“*ptr posamezna Številka slane 20 viaariev.
JSt. lOO-	IMJ.»,T*-Ot»or-. 16. septembra IPtO.	trsila: XE»
MALETÖYICi:
lahatfajó venir torak, četrtek in eoboto ob 4. uri popoldne. — Posamezne številke £0 V. — Po poiti se Ust ne pošilja
Kar se v Mariboru ne sme pozabiti.
Konec.
I
; Cè se je prej skrb, za javno knjižnico, ? muzej, arhiv in enake reči morda smatrala kot nekako na-kritie narodnega navdušenja, češ, da zato naj skrbi dežela in država, je sedaj stvar drugačna. Na n agili ramah je -sedaj vsa skrb j,in odgovornost. Ah naj s svojo zaiiikrnostjo za take velekulturne napravo dokumentiramo svojo inferiornost na.pram Nemcem? Menda pač ne bo. treba dokazovati, kolikega pomena so knjižnice in muzeji za’vsak narod ih vsako državo? Dvom bi se pa utegnil komu vzbuditi,, če so take reči res potrebne y . Mariboru in ne bi boljše bilo, da ,se vse centralizira,-v Ljubljani, vj Zagreba in Beogradu. Vi nekem oziru je centralizacija najvišjih kulr/ turnih naprav v metropolah naravna in nujna, ven-l dar ne sme iti tako daleč, da udje ob periferiji shi-V rajo na slabokrvnosti.
Nikakor nei zagovarjam starega , : provincijaliz-zma, ki nas je ločil v Kranjce, Korošce, Štajerce . ., toda tudi pri 'najpopolnejši enotnosti ostanejo zemljepisne razdelbe, historični, narodopisni, dialektični odtenki, ki jih bo treba iz, blizu opažati in, p.rpuče,y;axi,
,V mariborsko kulturno okrožje pride sedaj tudi Prekmurje, ta v zgodovinskem in narodopisnem oziru, rekel bi, še deviška zemlja. Senčna stran velikih mu-zealnili zbirk je ta, da se predmeti mnogokrat iztrgajo iz svojega miljea in uvrstijo na tujo gredo, kjer .j zgube znaten del svoje zanimivosti. TO) velja zlasti o j umetnininah, narodopisnih in geoloških zbirkah. 1T0 ! so opazili že pri vseh večjih kulturnih narodih in za- I to uvedli specijalizacijo muzejev in začeli snovati j manjše: muzeje posameznih pokrajin. To vidimo v I- j taliji,' v Franciji, na -Češkem in pa v Nemčiji. To se j inora vpoštevati tudi pri nas. Manjše skupino- pred- I me ov n. pr. iz Posavja, Pohorja, Dravskega polja, jj ..Slov. gor, Prekmurja bodo vse drugače in resnici j bližje učinkovale v pokrajinskem muzeju v Mariboru, 1 .kakor pa v; Ljubljani, kjer, bi v preveliki množini iz- j g ubili svöjo preglednost ih privlačnost.!
Vpraša se pa, je li v sedanjih okoliščinah to j mogoče in umestno? Naš odgovor je pozitiven, treba 1
marveč,- kjer se bo tudi lahko razvijal. Velikih denarnih žrtev pri sedanji finančni mizeriji ne moremo zahtevati od države, tudi v prvem hipu niso potrebne. Država naj poskrbi le za primeren prostor in da najpotrebnejšo pomoč, drugo pa lahko stori naša javnost. Naši denarni zavodi in posamezniki, z večjimi ali manjšimi prostovoljnimi prispevki lahko omogočijo ureditev knjižnice in muzeja, ki nam bodeta delala čast. Kaj naj sedaj v Mariboru pokažemo tujcu, ki bi hotel dobiti vpogled v .žitje in značaj slovenskega ljudstva in zemlje ob severni periferiji?, Ali narodne krčme ? Deželna^ vlada je že pokazala dobro voljo, u-stanoviti v Mariboru javno knjižnico z naredbo, naj se knjižnici. „Zg. dr.“ pošiljajo dolžnostni izvodi vseh tf Sloveniji izhajajočih tiskovin. Potom daril in nakupa je društvo že sedaj nabralo lepo zbirko knjig, Thanjka le,, prcjstorov, kjer bi se knjižnica lahko' uredila in: odprla občinstvu v porabo.
Srbskim članofn naše delegacije je belgrajska Vlada, dala nad 20.000 frankov za nakup znanstvenih knjig v Parizu za belgrajske knjižnice, enako svoto so prinesli s seboj hrvaški delegati za zagrebške knjižnice, v Sloveniji pa ni^mo imeli niti vinarja. U-prav blazno in ljudstvo demoralizujoče prirejanje •veselio, požre Tisočake, ali za take velekulturne reči, kakor so knjižnice in muzeji, ne bomo zmogli ničesar?
Pozivamo i torej vlado, da stori, kar je v njenih močeh, pozivamo naše denarne korporacije in zasebnike, naj pripomorejo, da1 se ustvari znanstvena knjižnica in muzej tudi v našem Mariboru. Umevajmo časovne in krajevne potrebe. Od nekdaj je že Maribor imel velik vpliv na okolico in sosedno Hrvaško tudi s svojim obrtništvom. Trebat bo misliti tu-* di na umetniško-obrtni muzej. To so stvari, ki še v Mariboru ne Smejo prezreti.	F. K.
Naši demokratje in naši Nemci.
„Marburgerica“ je prinesla, obširno izjavo o Jugoslaviji, kjer pove jako malo, pravzaprav nič dru gega,v kot to, da se- sedaj Nemci smatrajo za naše sodržavljane, torej za stvar, ki je bila' izvršene, in je nekoliko smisla za lokalne vrednote pa dobre volje j določena brez njih in, proti njihovemu najsrditejšemu
tem te- j odporu, ter bi veljala in držala, če jo priznajo ali ne.
in požrtvovalnosti. Cim dalje se bo odlašalo, žja bo stvar, tem večja škoda.
. Naj večja, ovira, da ni moglo „Zgodovinsko dru- j štvo“ v Mariboru doslej ustvariti in urediti muzeja in ! knjižnice, je bilo pomanjkanje prostorov. Razmere, v katerih je obtičala ta velevažna kulturna naprava, so vprav kulturen škandal, ki se mu mora konec napraviti. Doslej nas je tlačil kakor mora . na Štajerskem. poti lični položaj, dasi bi se bilo dalo pri malo večji resnioi zanimanja in/dobre volje še vendar kaj .več storili. Sedaj zaideva čast in ugled naše države da se ob severni periferiji vzprieo oholega'in nadutega nemštva ustanovita muzej) in knjižnica; ki .bosta n stregala vsaj n aj elementarne j Šim zalite vabi znanosti . in umetnosti. V ta namen je treba ; že obstoječe zbirke združiti, muzej podržaviti in mu odkpzati primeren prostor, kjer bo muzej ne samo „shranjen“,
„Mariborski Delavec??, je to izjavo vzel na znanje, jo z veseljem pozdravil z obširnim uvodnikom in ni imel prav nobenega pomisleka. „Marburgerica“ ni tako sentimentalna. Ponatisnila je Delavčev članek z zadovoljstvom, ne da bi od sebe dodala kakšno besedo ali zagotovilo več. Sedaj je pa celo. „Slovenski Narod“ priobčil članek „Marburgeriee“ v celoti, ga posebno podčrtal in dodal nekaj krepkih uvodnih besed, potem pa zaključit s skrajno neokusnim napadom na VLS: „Zdi se pa, kakor Ida imajo celo mariborski Nemci resnobnejše pojme o Jugoslaviji, kakor naši klerikalci ini drugi opozicijonaloi.“ i •
Kakšen vihar bi nastal, ako bi se prigodilo kaj tacega od naše strani. Zagnali bij hrup o našem broždomovinstvu, zakričali, da ležemo Nemcem 'pod odejo, izdajamo narod, smo brezdomovinci^ sklenili bi
s kostmi naših narodnih mučenikov in avstriji vislicami. Mi ega ne naredimo. Nam se zdi čisto razumljivo, da se dela sramežljiva zveza, med Nemci in demokrati. Druži jih svetovno naziranje, negacija krščanskih Življenskih postulatov. Kakor, hitro so izgubili naši Nemci/svoj državni ideal, je narejen most od njih k slovenskim liberalcem. Mi registriramo to samo, kot samoobsebi razumljivo stvar brez bridkosti in brez sramu, kakor smo pričakovali. Ne pride nam na misel, da, bi tudi mi od naše strani hoteli delati Nemcem zapeljiv obraz, ter jih tako postaviti v prijetni položaj, da bi izbirali med dvema konkurentoma, oziroma živeli s slovenskimi liberalci v koruznem zakonu, a jim namežikavali, da lahko od časa do časa pollirtujejo tudi z nami, ter tako vzbujali v liberalcih strast "ljubosumnosti. Ne,, mi smo ta divji zakon predvideli, se v njegove razmere ne maramo spuščati in ne bomo uganjali, nobenega pfešuštvo-vanjskega. flirta. Ce sedaj „Slovenski Narod“ misli, da so Nemci s to izjavo vkljub vislicam, ječam, vsemu preganjanju in rovarenju proti naši državi, postali naenkrat boljši državljani, kakor oni, ki so sedeli v ječah, stali v senci vislic, prenašali tekom dolgih let vso težo in odgovornost narodnostnega boja, je pač njegova zasebna sodba, kateri se. ne čudimo. .Vsakemu se zdi njegova ljubica najlepša, pa če je tudi grbava ali kruljeva. Konečna sodba ni odvisna od njegovega mnenja in zasluge naših voditeljev se ne bodo plačevale iz njegdve blagajne.
Razne novice.
Demokratsko-socialistična vlada je odstopila,
demisijo je sprejel regent Aleksander in poveril sestavo nove vlade predsedniku predstavništva Draži Pavloviču. Pavlovič je že začel razgovore z strankami in klubi, da poizve od njih mnenje glede sestave vlade. Jugoslovanski klub še vedno vstraja na stališču koncentracijske vlade. Pavlovič je po zaslišanju strank se podal do regenta Aleksandra, da mu porazloži mnenja parlamentarnih strank o krizi. Regent bode pozval k sebi vse načelnike klubov, da od njih samih poizve mnenja o sestavi nove vlade.
Nova vlada mora biti na koncentracijski podlagi, ker to tiija naš zunanje politični položaj, za katerega ureditev se morajo zapostaviti vsi strankarski prepiri. Sestava koncentracijske vlade je zelo nujna zahteva in se bo nova vlada sestavila že danes dopoldne.
V Beograd so poklicali naše mirovne delegate iz Pariza: Pašiča, Trumbiča in Žolgerja, da poročajo o zunanjem političnem položaju naše kraljevine in o svojem delovanju na mirovni konferenci.
Trdi Se, da je bil te dni pozvan v Beograd načelnik JDS stranke dr. Tavčar, da se zasliši tudi njegovo mnenje o vladini krizi.
D’Annunzio laški pesnik, medvojni letalec in sedaj celo samostojen „general".in samodržec na Reki D’Annunzio je zbral na tihem ali v sporazumu z laško vlado nekaj vojaških krdel, vdrl z njimi na Reko in jo anektiral v imenu Italije. Ta D’Annunzijeva afera aneksije bo Angleže in Francoze stala precej truda in medsebojnih pogajanj. Cela na zunaj komedijantska zadeva z Reko pa menda ne bo v resnici nič kaj smešnega, ampak bo za drznežem g. Gabrielom stala
cela italjanska vlada, ki misli rešiti zavozlano reško vprašanje z orožjem in zasedo.
Italijanski ministrski predsednik Nitti se je
javno izrazil v zbornici, da stoji Italija na predvečer lakote in da pohodi in izleti g. Gabriela na Reko niso umestni in bi znali ententno krušno skledo Italiji malo previsoko dvigniti.
IZ Šibenika prevažajo italijanske čete nazaj v Italijo. Italijani so tudi izpraznili Murter, Tri-bunj in Zloselo. Vsied odhoda Italjanov vlada v izpraznjenih mestih Dalmacije veliko veselje in radost.
Radi dogodkov na Reki vlada v itaijansko-nacijonalističnih krogih veliko navdušenje. Od vseh strani prihajajo prostovoljci, ki vrejo vsi v Reko. Iz tržaške mularije se je oglasilo 1500 prostovoljcev za Reko. Reška angleška posadka se nahaja na Sušaku, francoska pa se je ukrcala na ladje.
Dogodki aneksije Reke še sicer doslej niso
povzročili krvoprelitja, vendar italijanska druhal je raztrgala vse zavezniške zastave in jih poteptala v prah in blato.
V nedeljo se bo vršil.shod slovenskih soci-jalistov iz Julijske Benečije. Sklepalo se bo na tem sestanku o združitvi slovenskih in hrvaških socijalistov z italjanskimi. Izdajati bodo začeli tudi slovensko socijalistično glasilo za Julijsko Benečijo.
Avtonomija za južne Tirale. Raznesla se je novica, da nameravajo dati Italijani popolno narodno in gospodarsko samoupravo, za nemški del južnih Tirol. Ako taka novica ni Mino vroča ' želja naših Nemcev, ki si radi slade svojo grenko usodo z v lastni režiji kolportiranimi tolažilnimi novicami, bi pomenilo, da se pripravlja zbližanje med Nemci in Italjani na prav široki podlagi. To bi bilo del okroževalnega delovanja, katero razvija Italija vse povsod ob naših mejah.
Te dni obhajamo obletnico predora nemško-bolgarske fronte v Macedoniji. Ta odločilni uspeh entente je povzročil razpad avstro ogrske in nemške vojske, pa je tudi povspešil z električno silo in brzino naše jugoslovansko osvobojenje in združenje v SHS kraljevino.
Poglavar boljševizma Ljenin se je izrazil, da
sluti in čuti katastrofo boljževizma. V Jeketeri-nogradu so pomorili boljševiki 20.000 prebivalcev, oropali in požgali hiše. Med divjaki rdeče garde so se odlikovali najbolj Madžari in Kitajci. Tamošnjega nadškofa so ubili in njegovo truplo razsekali na drobne kose.
Prevoz višarske podobe Matere božje iz Maribora. Dne 12. septembra* so prepeljali iz Maribora k .Sv. Križu nad Dravogradom podobo Višarske Matere Božje. Z vlakom se je iz Štajerskega pripeljalo zelo veliko število ljudi, v Brezno, kjer so tamošnja dekleta z venci in zelenjem okinčale celi voz, v katerem se je nahajala čudodelna podoba. Na kolodvoru se je vzporedila velika procesija, ki je podobo spremljala k Sv. Križu. Bilo je nad 5000 ljudi. Pri Sv. Križu 'se je' nato obhajala ,tridnevnica,' ob kateri je v petek daroval spodnjedravograški prošt Bolfenlc Serajnik pontifikajno mašo. V nedeljo dne 15. septembra je pa opravil pontifikalno opravilo prošt Gregor Einspieler.
SÌ tridnevnioó se je bralo 48 sv. maš. Bilo je osem : pridig in k sv. zakramentom je pristopilo 2100 ljudi.
Pokažite vašo 'državniško imodrost. Sedaj bi bil i skrajni čas, da naši liberalci pokažejo svojo državniško sposobnost, namesto tega so pa začeli kazati svoje že davno znane sposobnosti v zmerjanju, psovanju in laganju. Za vzorec naj služi včerajšni „Mariborski Delavec“. Toda s takim postopanjem si ne boste pridobili niti enega glasu k vaši. za parlamentarno delo nesposobni večini. Ali mislite, da bodo poslanci jugoslovanskega kluba v državnem zbora res reševali vaše ministre in vašo zavoženo politiko, če pa vi nastopate proti njim v tonu pouličnih barab. Pa skrbite sami za državne potrebščine, znižajte ca-rino, odpravite davke, izvedite agrarno reformo itd. - Naša stranka vas nè more podpirati, a se tudi ne bo pustila psovati. Vzeli ste delo v roke, voz ste vpregli, mi nismo razpoloženi, da bi vam ga porivali. "V psovanju ste mojstri, bodite še v j vladanju in v skrbi za državne in ljudske potrebščine.
„Delavec“ je zopet odvezal enega vozla o oni notici glede klerikalnih zaslug v Prekmurja. Gospodje, tega pa vendar ne boste tajili, da sta iztrgala Madžarom naše Prekmurje gospoda dr. Slavic in Kovačič kot -odposlanca v Parizu. G. dr. Slavič je sam vodil prekmursko deputacijo v Beograd in ravno slučajno trčil ob dr. Kukovca, ki pri svoji nervoznosti šviga in teka po Beogradu. Glejte, koliko je storil tekač dr. Kukovec za Prekmurje.^Pokazal je delegaciji t vrata in kljuko, za katero sedi minister Pribičevič.
. Isto kakor dr. Kukovec bi bil storil vsak policaj v Beogradu, kateremu je znano bivanje Pribičeviča. „Delavec“ že prišteva znak uljudnosti namig z roko, med zasluge liberalnih stebrov-. Dr. Kukovcu pa: Hvala lepa, da je popeljal Prekmurce pred Pribičeviča! Ta javna zahvala je'potrebna, da ne podcenjujemo zaslug zastopnikov nasprotnih strank.
Ne bodite smešni!1 V rokah imamo dopisnico U-4nariborskega4rgove,a-Franca Gulda, .katero je poslal nekemu trgovcu na Kranjskem in ki sq- glasi: „Prosim za okoligredoce zunanjo postavitev v kuminu9. Trgovec seveda.ni umel, kaj ta Prane Gulda'pravzaprav hoče in je prosil naše uredništvo, da mu raztolmači ta volapiik! Tako mrcvarjenje našega jezika je neodpustljivo. Ako hoče trgovec Gulda dopisovati v slovenščini, naj, piše v jeziku, ki je raziun-!. ljiv!	y
Odkar se je poslovil g. Schwaiger od stanovanjskega urada in se je ta služba poverila novi,
' nepristransko in slovensko čuteči uradniški moči, tudi do „Novic“ še ni prikrevsala; nobena pritožba glede tega urada. Gotovo vladata na tem oddelku magi-, strata red in resno delo, sicer bi se gotovo že bd ke-do obregnil v novega uradnika, kakor so poprej zasluženo' trgali g. Sohwaigerja. Stanovanjski urad v Mariboru pa ima pri vsej nepristranosti in požrtvovalni delavnosti veliko sitnosti z nemškimi strankami. Te bi se rade šetali po celih šetališčih krasno o-j premljenih sob ; ubogi -slovenski uradnik in dijak, pa I merita tudi po noči cesto ali pa zlagajta svoje trudne
u.de po klopeh v parku. Premnogo, imamo še tudi pri nas v Mariboru takih nemških rodbin, ki so na papirju že davno določene za preko, meje, a se jih še vodno trpi v našem mostu iz nekakega fneodpustljivega usmiljenja. G. novi uradnik stanovanjskega urada se je drznil nekoliko dregniti v ta nemška potkova in preprostorna gnezda, a je naletel na germansko odločen odpor. G. Nemci- se nikakor: nočejo stisniti za jesen in zimo v svojih stanovanjih,, ampak so še pritožili v tem oziru, sicer ne v Gradec, Dunaj ali j. Pariz, ampak v — Beograd. No, smo pa res radovedni, ali bo ta proti brezstrehnim Slovencem nekolegi-jalne nemške družine in za izgon namenjene uradnike ščitil tam vsemogočni Beograd. %,
Smo že objavili ,v „Novicah“ ono pasjo „tdUe-dijo“, ki je imela za posledico izstop Ussarja iz kato-
licizma. Ta smrtna — pasja žaloigra se je dokaj obširno razpravljala v nemškutarski gostilni gospoda Mosche v Stolni ulici. Gospa krčmarja Mosche (prav slovenski : |Meža) je že enkrat plačala radi sabljanja s svojim prenemškim jezikom po Jugoslaviji 1000 K kazni. Ta njena žepna rana.se je, že zacelila Pasja justifikaeija v temni nočni uri je gospo Möschejevo tako razburila in jej razvnela živce, da je drugega dne srborito bruhala po gostilni, češ: „Die Windi-schen verstehen iso nichts als die Hund’ zammschies-senund das Messerstechen“. Gospa krčmarica, ki se imate zahvaliti za. podelitev koncesije slovenskemu magistratu, pomnite, da mi nismo „Windiscbe“, ampak Jugoslovani, morilci enega ščeneta ne pa ljudi,
O ti upravičena pasja smrt, koliko vretja( in . razburjenosti si povzročila med sicer pohlevnimi in pasje jjubnimi Nemci v Mariboru. Mi smo pričakovali, da bo prinesla „Marburgerica“ velik parte o usmrtitvi ščeneta'g. Ussarja in medi vsled pasje smrti žalujočimi tudi gospo krčmarico Mosche- iz Stolne ulice.
Iz delavnice južne železnice. Naši javnosti že iz časopisov dokaj znani delavnici je tokrat treba omeniti tri vrste ljudi, ki zaslužijo, da jih potaknemo v jugoslovansko žehto, pošteno operemo in o-žmemo, da odidejo sušit se v avstrijsko ljudovlado:
I.	Med prve, ki jih moramo1 odpraviti v našo pralnico so oni, ki so delovali in se trudili z zgojnim Čelom in vsemi silami, da bi \ pognali celi slovenski Stajer v grabežljive roke. Skrbel jih je najbolj Maribor, postojanka' delavnice južne železnice, čc bo ta pripadel Jugoslaviji ali Avstriji. Med temi 'SOtrudni-ki za razširjatev Avstrije je največ poturio — pristnih nemčurjev, ki so- bili doslej največji škodljivci naši kraljevini. Pridigovali in delali so v dosega cilja, da pač Maribor z delavnico -južne železnice ne Sme in tudi ne more pasti v okrilje srbske Jugoslavije. 2. Kakor hitro, so se prepričali ti apostoli vse-nemštva, da je njih trud z odlokom iz Pariza uničen, so zdihnili preko Spilja v Gradec., Pa nekaj privlačne sile na Maribor je še vedno ostalo v njih in to je njih v Gradcu vedno -— prazni želodec. Vedno uhajajo iz nemškega raja nazaj k nam, oboroženi z o-gromnimi nahrbtniki, da si jih napolnija za osem dni. Ta vsaktedenski promet z težkimi nahrbtniki občutijo bolj živo oni, ki so se bili pri nas prej odebelili, katerim sta bila pomanjkanje in glad-’tujca, ki so bili podobni onim našim frajlam, kip okusijo s prsti žemlje, katera.bi bila bolj slastna in tečna za že razvajene zobe. Tem povspeševalcem nahrbtne trgovine bi morala finančna oblast njih pretežko jugoslovansko breme malo razbremeniti,! da pokusijo, kaj je rajska nemška Avstrija brez živil. Gladujbča domovina, dasi po narodnosti, tako mila in draga, sef jim bo kmalu postudila. 3.,Pretežna večina naših delavcev pa spada za oni sedaj zakotni plot, za katerem so poprej premnogi javno kričali in hujskali: Z Mariborom proč od Jugoslavije v Avstrijo ! Sedaj so se pa ti nemškutarski hujskači prelevili v navidezne Slovence, kakor: Minister- Nachtigall, Fleiss, Wonsidl in kotlar Anton Mandl.. Ti reformatorji slovenskega Maribora v nemškega so se sedaj oplašeni potegnili v zapeček in od tamkaj se potegujejo,• da bi se pozabila njih vsenemška preteklost, in se jih pustilo pri polni skledi v slovenskem Mariboru. V te tri omenjene dele je razdeljena naša delavnica, kar se tiče delavskih oznanjevalcev nemškega Maribora.
Razdelitev šolskih okolišev za mestne dekliške, ljudske šole III. in IV. in dekliške ■ meščanske šole
II,	veljavno od 15. septembra 1919. naprej. Dekliška ljudska šola III, na Tappeinerplatz (bivša vadnica). 1. Bahnhofstraße, 2. Bismarkstraße, 8. Carnerigasse,
4.	Elisabethstraße, 5. Ferdinandstraße, 0. Goetho-slraße, 7. Gaswerkslraße, 8, Hammerlinggasse, 9. Hilariusgasse, 10. Humboldgasse, 11., Kernstockgasse,
12.	Kislgasse, 13. Kokos^hineggstraße, 14. Kriehubergasse, 15. Landwehrgasse, 16. Malthesergasse, 17.
Meilingersträße, 18. Mothergasse, 19. Parksträße, |
20.	Puflgasse, .21. Radetzkygasse, 22. Roseggergasse 1 23; .SèllaOriergasse! 24. Schlachtholgasse, 25. Tap- 1 poiuerplatz, 26. Tegettlioöstraße (levo), 27. Tegelt-ho.Tstraße od št. 29—87 (desnó) od št. 42—72. 28. Uè-berluhrstraße, 29. Wielandgasse, 30. Wiltenbauer-siraße. Dekliška ljudska šola IV. v Reiser gasse.. 1. AUerheii igerigässe, 2. Am Stadtpark, 8. A a g asse, 4. Bàdgasse, 5. Blummengasse, 6. Brandisgässe, 7. Brunngassé, 8. Burggašse od št. 2—12, 9. Burgplatz, j 10. Eđmund-Schmiđgasse, 11. Erzherzog-Eugenstraße J
12.	Fabrikgasse, 18. Freihausgasse, T4. Gerichtshof- j gasse,! 15. Grabengasse, 16. Herrengasse levo od št. j 2—60, 17. Kaiser Josefstraße, 18. Kaiserstraße od št. j 2—8, 19. Kaiserfeldgasse, 20. Mariengasse, 21. Mühl- | gasse, 22. Nagystraße. 23. Quergasse, 24. Reiser- 1 gasse, 25. Sackgasse, 26. Sophienplatz, 27. Schiller- ! straße od št. 4—10, 28. I Schlossergasse, 29. Schwarz- s gasse, 30. Tegetthoffplatz, 31. Tegetthoff platz levo od | št. 1 do 25, desno od št. 6 do 40, 32. Viktringhofgasse j 33. Webergàsse, 34. Wildenrainergasse. Dekiiška me- i ščan'ska šola II. v Reisergasse, k: tej pripadajo oko’ I liši dekliških ljudskih šol III. in IV.
Pevska vaja SESZ bo odslej naprej vsak pon- j deljek ob 6. uri zvečer.
JSZ skupina vajencev, v sredo, 17. t. m. od-
borova seja. Odbor je naprošen, da naj se udeleži polnoštevilno. Načelnik.
Mestno knjigovodstvo in mestna blagajnica ; imata pričenši od pondeljka 22. t m. uradne ure od 8. do 14. Za stranke poslujeta obadva i urada od 8, do 13. ure.
Tatvina. V soboto, dne 13. t. m., dopoldne med 10. in 11. uro, je nek neznani uzmovič ukradel go -stilniearju g. Lovecu na Pobrežju, Cesta na Brezje št. 15, iz neke omare v stanovanju 1700 K v papirnatem denarju in zlato žepno uro z zlato verižico, na kateri je bil pripet stari '„Jurjev tolar.“ Vrednost ure 4000 K. Ako se komu posreči, izslediti storilca, dobi 1000 K nagrade pri g. Lovecu.
Pobrežje pri Mariboru. Hišni posestniki se Še enkrat pozivajo, da se vrši v četrtek, dne 18. t. m., j zvečer ob 6. uri, glasovanje proti temu ali za to, da j se zvišajo stanarinski vinarji od 4 na 5%. Kdor ne J pride, se ga šteje, kakor da je glasoval tako, da je j z a zvišanje. Glasovanje se vrši v občinski pisarni. j —. Občinsko gerentstvo.
g; .Vinsko trgatev priredi Prostovoljna požarna' j hramba na Pobrežju pri Mariboru v nedeljo, dne 19. oktobra 1919 v prostorih gostilne g. Balona „pri brodu“ na Zrkovški cesti na Pobrežju. V očigled dejstvu, da se porabi čisti dobiček te prireditve za naba- j j vo prepotrebnega gasilnega orodja, se prosijo, vsa' j 'društva v Mariboru in bližnji okolici, da na ta dan J ne priredijo kake druge večje veselice.
Nova knjiga o zgodovini Jugoslovanov. V pri- j h od njih dneh izide v založbi Tiskovne zadruge v Lju j bljäni, Anion Meli kova Zgodovina Srbov, Hrvatov in.] Slovencev. Knjiga je namenjena onim, ki se hočejo j obširneje poučiti o naši preteklosti in obravnava Jur ] goslóvansko zgodovino enotno in ne ločeno po pleme- | nih, Jako okusno opremljena knjiga bo veljala 10 K j po pošti 80 v več. Naročila sprejema že sedaj Tis- j kovna zadruga v Ljubljani, Sodna ulica 6
Tretjo notarsko pisarno J
odpre s 15. septembrom 1919
not. namest. Ivan Usici
v Mariboru, Marijina ulica štev. 10 (poleg sodnije.)	ibis—386—187 S
Otvoritev gostilne!
Naznanjam cenjenemu občinstva, da sem prevzel in otvoril
gostilno pri „Kmetski posojiloci“ v Kamnici,
(poprej gostilna Assinger zur schönen Aussicht). Telefon 35/VHI.
Točil bom stara in nova vina prvovrstne kakovosti, izborna topla jedila. Ob nedeljah in praznikih popoldne koncert na krasnem vrtu. Cenjenemu občinstvu iz Maribora in okolice se priporoča za mnogobrojen obisk
M. Vidovič, gostilničar.
KONCERT
na vrtu gostilna ps*8 „BRODU“ «sako nedeljo m praznik pop* Izborna stara in nova bizeljska vina lastnega pridelka, topla in mrzla jedila itd. — za mnogobrojen obisk se priporoča
169	3?''. TßsaAoii, gostilničar.
99
ssx
(postavno zavar.)
Najboljše kislinsko milo za pranje, čisti perilo brez ribanja, doseže se izvrstno, belo perilo brez pridatkov mila ali sode. Popolnoma neškodljivo in je treba komaj 3 nre za čiščenje perila 14 dneh srednje velike drnžine. — Zavoj 2 3 K.
Luksin-tov. : Mag. pii. KAREL WOLF, Med. Dreg.
Maribor, Gosposka ulica št. 23.	261 .
Fino kolo z močno pnevmatiko in prostim tečajem je po ceni na prodaj. Flinarska ulica 1, na dvorišču pri g. Lorberju v Mariboru.	.	194
Dve di j akinji-učitelj ski kandidatinji iz boljših hiš se sprejmeta na popolno oskrbo. Glasovir na razpolago Več pove uprava lista. 1642-196
V najem
se vzame večje skladišče, ako mogoče tudi s prostorom za pisarno in sicer ob kaki glavni prometni cesti v Mariboru. Odkup se izplača. Posredovalci dobijo dobro nagrado. Ponudbe na Gigovič, Mari bor, Glavni trg 21.	195
Voz za konja je na prodaj. Cena 1400 K. Ivan Krepek, Cesia na Brezje ŠW8, Pobrežje pri Majri-b
NAJVEČJI -USPEH
imajo
IMSERATI
V
Malih Novicah
■	Pohištvo S
■	najboljše kakovosti izdeluje N
■	in prodaja po nizkih cenah ■
* Obrtna zadruga mizarskih r ® mojstrov v UJUBOBU, — '
Grajski trg št. 3.
Kupuje tudi vsakovrstni mizarski les. 68
■
mm