo 12. decembra 1970 na filozofski fakulteti, so študentje sestavili pismo za predsednika Tita in sprejeli sledečo resolucijo: RESOLUCIJA _ Ugotavljamo, da se v zadnjem času po svetu krepijo mednacionalni spopadi, ki jih izzivajo in odkrito podpirajo hegemonistične sile. Zato smatramo, da zadnji zaplet med Italijo in Jugoslavijo ter dogodki v Avstriji in Bolgariji niso osamljen primer. Opozarjamo na usodnost takih početij, fci se jim morajo postaviti po robu vse napredne sile v svetu. 1. Obsojamo najnovejše fašistično izzivanje v Italiji, ki ga je spodbudila uradna izjava italijanskega zunanjega ministra Mora »o italijanskih pravicah do bivše cone B». 2. Obsojamo šovinizem, ki se je pokazal ob priliki praznovanja petdesetletnice koroškega prebilastva. 3. Ugotavljamo sovpadanje šovinističnih izgredov na Koroškem in štajerskem, fašističnega nasilja v Trstu in bolgarskih zahtev po Makedoniji. Opozarjamo: napad na katerikoli jugoslovanski narod je napad na celotno Jugoslavijo. 4. Podpiramo demokratične sile v Italiji in Avstriji, ki zahtevajo do- stavnih določil. V sedanjem trenutku mora delavski razred vseh dežel izpričati svojo internacionalistič-no usmerjenost tako, da se povsod, in predvsem doma, upre politiki sile, interesnih sfer in vmešavanja v notranje zadeve suverenih držav, ki jih forsirajo nazadnjaške in kontrarevolucionarne sile. 5. Pozdravljamo in podpiramo stavko tržaških delavcev, ki so se uprli fašističnim provokacijam. 6. Podpiramo zahteve predstavnikov slovenske manjšine v Italiji, ki so jih izobli’covali v spomenici predsedniku italijanske vlade Co-lombu. 7. Podpiramo zahteve slovenskih organizacij na Koroškem in slovenskih študentov in dijakov za prepoved neonacističnih organizacij, u-resničitev dvojezičnega šolstva in zagotovitev enakopravnih možnosti za enakopraven kulturen, političen in gospodarski razvoj. Opozarjamo, da se za zahtevami po ponovnem ugotavljanju manjšine skriva težnja po likvidaciji. 8. Zahtevamo odstranitev napisa na spomeniku v Gradcu. 9. Dobri sosedski odnosi naj temeljijo na principih ozemeljske ne- KITAKYUSHU (Japonska), 15. -Ponoči ob 1.25 (ob 17.25 po italijanskem času) se je pri japonskem otoku Tsushima potopil južnokorej-ski trajekt in potegnil za seboj skoraj vse potnike in člane posadke. Šele sedem ur po nesreči je posadka japonskega ribiškega čolna potegnila iz morja nekaj preostalih potnikov in sporočila vest o brodolomu oblastem. Na kraj so se podale številne ladje, letala pa so iskala morebitne preživele potnike. Izvedelo se je, da se je nesreča pripetila 365-tonskemu trajektu »Na — My-ang — Ho», ki je vzdrževal progo med Pusanom in Cheju — Dojem. oa 'katerem je bilo po še netočnih podatkih 20 članov posadke im 256 potnikov, od katerih se jih je kar 157 vkrcalo v Cheju. Nekako na pod poti med Kyusu jem in korejskim polotokom se je trajekt nepričakovano zvrnil in izginil v morsko globino. Po mnenju enega od 14 prežive lih potnikov, ki ga je rešila japonska ladja, je do brodoloma zelo verjetno prišlo zaradi nenadnega premika tovora. Trajekt je namreč prevažal precejšen tovor pomaranč in zelenjave, ki je bil nameščen v ladijskem skladišču in tudi na palubi. Zvrnjena ladja se je potopila v nekaj sekundah in številni potniki, posebno v podpalubju, našo imeli niti časa, da bi si zapeli rešilne pasove. Rešilo se je le nekaj potnikov, ki so se kljub pozni uri, bila je 1. po polnoči, zadrževali na krovu, s katerega so brez odlašanja skočili v morje. Poveljstvo ameriškega letalstva, ki sodeluje v reševalni akciji, je javilo, da so našli le 14 preživelih potnikov in je pripomnilo, da so možnosti, da rešijo druge zelo majhne. Včerajšnja je ena najhujših nesreč, ki se je pripetila po drugi svetovni vojni na Japonskem morju. Po številu žrtev jo prekaša le brodolom septembra 1954. leta trajekta «Toya Maru«. Ta 4.337-tonska ladja je zašla v območje ciklona in se je potopila, pni čemer je izgubilo življenje 1712 oseh. da bi se na katerikoli način izognili. Na kraj nesreče so prihiteli gasilci, karabinjerji in tudi vojaki nekega bataljona, ki je bil tam v bližani. Paola Capodicasa, Id je v nesreči zgubila življenje, je bila v av tu, ki je bil parkiran pred cerkvijo in so ga kamniti bloki popolnoma zmečkali. Pročelje so že dalj časa popravljali. ker so vsi vedeli, da je zelo verjetno, da se bo v bližnji bodočnosti zrušilo, nihče pa si ni mislil da se bo to zgodilo tako kmalu. Statiko fasade je verjetno o-majal dež, ki je v prejšnjih dneh, kot smo že rekli, bil zelo obilen. Cerkev sv. Lucije so sezidali 13. stoletju, v poznejših časih so jo večkrat popravili, od 15. stoletja pa cerkev ni več bila restavrirana. Od prvotne normanske cerkve so ostali le rozeta, zvonik in ap-sida. Pesnik Ritzos je hudo bolan Dve ženski zgubili življenje v Siracusi SIRACUSA, 15. — Danes zjutra se je nenadoma zrušilo pročel.e starodavne cerkve sv. Lucije na istoimenskem trgu v središču Sira-cuse. V nesreči sta zgubili življenje dve ženski, 63-letna Paola Ca- ATENE, 15. — Grški pesnik Ioan nis Rit.-os je hudo bolan in morali so ga prepeljati v glavno atensko bolnišnico. 61-letni pesnik že dolgo let boleha za anurezo. Za časa državnega udara leta 1967 so Rhsosa internirali najprej na otoku Yaros, nato pa na Leors, kasneje so ga premestili na rojstni otok Samo, kjer je živel «svobodno pod stalnim po licijskim nadzorstvom*. ■ , .... ----- -- . podicasa Trigitoa ter 26-letna Pao- dotakljivosti, suverenosti m enako-1 la Brianti, mati treh otrok. Ra-pravnosti ter uresničevanja pravic \ njene so bile tudi štiri osebe, triie TU/1 Ti lem Paodnii _____X__• % « ... . ... * manjšin. Rešitev odprtih vprašanj manjšine je konkreten prispevek h krepitvi medsebojnega zaupanja. 10. Pozivamo našo javnost in vlado, da v svojih stališčih ostane dosledna. Podpiramo predsednika republike Tita! 11. Od oblasti zahtevamo popolno in objektivno obveščanje javnosti preko tiska, radia in televizije. 12. Tujega nočemo, svojega ne damo! delavci, ki so bili zaposleni pri popravkih na pročelju cerkve ter neka ženska, ki je pravkar šla mimo. Nesreča se je pripetila čisto nepričakovano. Verjetno ji je botrovalo deževje, ki ga je bilo v zadnjih dneh kar precej. Nekaj sekund preden bi se pročelje zrušilo so prisotni slišali rahlo škripanje, nato pa se je vsa fasada zrušila na trg. Mimoidoči niso imeli časa ................*..................»..mm,......... PO ŠTIRIH MESECIH V VESOLJU «Venera 7» prispela na cilj Prepotovala je več kot 320 milijonov kilometrov MOSKVA, 15. — Sovjetska avtomatična vesoljska sonda »Venera 7», ki so jo izstrelili 17. avgusta, je končno pristala na planetu Veneri. V tem času je »Venera 7» prepotovala približno 320 milijonov kilometrov in je 124-krat posredovala radijske informacije iz in te rplane farnega prostora na Zemljo. Pristala je danes zjutraj ob 8.02 po moskovskem času. OPATIJA ■ PRIPRAVLJA POSEBEN LASTNI PROGRAM ZA SILVESTROVO ■ NA SLOVESEN NAČIN BOSTE DOČAKALI NOVO LETO 1971 ■ Za Informacija in rezervacija telefon 71114, dnevno od 19.30 daljo V znanstvenih krogih sedaj ugibajo, če je končno uspelo tej zadnji sovjetski sondi tisto, kar je prej že dvakrat spodletelo tako »Veneri 5», kot »Veneri 6», da namreč mehko pristane na Venerinih tleh. Vse kaže, da verjetno niti tokrat pristanek ni bil prav rahel, saj je sonda prenehala oddajati 35 minut, potem ko je priletela v Venerino atmosfero, kar bi lahko tudi pomenilo, da se je raztreščila na površju planeta. Agencija Tass je v svojem sporočilu dejala, da so po priletu v atmosfero z Zemlje sprožili naprave, ki so zavrle sondo dokler ni dosegla hitrosti 250 km na sekundo, nakar so lahko potegnili ven radijske ante ne in začeli z oddajo. Sonda je od dajala 35 minut in sedaj skušajo analizirati podatke, ki jih je v tem času posredovala. I tali jansko-Svi carska komisija v Bernu Glavna naloga mešane komisije je odprava sezonskih delavcev BERN, 1*. — Včeraj se Je sestala v Bernu itattjoredrošrtcaraka ko-mtoiija, da M nadaljevala z drugim detom svojega programa. Prvič se je sestala 29. septembra v Rimu. Komisijo vodi podtajnik ra zunanje zadeve poslanec Bemporad, sestavljajo pa Jo še podtajnik rnlnl-rtrstva ra dalo Taros, ravvteteJJ ra Izseljenstvo pri ministrstvu ra zunanje zadeve poslanik Ptana Oabo-m, dbzfeter mtatstratva m dsio dr. Fttlia in še nekaj drugih funkcionarjev obeh ministrstev. Glavna naloga komisije je, da preuči predloge, ki jih je izdelala Italijanska delegacija med prvim srečanjem in ki zadeva probleme Italijanskih delavcev v Švici. Poseben poudarek je komisija dala problemu sezonskih delavcev, katerih status bi morala mešana komisija popolnoma odpraviti. Drugi problemi, katerih rešitev Je nujna so stanovanja Izseljen, cev, šolska pomoč, profesionalno izpopolnjevanje. Mnogo Je še nerešenih problemov, s kaiterlmd bi se morate komisija ukvarjati, če upoštevamo, da Usi v S vi at približno 600 tisoč italijanskih delavcev, ki Jim ni dovoljeno, da se preselijo lz enega kantona v drugega, ki ne uživajo istih pravic kot švicarski državljani — kljub vsem meddržavnim {»godbam in dogovorom ter zahtevam posameznih izseljenskih organizacij, Je delo, ki sl ga Je zastavila komisija, res težavno. Ob zaključku sestanka v Rimu je poslanec Bemporad med tiskovno konferenco podal nekaj točk, katerih obravnava in takojšnja rešitev sta neizogibni, čeprav komisija ni sporočila dnevnega reda ali točne-ga programa dela, si vsi predstavljajo, da bo rešila vrsto problemov, W jih Je nakazal poslanec ob zaključku dela v Rimu. Svdcarsfkl del komisije, ld se bo sestala z Italijansko delegacijo še v prihodnjih dneh, vodi poslanik Gruber, ki je direktor zveznega u-rada za industrijo in umetnost, LA PAZ, 15. — Bolivijske oblasti so sporočile, da je v vasi Palcho umrlo približno 30 oseb zaradi ošpic V« je ob meji z Argentino. Iz protesta proti Španiji 24-Ietni mladenič se je polil z bencinom in se zažgal LYON, 15. — Georges Fiard si je polil obleko z bencinom in si jo zažgal ter kot goreča bakla stekel po lyonskih ulicah, ki vodijo k španskemu konzulatu. Policijski agent je stekel za mladeničem in ga ogrnil s plaščem, da bi tako ugasil plamene. 24-letnega Fiarda so sprejeli v bolnišnico, kjer so ugotovili, da je njegovo stanje zelo resno. Mladenič je izjavil, da je med poskusom samosežiga »mislil na tiste, ki jih bodo ubili v Španiji*. PARIZ, 15. — V pariškem predmestju Vanves se je neki 58-letni mož, čigar priimka niso javili, polil z bencinom in se zažgal ter nato skočil iz petega nadstropja. Delavci, ki so bili zaposleni v bližini, so pogasili plamene, vendar je bilo že prepozno. Mož je bil namreč že mrtev. Po izidih preiskave naj bi šel mož prostovoljno v smrt prepričan, da je neozdravljivo bolan. MOSKVA, 15. — Sovjetska tiskovna agenoiija Tass javlja, da je leningrajsko sodišče obsodilo na smrt s streljanjem dva sovjetska državljana, ki sta obtožena, da sta se med nacistično okupacijo področja Gačdna pri Leningradu udeleževala pokolov in mučenj. Na smrt sta bila obsojena Ivan Marozov in Aleksej Liapčenko, bivša pripadnika policdjskega oddelka, ki so ga med drugo svetovno vojno ustanovile nemške okupacijske oblasti. Druge tri obtožence, Ala Sandra Stroganova, Konstantina Smarenkova in Konstantina Vi-nogradova, pa so obsodili na 15 let ječe. Tass pripominja, da so bili iiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiinmniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PO UGRABITVI ŠVICARJA ENRICA BLCHERJA Gverilci baje grozijo s poslanikovo smrtjo Policija je ves dan oblegala poslopje, v katerem naj bi se skrivali ugrabitelji in ugrabljenec RIO DE JANEIRO, 15. — Že ] obtožen trojnega poskusa umo-spet je začela po Rio de Janeiru ra in nezakonite posesti strelnega krožiti vest, da je policija odkrila orožja na skupno 3 leta in 9 me skrivališče gverilcev, ki so ugrabili švicarskega poslanika Giovarmija Enrica Bucherja. Ogromno število policistov in vojakov je danes zjutraj obkolilo neko poslopje v Rua de Vasterino, ki je del pori f eri čne četrti Alto da Boa Vista. Gverilci, ki so se zabarikadirali v poslopje, so zagrozili policiji, da bodo umorili poslanika, če se ne umakne. Zvečer pa se je začela širiti vest, da v poslopju ni bilo ugrabiteljev, temveč da se je tam skrivala druga skupina gverilcev, ki je se skušala na ta način rešiti. Vesti je mnogo m se križajo, nobena pa ni iz zanesljivih virov. ANCONA, 15. — Porotno sodišče v Anconi je danes obsodilo pokrajinskega tajnika MSI iz Livorna 33-ietnega Luigija Parentija, ki je bil secev zapora. Zanimivo je, da je državni tožilec zahteval 9 let ječe. Fašistični tajnik Parenti je ja nuarja lani v Livornu s sedeža MSI streljal na fiat 500, v katerem so bili trije mladeniči. Na srečo ni bil nihče ranjen, avto pa je bil na več krajih preluknjan. Policija je ugotovila, da je streljal Pa renti. Na sedežu MSI je policija našla pištolo vrste Beretta kal. 7,65 in 14 nabojev. Misovski tajnik je streljal, tako je namreč izjavil, da bi prestrašil komuniste, ki naj bi oblego-vali sedež MSI. Morda so ga prav zaradi tega tako milo obsodili. STAVKA ZARADI REFORM MILAN, 15. — Zaradi stavke za reforme gledaliških uslužbencev, so odložili premiero Verdijevega »Trubadurja*, ki bi morala biti nocoj v milanski Scali. ti soudeleženi pri nacističnih P®1 zodejstvih, v katerih je na P01^! ju Ga/dne izgubilo življenj« 1180 4000 ljudi. ((Proces, M Je trajal tri meseca piše danes zjutraj Pravda, piše Pravda «je na kazen doletela pet pripadn®^/ kazenskega oddelka GFP-520. J®*" bo doletela ista kazen njihove krivce in navdihovalce ne glede kakšnimi maskami in mejami oni skrivajo«. Pravda in drugi sovjetski Usti pripominjajo, da je bil Meisn ^ prvi tajnik nemške ambasade Moskvi in da je moral 1956- * z vso naglico zapustiti mesto, k* ga je eden od njegovih bivših delavcev spoznal. TRŽAŠKI DNEVNIK USPEŠNA AKCIJA TRŽAŠKE, MILANSKE IN RIMSKE KVESTURE TER CRIMINALP0LA Aretiranih vseh sedem članov tolpe goljufov ki so ogoljufali banke za nad 1 milijardo lir Iznajdljivo in spretno so se posluževali ponarejenih obveznic m čekov Letečemu oddelku tržaške kvesture pod vodstvom dr. Petrosina se je posrečilo s sodelovanjem milanskih in rimskih kolegov ter severnoitalijanskega odseka Criminaipota onemogočiti skupino izredno podjetnih goljufov, ki so z odličnim poznanjem poslovanja bančnih zavodov in zlasti bančne tehnike spravili v Italiji in v tujini v žep nad eno milijardo lir. Eden največjih podvigov spretnih goljufov je bilo plasiranje ponarejenih obveznic IMI (Istltuto Mobiliare Itallano) v raznih bankah v vrednosti okrog 800 milijonov lir za skupno vsoto 1800 kuponov (približno eno milijardo 800 milijonov Mx vrednosti). Skrbno in večmesečno delo preiskovalcev je bilo kronano včeraj z aretacijo v Rimu enega od vodij tolpe 47-letnega Agostine Tonija te Albama Laziale, nad katerim je visel zaporni nalog, ki ga je izdata rimska prodoma ter njegove zveste prijateljice in sodelavke, 43-letne Jble Glusti te Vidma, v Milanu pa z aretacijo 45-letnega Angela Pe-drazzinija te Bohota, lastnika tiskarne «FLS - Potoiltostampa« te Novate Mitanase, kjer so natiskam dva tisoč obveznic. Kot znano, so agenti v preteklosti aretirali še druge štiri osebe in sicer 49-letmega Gdaimija Samettija te Legnana, ld naj bd bil vodja tolpe, 28-tetega Dima BergamaschUa iz Milana, 50-letno Geltrude Salern-al te Bassano ded Grappa ter 24-letnega Giuseppe Lualdija te Casal-pusterlenga pri Milanu. Preiskovala! so se nadrobneje pričeli zanimati za tolpo goljufov, ko je meseca julija lani neki Giuseppe Stocco (pozneje se Je Izkazalo, da Je šlo ra Agostlna Tond ja) v sodelovanju z Bergamaschijem In Lualdijem prevaral dva tržaška bančna zavoda za 25 milijonov lir. Toni Je nato v Drevoredu R, San-zio odpri trgovino «Casa deJTOldo del Vino« In začel na debelo trgovati. V kratkem Je postal v drevoredu In na Opčinah, kjer si Je za tri mesece najel vilo, zaradi izredno nizkih prodajnih cen, zelo znan. Znan in spoštovan, kot Je bil, Je nekaj časa pozneje sklenil preiti v akcijo ln tako zaprosil banke naj mu pripravijo 6 milijonov v gotovini v zameno za obveznice IMI, kar Je drugi dan tudi dvignil ln izročil blagajniku krožne čeke. Istočasno je vnovčil ček za 50 tisoč švicarskih frankov. Se preden pa so se zavedli, da so bili čeki ukradeni in do najmanjše podrobnosti ponarejeni (Toni je namreč ček za 50 frankov enostavno spremenil v 50.000), je Toni s pajdašem Izginil te Trsta ln pusil trgovino z oljem prazno. Medtem ko so se preiskovalci z vso poro trudili, da bi izsledili tri goljufe, je prišlo meseca septembra lani do nove in podobne goljufije, prav tako v dveh tržaških bančnih zavodih, v skupni vrednosti okrog 25 milijonov Ur. Slo Je za nekega Alfreda MarfeLlo (izkazalo se je, da se pod tem imenom skriva Giannd Sametti), ki Je prav teko pustil bankam ukradene in ponarejene čeke. Zdaj Je bdlo povsem jasno, da sta bita Toni in Sametti med seboj povezana ln prav v to smer so bita odprta nadaljnja raziskovanja. Preiskava, ki Jo je vodil najprej namestnik državnega pravdnika dr. Brenči, za njim pa preiskovalni sodnik dr. Sertoo, je kar hitro stekla. Ugotovljeno je bdlo, da sta Toni in Sametti prepričata lastnika že navedene tiskarne, naj natisne 1800 kuponov, katerih nominalna vrednost vsakega naj bi bita milijon Ur. Za to »uslugo« so mu izplačali 15 milijonov Ur. Klišeje kuponov pa Je narisal ln Izdelal 44-letnl Enrfco Grariottt, zelo znan v milanskih kriminalističnih krogih, saj je bil član znane milanske tolpe »Cocuccl«, ra katero je ponaredil številne »travellers oheque» kanadske banke. Moškega trenutno vneto iščeta italijanska poMedja in Inbeipoll. Med policijskim zaslišanjem je Toni priznal krivdo ter označil v Samettiju organizatorja In pobudnika tolpe ter onega, ki je flnaned-ral goljufije in tiskanje ponarejenih obveznic. Mod številnimi hišnimi preiskavami zlikovcev v Milanu ln Rimu (Imena teh Je Sametti imel napisana v posebnem zverini), so agen-raplendli dragocenosti sumljivega izvora v skupni vrednosti okrog 5 milijonov Ur ter 4 milijone Ur gotovini. Milanska kvestura Je v včerajš- njih poznih dopoldanskih urah, po tiskovni konferenci, ki jo je imel dr. Pet rosi no, obvestila tržaške kolege, da Jim je včeraj zjutraj nekdo Izročil torbo s ponarejenimi obveznicami v skupni vrednosti 100 milijonov lir. Nekaj ur pozneje Je neznanec (verjetno Je šlo za Istega človeka) telefoniral policistom in Jim povedal, da gre za del 1800 ob-vezariških kuponov, tiskanih v Milanu, medtem ko so preostale zažgali. Vseh sedem članov tolpe so aretirali in so trenutno priprti v ko-ronejskdh zaporih. Kraški pust 71 Osmega decembra se je seetd odibor osrednji koordinacijski o0 pustne prireditve na Opčinah- ^ presoji in po izkušnjah 7-,Lt nekaj let, je sklenil, da bo "j; letos priredil »Kraški pust J ' ki je sicer postal že itak trači® naien. ^ Člani osrednjega odbora na £ cinah so odobrili več sklepov. ^ bodo imeli trajno veljavo tud*^ prihodnja leta. Legalizirali P0^ osrednji koordinacijski odbor m.^ prizadevali, da bo tudi pust* postal, ne le zgovoren naše kraške dobre volje in šegaiV^ sti, ampak tudi naše vitalnosti naše skupne volje in želje, da ™ enotni tudi v veselju. ■ Na pobudo občinske uprave ^ v soboto, 19. t. m. ob 16 url ^ veliki dvorani Krožka za kultu® umetnost koncert, posvečen pu Tartiniju v počastitev 200-leti® njegove smrti. Nastopil bo duo . reo Tonazzi (violina) in Sergio Un reghin (klavir). Pred koncerte® otvoritev razstave Tartinijev® sebnih predmetov in zbirk. ..............................................1IIIIIN"""" TISKOVNA KONFERENCA PTT V KOPRU Med Trstom in Koprom do poletji avtomatska telefonska povezati Občutne izboljšave v telefonskih zvezah med raznimi kraji Primorske in Ljubljano Na tiskovni konferenci so pojasnili, da dobro napredujejo ' la pri izgradnji koaksialnega t® tonskega kabla med Kozino >0 . stojno. Dela bodo predvidoma čana v dveh mesecih, nato pa začeli polagati še kabel med in Koprom ter Kozino in Trstom- . bo šlo vse po načrtih, bosta ^ sialna kabla Trst — Ljubljana^ Koper — Ljubljana izročena up?® bi najkasneje do jeseni prihodnJfF leta. Z novim kablom Koper — W ^ Ijana bo mogoče hkrati opraviti 900 telefonskih pogovorov, z n®1\ kablom preko Trsta in Kozin« nad 300 telefonskih pogovorov h* ti med Italijo in Jugoslavijo. . Predstavniki PTT podjetij in Nove Gorice so tudi obvestili. , Predstavniki PTT podjetij Kopra in Nove Gorice so na včerajšnji tiskovni konferenci v Kopru seznanili novinarje z raznimi novostma, ki jih pripravljajo v PTT prometu na Primorskem, kakor tudi z bližnjimi izboljšavami telefonskega prometa med Jugoslavijo in Italijo. S prvim januarjem prihodnjega leta bodo tudi na Primorskem uvedli obvezno označevanje poštnih pošiljk z novimi poštnimi številkami. To praktično pomeni, da bo potrebno napisati na pismo, razglednico, paket itd. tudi številko pošte naslovljenca. Da v zvezi s tem ne bo problemov, so natiskali večjo količino priročnikov. Prejela ga bo vsaka družina, oziroma v poprečju en priročnik na tri prebivalce. Na tiskovni konferenci so pojasnili, da uvajajo ta sistem zaradi uvedbe najsodobnejše avtomatizacije in mehanizacije v poštnem prometu, saj bodo v prihodnje strojno sortirali poštne pošiljke. Delo bo na ta način znatno hitrejše in tudi dostava pošiljk bo hitrejša. dobro napredujejo dela pri nji simetričnega telefonskega 1® med Trstom in Koprom. Kabel do dali v uporabo do glavne h*® stične sezone. Z njim bo °mog<®“' avtomatska povezava med Trs*®? in Koprom (brez klicanja centf*L/ število pogovorov hkrati pa bo s rikrat večje kot doslej. BILA STA ČLANA KAZENSKEGA POLICIJSKEGA ODDELKA V Sl obsodili na smrt dva sodelavca nacistov Trije obsojeni na 15 let ječe ■ «Pravda» o drugih zločincih, ki so našli zatočišče v Kanadi in Nemčiji