Iv" 63503. AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY NO. 24 CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, JANUARY 29TH, 1934 AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER LETO XXXVI.—VOL. XXXVI. Zanimive vesti iz življenja naših ljudi po ameriških naselbinah Mrs. Frances Tauchar se se-mudi v Hollywoodu, Cal. Tam je dobila zveze z velikimi daj 325,000 delavcev je šlo na delo v Michiganu v razne avto delavnice Vojna proti Rusiji pomeni konec kapitalizma SSfIS" Detroit, 27. januarja. 325,000 moških delavcev se nahaja danes v raznih avtomobilskih tovarnah filmskimi podjetji, s pomočjo ka-i države Michigan. 225,000 jih je terih bo organizirala razpečava-1 bilo doslej zaposljenih, 100,000 nje filmov, ki jih bo najprvo novih delavcev so pa dobili med producirala v Hollywoodu, po- brezposelnimi. Kot poročajo vo- j " • t • •• »t. i i-4. v- x u-i i -u x • I kapitalistične drz zneje pa v Jugoslaviji. Njene pr-; ditelji avtomobilskih tovaren je ve filme v Ameriki in pozneje v1 dospelo že od novega leta sem na- JugosJaviji bo dirigiral sloven- ročilo za nad 250,000 novih av Moskva, 28. januarja. Joseph jo bojevite načrte Stalin, predsednik ruske komu- siji. nistične stranke, je izjavil vče-' Stalin je direktno imenoval Ja-raj pred zasedanjem komunistov, ponsko in Nemčijo kot nahujska-ki se vrši v tem mestu, da če bo ne države, v katerih kujejo na-napadena ruska sovjetska drža-'črte za vojno napram Rusiji, va, da pomeni to revolucijo v "Japonska se silrtp moti, ako mi-Evropi in Aziji in da bodo padle'sli, da bo z vojno povečala svoj zave. Napad na sovjetsko Rusijo pomeni konec kapitalizma. f ki filmski direktor, Robert Palmer, ki je že več let v službi pri Metro-Goldwyn-Mayer film ski korporaciji. Palmer je sin slovenskih staršev, ki so se pisali Košir in so bili doma iz Ljučen nad Poljansko dolino. Rojen je bil v Glenshaw, Pa., in so ga starši kot otroka vzeli v stari kraj, kjer je ostal 15 let, nakar se je vrnil v Ameriko. V Hollywoodu pri filmski industriji je •že zadnjih 12 let. Iz Ely, Minn, se poroča: Peter Kral, star 62 let, pristojen v Eve-leth, se je s svojim avtomobilom vračal iz Virginije. Ko je prispel na hrib žunaj mesta, je radi nekega opravka vstavil svoj avtomobil. In ko je zopet hotel stopiti v avtomobil, je pridrvel od druge strani avtomobil tako blizu, da je Petra stlačilo med oba avtomobila, strlo mu obe nogi in roko. Sedaj se nahaja v bolnici, kjer trpi silne bolečine. V Ely, Minn., je dobil od mestne zbornice službo cestnega komisarja rojak Jakob Peshel. Do-sedajni komisar Mr. Fr. Meden je dobil službo mestnega policista. Prvo zborovanje glavnega odbora Jugoslovanske Katoliške Jednote v novih, ličnih prostorih Jednote se je začelo 27. januarja. Jednota je zgradila jako lepe uradne prostore za svoje poslovanje. V soboto je bila tudi uradna otvoritev poslopja, kateri je sledil zvečer banket v mestni višji šoli. Banket so priredila društva J. S. K. Jednote na Ely, Minn. Federacija JSKJ društev za državo Ohio priredi veselico in igro "Krivoprisežnik" v soboto, temobilov. Le v najboljših letih prosperitete so prihajala enako visoka naročila za nove avtomobile. Tovarne sploh pripravljene niso bile za vse to. Tisoče in tisoče bivših avto uslužbencev, ki so bili leta brez dela, je bilo poklicanih v tovarne. Do konca meseca februarja se računa, da bo v avto tovarnah Michigana zaposljenih enako veliko število delavcev, kot jih je bilo v letu 1928 in 1929. Pri General Corporation. je uslužbenih že 33,000 delavcev več kot v istem času lansko leto. Vseh skupaj je na plačilni listi 158,000 delavcev. Chevrolet kompanija naznanja, da izdeluje dnevno 2,000 avtomobilov, toda naročila prihajajo v taki obilici, da bodo produkcijo prisiljeni zvišati. Ford Motor družba ima danes zaposljenih nekaj nad 90,000 delavcev, in tudi Ford ne more sproti izdelovati avtomobilov, kot prihajajo poročila. -o- za nove službe Državne skušnje za delo v državnih prodajalnah opojne pijače se bodo vršile tudi v Cleve-landu in sicer v dnevih 13. 14. in 15. februarja. Skušnje se vršijo v razstavni mestni dvorani. Prošnje se sprejemajo do 7. februarja. Prošnje za skušnje se dobijo v uradu okrajnega avditor-ja ali pa pri državni civilni komisiji v Columbusu. Za službe morejo prositi samo oni, ki so eno leto ali več bivali v državi Ohio in ki so ameriški državljani. Pristojbina za izpraševanje je $1.00. Dne 13. februarja se vršijo skušnje za nadzornika državnih prodajalen. Plača $2,400 Stalin je silovito napadal pov-zročevalce vojne, ki imajo črne namene napram Rusiji, toda povedal je, da je Rusija pripravljena boriti se, kadarkoli bo treba. "Mi svarimo vsakogar," je dejal železni mož iz Moskve, "da nikakor ne rijejo svojih rilcev v krompirjeva polja sovjetske Rusije." Z naslovom "prašiče" je nazval Stalin one narode, ki ima- teritorij. Rusija |ega ne bo nikdar pripustila." "Mi vemo, da setz Japonci strinjajo nekatere evropske države glede vojne. Todt ako pride do tega (do vojne), Mffej bo to naj- napram Ru-ki so dvignili orožje proti sovjetski Rusiji. "V mnogih deželah Evrope kot Azije bo nastala revolucija, katere posledica bo, da bo padel kapitalizem." Stalin je govoril prvič v enem letu. Njegov govor je obsegal 30,000 besed, in ena tretina govora je bila posvečana mednarodnim razmeram. Ponovno je povdarjal Stalin, da je Rusija miroljubna država, da ne namerava groziti nikomur z vojno, to- bolj strahovita vojna, ki jo po-|da za slučaj napada se bo znala bili vpliv v vseh delavskih zboriicah Dunaj, 27. januarja. Kancler Dolfuss je izdal posebno odredbo, s katero se odstrani vsak vpliv, ki so ga dosedaj imeli socialisti v Avstriji vj raznih delavskih zbornicah ocj leta 1920, ko so bile delavske i)ornice poklicane v življenje, di ščitijo interese vseh vrst delivce, bodisi delavcev z rokami ali z umom. Pravzaprav so se te avstrijske delavske zbornice dvignile na prizadevanje socialisjov, ki so bi- pravi paradiž v mestnih zaporih in ječah | New York, 27. januarja. Nezaslišane razmere, o katerih je te dni poročalo ameriško časopisje, ki so vladale v newyorskih mestnih zaporih, so bile že pred mnogimi meseci popisane po znanstveniku dr. Shulmanu, ki je opozoril mestno vlado na zločine, toda bivša mestna vlada v New Yorku se ni zmenila za poročilo. Dr. Shulman je bivši direktor newyorške državne preiskovalne komisije za zločine in tovariš zna zgodovina, into ne samo iz vzroka, ker se bo A.iski narod boril do zadnjega moža do smrti, da varuje svojo deseto, pač pa tudi iz vzroka, ker bomo imeli v zaledju naših sovražnikov številne prijatelje, ki fcodo prizadeli smrtonosni udarec^ napram onim, ---r-- braniti, da se bo čudil ves svet. Stalin je imel mnogo prijaznih besed za Zedinjene države. Povdarjal je, da priznanje Rusije od strani Zed. držav, je miroljubnega značaja in silnega pomena v vseh bodočih mednarodnih odnošajih. , , mon i Raymond Moleya, prvega pred- li v letu 1920 na vrhuncu svoje , , ,J* ' , , sedmskega svetovalca. Dr. Shu - moči v Avstriji, zbornice so naziv kamen delavske ustefe ji. Washington, 28. januarja. Predsednik Roosevelt je včeraj zahteval od kongresa, da pripravi potrebni denar za javna dela. Nadalje je predsednik izjavil, da se morajo CWA dela nadaljevati. Vsega skupaj je predsednik zahteval od kongresa $950,000,-000 za nujna dela. Od tega denarja se bo vpora-bilo $550,000,000 za direktno pomoč. brezposelnim v/ posameznih državah, in $400,000,000 pa za razna CWA dela. Poleg tega je Roosevelt zahteval še $100,000,-000 za izredno pomoč. Kakšna bo ta izredna pomoč, predsednik Roosevelt ni omenil v svoji poslanici kongresu. Skoro gotovo je, da se bodo CWA dela nadaljevala preko 1. maja, na kateri dan bi morala biti zaključena kot prvotno določeno. Roosevelt je upošteval proteste, ki so nastali po celi deželi, ko so začeli odpuščati CWA delavce. Računa se, da jih bo ostalo najmanj 2,000,000 na delu tudi po 1. maju. G dclcivskG , k. ., man, ki je vodil v mestnih zapo- e ;,m rih preiskavo za komisijo skozi v Avstri- „ . , , . ., c-n ■• . • .ii . , , vec mesecev, je povedal casnikar-Sedanji avstrijski kancler . , , v ' , , r» ijf 0; L, j Jem sledeče: "Nekega dne, ko je i Dolfuss sicer ne ndnerava od- , , ,. ,, ' 1 j i i -u u v bil ravnatelj zaporov McCann ze- praviti teh delavskih fbornic, pac , , • • v i• , ... . ... . lo zaposljen, ]e poslal gangez pa zeli odpraviti nijmanjsi m 0 , , , ,. „., b, , i * ,. , . . . Rako k ravnatelju sporočilo, da sleherni vpliv, ki ga is imajo so- , . , ., ,. , ' ' . i- +1- ,„ .. ' ^ , . . bi rad pil limonado. Ravnatel) cialisti v njih. Dolfuss je najpr- „ . . , , . , . , „ * , . zaporov je iskal pol ure, da je do- vo odredil, da morajt biti delav- , , . ..Z , . , 0 • bil lemone in jih poslal gangezu i ske zbornice upravljane po po- n + , . , . I . „m ,, . v zaporih. Za take izkazane pri- jsebnem odboru, ki j* imenovan .. ; . mir,- t -i A !.lazilostl s0 zaprti raketirji lzka- Resno pa je pi^dsednik odlo-f Poslanska zbornica je že prej;^. mi"lstra za soclrfJle zadev®- zovali ravnatelju gotove "ljube-čen, da uniči vsak graft v CWA z ogromno večino sprejela isti j ™ter je najprvef;predlagal, j .ivogti» Na . ravnate. predlog glede denarne reforme, da ^ izbere tretino *ga odbora jljeva pi|a]na miza bila vedno in v pondeljek bodo raztolmačili ^ 7 . socialls^lcJ11^1 ^amzaciH okrašena s cvetlicami. Rao, ki še nekaj podrobnosti, nakar fere! Socialisti so napramtemu takoj jp bi, layar ]aških zločincev za. predlog v veljavo, kar se bo zgo-1 Protestirali, rekoč, d^ridejo na, prtih y mestnih ječah in Clcarv, ciilo najbrž v torek, ko bo pred- ta "acin v manjšino, ^o je daku. ^ ^ irgkih zločinceV) sc-dnik predlog podpisal. |vladl pov,od;.da 16 W zavrgla I sta imela izvrstno postrežbo vza- Predlog zahteva najbolj radi-if6 socialistične poslmce in iz-;^ Vgak je imel svojeffa Roosevelt zahteva milijone za nadaljevanje CWA podjetjih. Admiivstrator Hopkins je danes odredil, da mnrajo vsi državni administratorji odpreti svoje knjigey pogled splošnemu občinstvu, tako da se lahko sleherni prepriča, kdo dela pri CWA, in če je dotični v resnici opravičen do takega dela ali ne. kalne denarne spremembe, kar brala. zastopnik, zj delavske - ^ strežnika. Ta dva stre-smo jih še kdaj doživeli v Zedi- j12 delr,kl?.sku"! žnika sta morala čistiti obleko ---------------------------... piti jedila in biti vedno pri ro- žav, dolar se bo postavil na ceno!la^kem Podjetju v Avstnj,. Ime-,kah za ysako postrežbo. Gangeži med 60 in 50 centov, in ustanovi novan Je tuKdl zvezi" komiSar i Po živeli kot baroni. Iz kuhinje so se stabilizacijski fond, ki bo imel :za delavske zbornice, ki je na-;^^. pokradli najfinejše me. $2,000,000,00 0 za stalnost ame- sprotnik Socialistov, ki pa pn de-; ^ jn Ta jedilaso bUapri. riške-a dolarja. lavcih uzlva vebko gostovanje. i pravi,jena na posebnih pečeh in Predsednik je t; !š odredil, da njenih dvžs.vah. .We zlato bo-aa-i-P1^ Tako nimajo .^,.luhsti niti morajo načeljevati večjim CWA plenjeno in postane last Zed. dr-jenega zastopnika v nobenem de-; podjetjem vojaški inženirji in častniki, tako da se graft čim bolj temeljito iztrebi. Obenem je včeraj predsednik doživel veliko zmago v senatu, -----------^ ^ ... . ko je senatna zbornica sprejela Republikanski senatorji so!socialisti zanaprej v Avstriji_ni-jgervirana v celicah. Ko je pri-njegovo denarno predlogo s 66 bruhali ogenj i„ žveplo proti, majo nobenega vpm a niti odlo-i ^ dr Shulman lia Weiiar2 glasovi proti 23. predlogu. Štiri dni se je vlekla cevanja v delavskin zadevah. jlsland> kjer se nahajajo zapori, Republikanski senatorji so debata, a končno je bil predlog • n ° O 1 • ;-'e bila v zaporih obsežna knji- strahovito nasprotovali predsed-' sprejet z več kot dvetretinsko ve- V SpOItllll ReV. oHirekarjU | žnica, ki je štela do 2,000 knjig, niku. Divje so kričali, da je čino. Pričakuje se sedaj, da do-gl ago pokojni Rev. Andrej; V par mesecih je knjižnica zgi-predsednik "ropar," prerokovali. lar stabiliziran in da se v krat- Smrekar, bivši župnik fare Ma-|nila. Strežniki zaprtih gangežev so "narodno katastrofo" in da bo kem stabilizira tudi tujezemska ; rije Vnebovzete v Collinwoodu, j so knjige porabili, da so kurili z Zedinjene države vrag vzel, kakor hitro pride predlog v velja vo. denarna veljava, kar je prvi pogoj, da se vrnejo stalne gospodarske razmere. februarja, v Barberton, o! »a \eto. Dne 14. februarja se vr- S Jeklarska industrija V, Predsednik ROOSeVelt SC Prireditev se bo vršila v dvorani društva "Domovina" v Barber-tonu. Pričetek je ob sedmi uri zvečer. -o- Pokojni Anton Kmet Kot smo poročali v soboto je nenadoma preminul za pljučnico rojak Anton Kmet, star 40 let. Doma je bil iz Podlipe pri Ajdovcu, odkoder je prišel v Ameriko pred 22. leti. Tu zapušča ženo, enega sina in štiri hčere ter več sorodnikov, v starem kraju pa mater. Bil je član društva Cvetoči Nobel, št. 450 SNPJ. Pogreb se vrši v torek zjutraj ob 9. uri v cerkev sv. Vida iz hiše žalosti na 7020 St. Clair Ave., pod vodstvom Fr. Zakrajšek. Preostali družini naše globoko soža-lje. Naj bo ranjkemu rahla ameriška zemlja! Rooseveltov ples V Grdinovi dvorani se vrši jutri večer, !50. januarja, ples v porast rojstnega dneva predsednika Roosevelta. Ples priredita klu-ba Knight Owls in Snappy Steppers, med katerimi je večina Slo-v°ncev. Rojaki so prijazno vabljeni. Graduiranka Iz East High šole je gradu-irala z odličnim uspehom Miss Josephine Debevc, 5433 Stan-fiard Ave. Iskrene čestitke! šijo skušnje za blagajnika v dr žavnih prodajalnah. Plača od SI,500 do $1,800 na leto. Dne 15. februarja se pa vrše skušnje za pomočnike v državnih prodajalnah. Plača od $1,200 do $1,500. Kot poročajo se je že priglasilo kakih 20,000 oseb po vsej državi Ohio za te službe, dočim bo oddanih k večjemu vsega skupaj 800 služb. --o-- Zima med nami! Dočim j^ bilo v nedeljo zjutraj še precej toplo in je padal dež, pa se je okoli poldne na-gloma spremenilo, popoldne je začel padati sneg, a proti večeru pa je prijezdila v Cleveland sibirska burja, ki je prinesla snežne žamete. Tako danes vsi vemo, da imamo še vedno kruto zimo. Vreme bo jutri gorkeje. Slovenski Industrijski Klub Sporoča se nam: Slovenski Industrijski Klub bo priredil basketball igro v sredo večer, 31. januarja. Prireditev se vrši v Northeast Y. W. C. A. telovadnih prostorih. V pondeljek 5. februarja pa priredi isti klub svoj gala večer v istih prostorih, s sijajnim plesom, pri katerem bo igral Jackie Zore. Vsakdo je prijazno vabljen k udeležbi. Garderoba je zastonj, vstopnina je samo 10c. Ameriki na zboljšanju. Tisoči zopet na delu Youngstown, Ohio, 27. januarja. C. C. Dalton, predsednik youngstown Sheet and Tube Co., se je včeraj izjavil, da se je položaj v jeklarski industriji znatno zboljšal. Nova naročila za jeklarske izdelke ne prihajajo samo v večjem številu kot dosedaj, kljub ogromnemu delu dobro počuti W a s h i n g t o n, 27. januarja. Preiskava o zdravstvenem položaju predsednika je pokazala, da Roosevelt še ne občuti posledic ogromnega dela in odgovornosti, katero nosi kot predsednik republike. Njegovi prijatelji so mne- je doživel 20 let po svoji smrti,njimi v pečeh. Gangeži so imeli I časten večer, kateremu je pri- v zaporih svoje tajne telefone in pravil Jugoslovanski univerzitet- radio aparate, svobodno so do-r:i klub pretekli teden. Slavnost-! pisovali z vsakomur, kadili, kar-ni govornik večera je bil dr. F. J.; tali. Skratka, bili so absolutni iKern, ki je ranjkega intimno po- gospodarji zaporov. j znal. Poslušalci so z največjim --o- zanimanjem sledili izvajanjem Smrtna kosa dr. Kerna. Govoril je tudi Mr. V soboto zjutraj je nagloma • pač pa tudi redno vsak dan. Dal-' nja, da vzrok, da se Roosevelt do ton je izjavil, da ima definitivne dokaze, da se depresija umika. Seveda, je rekel, se vse skupaj vrši počasi, toda dosledno in gotovo. Ne smemo pričakovati, da bi tekom par mesecev naredili čudeže. Na vsak način je pa gotovo, da bo jeklarska industrija imela boljše leto kot katero izmed zadnjih štirih let. Kei4 je jeklarska industrija ena največjih v Zedinjenih držav, in če ta industrija dobiva tako ogromna b>-o počuti je dnevno vežbanje, ki mu podeljuje nenavadno živahnost. Roosevelt ogromno dela, nenavadno mnogo, več kot pred njim kak drug predsednik, toda ima navado, da ko enkrat pride do zaključka in je načrt goden ter ga prepusti svojim po močnikom, tedaj se oddahne in odpočije. Od narave je predsednik jako dobre volje. Kmalu bo minulo leto, ko se nahaja predsednik v uradu in sicer ori delu, Vlada je iskala 1000 milijonov posojila. Ljudje ponudili štirikrat toliko Vil • ua. UVVUl" JVy t/WVAi • Washington, 27. januarja Ko Frank Turk, ki je živel z ranj-iumrl Frank Baraga, stanujoč na je včeraj zjutraj zakladniški od.|kim častitim gospodom v dobrem; 1043 E 70th St. Star je bil 58 ' . , prijateljstvu. Pri predavanju je let. Tukaj ne zapušča sorodni- ameriske Vlade razpisal p0: bila navzoča častitljiva sestra po- kov. Doma je bil iz vasi Podcer-svotl ko j nega Smrekarja, Miss Maryikev pri Ložu na Notranjskem, Par Smrekar. Bil je to najbol,j po- kjer zapušča ženo in hčer in tri urah ponudili vladi, skoro štiri :membni in spominski večer, kar; sestre. V Clevelandu je bival nad tisoč milijonov dolarjev na raz-i jih je še priredil Jugoslovanski; 30 let. Ranjki je bil član društva nudbe za posojilo vladi v $1,000,000,000, so ljudje v polago. Vsako nadaljno vpisovanje posojila je moralo biti nemudoma preklicano. S t§m so doživeli velikanski poraz vsi oni nasprotniki Roosevelta, ki so trdi- univerzitetni klub v •-o-- Clevelandu. i France Prešern, št. 17 SDZ. Truplo se nahaja v kapeli pogrebne-"Hrvatski Dan" I £a zavoda Jos. žele in Sinovi na Zastopniki hrvatskih društev 6502 St. Clair Ave. Pogreb ranj-iin hrvatskega naroda v splošnem, i kega se vrši v torek zjutraj ob naročila, je to nadaljno zname-'ki bi omagalo tudi Dempseya, pa nje, da se položaj splošno zbolj-šuje. Jeklarske industrije nadalje naznanjajo, da so precej zboljšale plače, znižale delavne ure in najele nadaljno število delavcev. Vladni pravilnik za jeklarsko industrijo je tudi mnog6 pripomogel, da se je položaj v jeklarski industriji temeljito izboljšal, tako v korist uslužbencev kot industrijalcev. li, da je vladni kredit omajan, se snidejo nocoj večer v Hrvat- 7:30 v cerkev sv. Vida, potem pa Pokazalo se je znova ogromno za-1 skem Narodnem Domu, da na-j na Calvary pokopališče. Bodi upanje, ki ga uživa predsednik i redijo prve načrte za praznova- j ranjkemu ohranjen časten spo-pri narodu. Polovico svote boj nje drugega "Hrvatskega dneva: min! vlada vrnila meseca septembra, drugo polovico pa marca meseca prihodnje leto. Vlada namerava v kratkem zopet razpisati novo posojilo, za katero bo izdala za-dolžnice, kajti po načrtu kot ga vendar se nahaja predsedmk v najboljšem zdravju, kot so njegovi zdravniki ugotovili te dni Zdrav je skoro enako kot je bil 4. marca lansko leto, ko je nastopil svoj urad. Za Roosevelta je tudi skrajno ugodno, ker lahko vsak dan plava v velikem kopališču, katerega so dali zgraditi v Beli hiši njegovi Prijatelji z lastnimi doprinosi. v Clevelandu." Prvi "Hrvatski Kalister poškodovan dan" lansko leto je bil sijajen šele sedaj se nam poroča, da uspeh. Pričakujemo, da boletoš-|je bil znani mladi slovenski fant nji še boljši. i Rudolph Kalister, 1024 E. 61st Prošnja! St., nevarno poškodovan pretekli Prosi se člane društva France ; teden, ko se je vozil na svojem je predložil predsednik Roose-j Prešeren št. 17 S. D. Z., da obi-j motornem kolesu in ga je zadel velt kongresu, bo vlada potrebo- ščejo umrlega sobrata Frank avtornqbil na 63. cesti in St. Clair vala do 30. junija najmanj $6,-!Baraga, katerega truplo počiva 000,000,000 za tekoče vladne;v kapeli pogrebnega zavoda stroške. Vlada je prepričana, da Joseph Žele in Sinovi. Ker ranjki nima nobenih sorodnikov tu, je dolžnost bratov, da se bratsko poslovijo od ranjkega. — Tajnik. * Pismo ima pri nas Toni Tomše. če je sedaj, ko je iskala $1,000, 000,000 dobila skoro $4,000,000,-000, da bo tudi drugi razpis posojila imel enak uspeh. Drugi razpis bo sledil okoli 10. februarja. Ave. Upamo, da bo nadarjeni slovenski mladenič kmalu okreval. Pobiranje asesmenta Tajniea društva sv. Marije Magdalene, št. 162 KSKJ bo še pobirala asesment v pondeljek, 29. januarja, med 6. in 7. uro zvečer v šolski dvorani sv. Vida. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Cleveland. Ohio 1117 St. Clair Ave. Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00 Za Evropo, celo leto $8.00. Posamezna Številka 3 cente SUBSCRIPTIOIN RATES: U S. and Canada $5.50 per year; Cleveland by mail $7.00 per year U. S. and Canada $3.00 6 months; Cleveland by mail $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid by carriers $5.50 per year, $3.00 lor 6 months Single copies 3 cents. European subscription $8.00 per year_ JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879. No. 24, Moil., Jan. 29, 1934 Svet se dviga iz ruševin Dočim pred prihodom predsednika Roosevelta na vlado se skoro nihče ni prizadeval, da, niti poskusil ni vsaj deloma odpraviti gorje, ki je zadelo skoro vesoljni svet leta 1929, pa se je s prihodom predsednika Roosevelta mahoma vse spremenilo. Imeli smo prej periodične gospodarske krize, ki so nenadoma prišle nad deželo in ravno tako hitro zopet zginile, ne da bi pustile trajno škodo za seboj. Depresija pa, ki se je začela v letu 1929, je še vedno med nami. Skozi štiri leta se vleče naprej in naprej, in ni čuda, da so narodi obupali, sklonili glave in živeli v strahu za bodočnost. Nihče ni znal izhoda iz tega gorja. Prišel je Roosevelt. Obljubil je narodu "new deal," novo delitev kart. Sprva mu narod ni verjel, kajti naloga, katere se je lotil, je bila tako gigantska, da je bila videti ne-izpeljiva. Toda že s prvimi svojimi koraki pri vladi je nemudoma ustvaril zaupanje med narodom. Oni neznosni strah , ki se je oprijel naroda, ki je že skoro popolnoma obupal, se je začel polagoma umikati. Narod je sprevidel, da Roosevelt dela, da vztraja, da si prizadeva, in poveril je vse svoje zaupanje v novega načelnika ameriške vlade. Kongres je odstopil svojo oblast predsedniku, in v resnici je danes Roosevelt diktator, toda z dovoljenjem in zahtevo zedinje-nega naroda. Nastop predsednika Roosevelta pa ni vzbudil zanimanje ameriškega naroda, pač pa so začeli tudi ostali narodi sveta zreti na tega moža in zasledovati njegova dela. Časopisje vseh narodov piše z največjim spoštovanjem o tem možu in sledi njegovim delom z napeto pozornostjo. Ta ali drugi Je Še skeptičen in še vedno dvomi, dd je mogoče enemu posamezniku spraviti svet zopet v normalne tečaje, toda večine se je lotilo zaupanje, in kjer je zaupanje, vera, tam je zmaga. Eden flaftyii odličnih državnikov,.Anglije, ki uživa svetovni sloves, je gotovo poznani David Lioyd George. On je izvrsten poznavalec položaja, o katerem se je pretekli teden izrazil sledeče: "Čital sem pretekli teden v časopisju, da je nastala strašna katastrofa visoko gori v planetih. Dvoje zvezd je bilo zdrobljenih na kose, in da en ogromen tak kos pada s strašno naglico proti našemu svetu in ga lahko vsak čas pričakujemo. Toda očividno se je ta kos umaknil zemlji, kajti stara zemlja ni čutila udarca in se še vedno pravilno vrti v svojih tečajih. Očividno je, pravi Lloyd George, da je težko premakniti zemljo iz njene osi. Pred štirimi leti je zadela zemljo strahovita katastrofa. Sistem, ki je posloval stoletja, se je do malega zrušil, planeti so padali na zemljo, ki se je očitno drobila pod neznosno težo. Toda ni nas uničilo, samo dolgo časa bo vzelo, da pridemo zopet k sapi. Vsa znamenja kažejo, da se bližamo boljšim časom. Toda, ko se razmere zopet ustanovijo, bomo živeli na drugačnem svetu. Brez dvoma je, da se je svetovna, mednarodna trgovina zboljšala. Vedno večje zahteve prihajajo od prebivalstva, kar ima za posledico, da se je zboljšala in povečala produkcija in več brezposelnih ljudi prihaja na delo. Tekom zadnjih treh mesecev lanskega leta je samo v Angliji dobilo delo nad 5CO.CCO brezposelnih, ki so bili prej dve ali tri leta brez dela. Leto poprej ne samo, da se nova dela niso ustvarjala, pač pa se je število brezposelnih neprestano množilo. Dočim se v Angliji stotisoči vračajo na delo, pa se v Zedinjenih državah število brezposelnih krči na milijone. Še pred dobrim letom je število brezposelnih naraščalo za milijone, a danes se v istem razmerju zmanjšuje armada brezdelnih ljudi. Enako je tudi v Nemčiji zadnje čase narastla trgovina in obrt, in Japonci poročajo, da sb zadovoljni z najnovejšim potekom dogodkov. Iz naše bele Ljubljane Zopet je minilo leto. Zdi se mi, kot bi preteklo staro kar v par tednih. Ne zdi se mi, da je minilo tako hitro radi veselja in uživanja, ne, minilo je tako hitro v premišljevanju na boljše čase. Kako se vleče, kadar pričakujemo kaj veselega, kadar pa pričakujemo kaj slabega, je pa takoj tukaj. Tako je z našimi leti, ki teko v eno smer naprej. Prišlo je leto 1934 in kaj imamo za pričakovati? Vedno in vedno gre nizdol, tako pri društvih in klubih. Društveni tajniki se pritožujejo radi slabega plačevanja od strani čla- nov. Sledijo suspendacije, črtanje in tako naprej. Vidi se, i kako slabo So obiskovane seje. Zakaj ? Zato, ker vidi, da nima denarja za asesment. Zato ga tudi seja ne zanima in nima j nobenega veselje do društvene-! ga življenja. Ni še dolgo tega, kar je bil ! ustartovljen Ljubljanski klub. Ta klub ni podporni klub, vendar žrtvujemo in pomagamo, če je le mogoče. Seje tega kllt-j ba so bile VednO dobro obiska-' ne ifi nobenemu se ni mudilo domov. Sedaj se .jo pa veter tudi pri nas zaobrnil in vedno nas je manj. Ravno tako se mi zdi, kot v starem kraju, ' kjer smo imeli petrolejeve sve- tilke: če ni bilo petrolja, pa je začela svetilka pojemati. Tako je tudi tukaj, kar peša in peša in to se godi pri več društvih in klubih. Toda ne smemo vreči puške v koruzo. Držati se moramo svojih principov in idealov, da bo imel vsaj Slovenski društveni dom spomenik, kdaj je bil popolnoma plačan. V tem ima naš klub velik spomenik in vsi tisti, ki spadate k raznim društvom v tem okolišu. In ravno tisti bi morali postati člani tega kluba, ker ravno vi imate največ koristi, da je bil dom takrat plačan. Drugače bi pa gotovo skoraj še danes plačevali doklade. Torej bi apeliral na vse stare člane in članice, da bi se pokazali na 30. januarja v Slovenskem društvenem domu na Re-cher Ave. Nikomur se ni treba sramovati, ako nima plačanega asesmenta, ker klub ima Še vedno nekaj za zabavo. Torej pokažite se spet enkrat. Nekaj jih je pa, ki imajo sicer plačan asesment, pa ne pridejo na sejo. Sedaj bo letna seja in se bo vse poravnalo, če se je kaj zakrivilo čez leto. Saj veste, da železo je trdo, pa se ga da lepo zravnati, in tako bo tukaj. Torej sedaj, ko se je začelo novo leto, si bomo takoj v začetku začrtali pot, po kateri bomo hodili in na tej poti tudi ostali. To se dobro ve, da če nas bo več, tem lepša bo pot in več se lahko napravi. Vsak dobro ve, koliko veselih ur smo imeli v teh letih, čeprav nas je precej teta depresija lomila in stiskala. Držimo skupaj, da bomo koristili Sebi in klubu. Kakor se vidi, sedaj peljemo voz ravno proti vrhu hriba. Ako bomo poprijeli vse, bo voz takoj na vrhu, kjer je enkrat bil. Ako pa pustimo še mi, bo voz zdrčal j v dolino in g bo težko spraviti j nazaj. Torej bi še ankrat apeliral na vse člane in članice, da se gotovo udeležite torkove seje in če mogoče, pripeljite kakega novega člana. Ker bo tO letna seja, se bo volil tudi novi odbor za leto 1934. Izvolite si odbor, ki bo delal za napredek kluba. Končno pa moram omeniti, da je klub izgubil dobro in agil-no članico, Mrs. Rotter. Takoj v začetku leta je smrt iztegnila svoje dolge roke ter nam ugrabila Urško Rotter. V spomin blagopokojne rojakinje, Mrs. Uršule Rotter, ki je preminila dne 8. januarja 1934. Nepozabna nam meščanka! Povsem nepričakovano si se za vedno ločila od ljubljenega soproga, dragega sina in hčerke in Tvojih številnih prijateljev in znancev. Kot ustanoviteljico našega kluba in agilno članico, Te bomo zelo pogrešali. Saj si bila vendar vzor pristne Slovenke, narodno zavedne in zadovoljne žene. Vedno si ljubila našo slovensko besedo in pesem, vedno si gojila narodno zavest. Naj Ti bo lahka svobodna amuriška gruda! Zemeljske si že težave Ti prestala in skrbi; lepše naj Ti solnce sije, lepša zarja rumeni! Pri tej priliki izražam v imenu Ljubljanskega kluba soprogu, sinu in hčerki pokojnice iskreno sožalje. Končno pa voščim vsem čla nom in članicam Ljubljanskega kluba srečno in zadovoljno leto 1934. Frank Rupert, tajnik. —-o-- Prireditev v Barbertonu Barberton, O. — Federacija ohijskih društev JSKJ priredi slavnost, pri kateri se bo obhajala 35-letnica te Jednote v mestu Barbertonu, dne 3. februarja, v dvorani društva Domovina. Začetek točno ob pol-J sedmih zvečer, tfa slavnost pride tudi več glavnih odbornikov JSKJ. Pri slavnosti bo sodeloval pevski zbfcr "Naš Dom" in Frank Tomšičev orkester, oba iz Akrona (Kenmore), O. Dalje bo sodelival dramatični klub "Slovenija} iz Barbertona, ki priredi igro 'Krivoprisežnik.' Ta igra je posneta iz povojnega kmečkega življenja. Vsebuje mnogo lepih prizorov in slik in je ena najlepših iger. Igra predstavlja bogatega kmeta Križev-ca, ki je posodil sosedu 200 K. Ta sosed je pozneje umrl, toda še prej pa je povrnil Križevcu ves dolg, ne da bi bil od njega prejel izkazilo o plačilu. Kri-ževec pripiše k številu 200 še eno ničlo, tako da izkazuje dolžno pismo 2000 dolga. Sosedova vdova je šla h Križevcu po izkazilo za plačan dolg, toda ta jo je spodil iz hiše, šel je na sodnijo in po krivem prisegel, da mu sosed ni plačal dolga. Sosedovi vdovi prodajo kmetijo in jo ž njenima dvema malima otrokoma, Veroniko in Jakobom, postavi na cesto. Za njegovo krivo prisego ne ve nihče drugi ko njegov sin Fran in pa sosedova vdova. Krivoprisežnik da njegovega sina v višje šole, v nadi, da bo sin na tujem pozabil na očetov greh. Sin Fran pride na počitnice in se zaljubi v sbsedino hči Veroniko, v očetovo sovražnico. Veronika pa ljubi Kmetovega Toneta, radi katerega je morala pustiti svojo službo. Tone je Veroniki vračal ljubezen, pa ne dolgo. Ljubša mu je bila Kri-ževčeva Marjana, ker ta je bila bogata. Ko Veronika vidi, da je varana od fanta, kateremu je vse zaupala, sklene, da ne bo imela nikdar več opravka s fanti. Gre k svoji stari materi Zidarki, ki jo sprejme kot pritepenko. Pred smrtjo je Veronikina niati naredila pismo in testamfent. v katerem je zapustila po sosedu ukradeno kmetijo Veri niki in njenemu bratu Jakobu. Jakob se po materini smrti ni brigal ne za pis-rho ne za sestro. Večjidel je posedal po j&ah, kjer si je nakopal jetiko in umrl.' Pred smrtjo pa je še izročil Veroniki materino pismo, v katerem je bil pojasnjen krivoprisežnikoV greh. Veronika gre h krivoprisežni-ku, kateremu pokaže materino pismo ter mu pove, da vse ve. Krivoprisežnik zahteva pismo, toda Veronika zbeži, on pa steče za njo s puško v roki, da jo ustreli in tako še naprej zakrije svoj greh. Sledil ji je v gor-s-ko kočo ter jo tam dobil skupaj s svojim sinom Franom. Zopet zahteva od nje materino pismo. Veronika Se izgovori, da je dala pismo njegovemu sinu Franu, ki je med tem odšel iz koče. Krivoprisežnik steče za sinom in ga dohiti na nekem skalovju nad vodo. V strahu, da ne bi njegov greh prišel v javnost po njegovem sinu, ga ustreli. Ko je zave, kaj je storil, blodi pozno ponoči po gozdu in se zateče v neko hišo, kjer je baš stara ženica Nosan-ka pripovedovala povest o kri-voprisežniku. Ko krivoprisežnik čuje pojest, misli, da se ista tiče njej#, od groze zakri-či, zadene ga kap in na mestu umre. V igri nastopijo tudi tihotapci, vaški noi^ek, hlapec, dekle, kmetje in kmetice. Vseh igralcev je 22. Režiserja igre sta Razno iz Barbertona Barberton, O.—Po tridnevni bolezni pljučnici je umrla v tem mestu Mary Znidaršič, doma od Loža. Tukaj zapušča žalujočega soproga Joe Znidaršič, tri hčere in dva sina. Spadala je k društvu Triglav št. 48 SNPJ. Ranjki bodi ohranjen blag spomin ! Precej nevarno Se je v tovarni Opekel na nogi naš rojak Math Ursnik. Nahaja se že nekaj tednov v bolnici in stanje se mu obrača na bolje, da bo kmalu lahko šel domov, kjer ga družina željno pričakuje. Kar na hitro se je morala podvreči operaciji na slepiču Miss Mary Penko. Ker je prišla pravočasno pod nož, bo tudi kmalu ozdravela. Nahaja se sedaj že doma, kjeV jo prijateljice lahko obiščejo. V bolniški postelji se nahaja tudi Mrs. Valenčič iz 16. ceste. Vsem tem bolnikom želim skorajšno okrevanje. Na pustno soboto se bomo pa lahko zopet dobro imeli. Ta večer priredi društvo Srca Marije št. Ill KSKJ veliko maške-radno veselico in kakor se čuje, nastopita ta večer tudi dva pevska zbora: Javornik iz Barbertona in Naš dom iz Kenmora. Kakor vidite, bomo imeli vsi mnogo užitka. Godba bo tudi izvrstna, za najstarejše kakor tudi za mlajše. Izbrane imamo izvrstne kuharice in natakarice za ta večer, katere bodo gledale na to, da ne bo šel nihče lačen in ne žejen domov s te prireditve. Maske bodo imele to prednost, da bodo plačale samo 15 centov vstopnine, med tem ko bodo morali drugi plačati 25c. (Vidiš, Jaka, tu si lahko prihraniš 10 centov, če prideš na to veselico z "larfo." Jaz bom šla že eno kupit, pa bom še 5 centov na dobičku). Rojaki v Barbertonu in okolici se vljudno .:vabi jo ha to prireditev. Ne bo vam žal, saj je že znano, da kadar to društvo kaj priredi, da je vedno dosti vesele zabave in razvedrila, kar koristi našemu zdravju. Ne pozabite 10. februarja zvečer v dvorani društva omo-vina, to je pustna nedelja. Z rodoljubnim pozdravom dO vseh! Članica društva Srca Marije. -o- Vesti od fare sv. Kristine pomenljivejšim in najgršim. Imeli bomo tudi door prizes, in sicer tri darila v gotovini: 3, 2 in 1 dolar. S tem končujem moj dopis v upanju, da se na obeh prireditvah vidimo, na katere so prav vljudno vabljeni vsi, da se udeležijo v najlepšem številu. Takoj zatem bomo imeli pa sv. misijon, katerega bo vodil O. Hajnšek. J. I. Euclid, O.—Z novim letom se stvari zopet po stari navadi sučejo. Veselice, igre, maške-radne prireditve — vse mora biti. Ljudje hočejo zabavo, blagajne pa denar. Eno društvo se kosa z drugim, ena fara hoče bolj napredovati ko druga. Tako je prav. Naprej moramo iti, saj tudi čas nič ne čaka, ampak brzi s hitrico naprej. Tako bo tudi že sedem let preteklo 11. februarja, kar obstoji pri fari sv. Kristine Oltarno društvo. Ker se društvo skozi vse leto trudi in dela za cerkev, bo svojo obletnico kar najboljše obhajalo. Zjutraj bomo vse v sprevodu prišle k sv. maši in skupnemu obhajilu. Bomo videle, koliko nas je v teh letih iz malega števila začetnic naraslo.' Zvečer bo pa igra "Čarovnica." Igra je zelo zanimiva in polna -humorja. Igralci bodo pa sami taki, ki so že to -igro enkrat izvrstno igrali. Kadar Stanley Lautur in Antonija Mo-J imamo kako lepo igro, takrat ze. Torej poleg pomembne slo-1 navadno vse pride, kar leze in vesnosti borno imeli tudi prili- gre, posebno starejši se zani-ko gledati ]epo igro. p0 igri jmajo. Članice so hotele imeti bo ples in p*0sta zabava. Ta- za obletnico igro, sedaj pa glej-ko, vidite, jp poskrbljeno, dajte, da boste vse prišle, kakor bomo imeli v|ega nekaj: govor-(tudi vsi tisti, ki se za lepe igre nike, petje, igro, godbo in ples. I zanimate. Tudi za pod |0b in za suha gr- Potem bodo imela skupna la bo poskrbljeno. Na slavnost društva maškeradno veselico 13. je vabljeno članstvo .TSK-I v|februarja. Tukaj bo pa zopet naši državi, prijatelji m znanci, j pekaj za mladino, da se še en-Frank Virarit. krat razveseli, predno nastopi -i—o-— I postni čas. Daril za maske bo Naročite sc na dnevnik Ameriško Domovino! Resnici na ljubo Girard, O.—Upamo, da nam uredništvo Ameriške Domovine ne bo zavrglo teh vrstic, katere pošiljamo kot odgovor in protest na članek, kateri je bil priobčen v "Proletarcu" dne 20. decembra t. 1. kot napad na John (Lindy) Lokarja. Oseba, katera se predstavlja v javnosti kot poročevalec iz Youngstowna, O., laže! V dolžnost si štejemo, da odgovorimo in obenem protestiramo na tisti dopis. Res da prihajamo nekoliko pozno v javnost z odgovorom. Vzrok temu je, ker smo se hoteli docela prepričati, je li bila kaka oseba iz Youngstowna ali ne takrat navzoča med nami. Ne, ni je bilo! Nihče izmed nas, kateri smo bili omenjeni večer skupaj, ni videl koga, ki bi bil iz Youngstowna, razun če je bil med nami kot neviden duh ali kaj podobnega. Bili smo sami Girardčani skupaj in že to je dokaz, da dotič-ni laže, ker si ne upa priti v javnost kot mož. Žal nam je, da mora Mr. John (Lindy) Lo-kar zvedeti resnico in sicer to, da dotiČna oseba, katera ga napada tako nizkotno vsled obiska v Girardu omenjeni večer, ni iz Youngstowna, ampak iz Girarda. Res je, da je bil Mr. Lokalna obisku v Girardu med nami, toda ta sestanek ni imel nobenih političnih namenov. Sestali smo se kot dobri prijatelji in tudi GOVORI bili docela prijateljski in čisto domači. Obisk je bil povsem socialnega značaja, nobene politike, nobene zasebnosti ni bilo med nami na ta večer in to lahko priča vsaka poštena oseba, ki je bila navzoča. Apeliramo na dotično osebo, katera se skriva pod krinko, da drugič pride v javnost kot mož, ne pa kot zahrbt-než. Želimo, da bi bili vsi tako dobri in napredni člani kot je Lindy Lokar. John Anžiček, John Zore, Tone Lapajne. Če verjamete al' pa ne. Jugoslovanski progresivni klub pripravljenih dvajset. Darila se bodo dajala najlepšim, naj- Euclid, O.—Na letni seji Jugoslovanskega progres. kluba so bili izvoljeni sledeči novi uradniki za leto 1934: Predsednik Louis R. Wess, podpredsednik Frank Joger, tajnik A. Noč, korespondenčnj tajnik Philip Močilnikar, blagajnik Andrew Werlich, zapisnikar Frank Požar; nadzorni odbor: Valentin Turk, Joseph Russ in Emil Kotnik. Mesečne seje še bodo vršile vsak prvi petek v mesecu v Slovenskeni društvenem domu na Recher ^ve. Kot je bilo že poročano, se bo miš klub zavzel, da bo priskrbel vse potrebno za pouk v državljanstvu, se tem potom poroča javnosti, da je sedaj vse preskrbljeno v tem oziru. Pouk bo popolnoma brezplačen, vse, kar je treba, je, da se priglasi zadostno število učencev, da se s stvarjo začne. Priglasite se lahko pri kateremkoli gori omenjenih uradnikov. Vso zadevo pa imata v rokah Noč in Russ. Najbolje pa storite, da se /.glasite na klubovi seji dne 2. februarja in boste dobili vsa potrebna pojasnila. A. Noč, tajnik. -_o- * 200 oseb je utonilo včeraj na Kitajskem, in 1000 je zgubilo svoje domove. Ta-le je priletela iz Notting-hama od prijatelja Franka, ki mi jo je poslal z dvajsetletno garancijo, torej bo gotovo nekaj resnice na stvari, če že ne vse. "Srečal sem svojega prijatelja, s katerim se že dolgo nisva videla. Vprašan ga, kam je namenjen, ko tako nekam ca-gavo prestavlja svoje noge, pa mi pove, da je namenjen k zdravniku, ker se ne počuti dobro. "Katerega zdravnika pa imaš?" ga vprašam. "I, še sam ne vem, katerega bi si izbral." "Lojze, veš kaj, k temu pojdi, za tega, pravijo, da je najboljši in da te samo pogleda, napiše račun, pa si zdrav." "Glej, France, ti si pa človek, ki mi ga je sam Bog poslal nasproti. Povej mi no ime tega dohtarja." "Imena ti pa ne vem, samo to vem, kje stanuje. Pojdi po tisti cesti, kjer ženske pomaranče prodajajo. Glej zmerom na desno in boš videl veliko tablo, na kateri je dohtarjev napis. Tam pojdi po stopnicah v drugo nadstropje, pa boš prišel naravnost pred tega čudodelnika." Lojze se je napotil in res je zagledal tisto tablo. Rine gori po stopnickh in ko zmanjka stopnic pred nekimi vrati, začne pritiskat na zvonec, da bi bil skoro vse prste polomil. Končno Se vrata odpro in prikaže se človek, ki je bil tak velikan, da ga ni bilo več v hlačah kot čisto navadnega petelina. Ko rini nas znanec pove, da bi rad videl zdravnika, mu pravi neznanec, da je ravno prav prišel in da naj kar notri stopi. Tam ga vrže zdravnik na stol in potem se je pričelo vesoljno poizvedovanje. N a j p r e j ga vpraša zdravnik: "Kako pa kaj srce, ali dobro bije?" "Seveda dobro bije! Včasih še tako kot bi mežriar bil plat zvona, kadar vas gori." "Kako pa kaj drugače pri vas, ali je kaj sape?" "O, sape pa, sape! Včeraj ,ie bila taka sapa, da je podrlo dva kozolca in svinjak je odneslo pri ongavem Tonetu." "Saj vas jaiz nisem vprašal po vetru, ampak sem vas vprašal, če imate vi kaj sape." "Tisto pa že, tisto, sape pa imam na preostajanje, le poglejte!" (Pri tem mu pihne v obraz, da je zdravnika skoro s stola odneslo). "No, vidim, da sape vam ne primanjkuje," reče ves nevo-ljen zdravnik, "kaj pa kaj blato, je kaj blata?" "O, blato pa tako, da sem komaj prišel k vam in bi bil skoro čevelj zgubil, ko sem tam na ovinku zagazil v blato." "Kdo vas pa sprašuje po cestnem blatu! Vprašal sem vas, če vam kaj črevesje deluje. Ali gre kaj od vas?" "Tisto pa, tisto, od mene gre pa rajši ko k meni, zlasti denar se me kar ne drži." "Mož, meni se zdi, da se vam kolesa ne vrtijo prav v glavi in da ste malo prikrajšani." "Ali mislite s tem reči, da sem neumfen?" "Aha, prav tisto." . "Saj zato sem pa prišel k vam, da me boste pozdravili." "Potem pa niste prišli k pravemu zdravniku. Veste, jaz nfe popravljam koles v glavi." "O, tako, no bom šel pa drugam. Pa zbogom in hvala za pojasnilo." "Hej, malo počakajte, tri dolarje boste dali za posvet." "Tisto pa ne, saj vašega nasveta ne bom vzel." H ji 5S ac (ei v es c sli 0 <■ 1 0 1 iS 10' 1 g )0 1 t) m 1 i ;s i w te 1 3 01 1 t( 1 ri: te 1 ;n k in 1 k je] ] :ir Š( 1 la 1 la lo [v 1 |;k jo k v ] r ji r < ri . * hi b jer i ji L* by h b r p v e !> 10 n D( h Hk L m ol AMERIŠKA DOMOVINA, JAjNUARY 29TH, 1934 3 1934 F IŠnllMoIftu EB. M 1934 IWIH*1 1 1 li 1 2: 3 i,5!6j ITJ2J13 18119 20 L7J J4| m L8 15 22 191 116 [23 M 17 24 1111(27 28] JU -J KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV FEBRUAR 2.—St. Clair Grove št. 98 rOW, ples v spodnji dvorani N. Doma. 3.—St. Clair Grove št. 98 W. . W., plesnaJveselica v spod-ji dvorani S. N. Doma. 3.—Društvo Brooklyn št. 135 N. P. J. priredi maškeradno Jselico v obeh dvoranah v achsenheim poslopju na 7001 enison Ave. 3.—Društvo Kranj, plesna sselica v Grdinovi dvorani. 4.—Društvo Orel, plesna vesica v spodnji dvorani S. N. orna. 4.—Pevski zbor "Delavec" Newburga vprizori opereto v ovenskem Delavskem Domu. 10.—Društvo sv. Srca Marije j. 111 K. S. K. J., Barberton,' ., priredi veliko maškeradno iselico v dvorani društva Do-lovina. 10.—Društvo George Wash-gton št. 180 JSKJ, ples v Sodnji dvorani S. N. Doma. 10.—Društvo sv. Katarine št. 3 Z. S. Z., ples v Grdinovi dvomi. 10.—Ženski klub Slovenske-i Doma priredi rtiaškeradno Jselico. 10.—Small Home and Land wners' Federation, maškerad-: ples v Slovenskem Delav-tem Domu. 11.—Društvo sv. Lovrenca št. 8 KSKJ, zabavni večer v S. N. omu na 80. cesti. H.—Slovenski Sokol, prire-itev v avditoriju S. N. Doma. H.—Društvo Eastern Stars riredi zabavo in ples v Sloven-tern Domu na Holmes Ave. 11.—Društvo Marije Magda-me št. 162 K. S. K. J., plesna 5selica z igro v Grdinovi dvomi. 11.—Dramski zbor "Verov-priredi igro v Slovenskem 'elavskem Domu. 11.—Oltarno društvo sv. Krilne ima igro in plesno veselico šolski dvorani na Bliss Rd. 13.—Klub društev S. N. Dola, maškeradna veselica v beh dvoranah S. N. Doma. 13.—Balincarski klub Kro-la priredi najboljšo zabavo v lovenskem Domu na Holmes [ve. 13.—Pustni torek. Ženski od-~k S. D. Doma ima maškerad-|o veselico v Slovenskem Delfskem Domu. 17.—Društvo Spartans št. p8 SSPZ, prireditev v avdito-JU S. N. Doma. 20.—Klub društev S. N. I)., pireditev v obeh dvoranah S. f- Doma. : 22—Jugoslav University ^'ub, predstava v avditoriju S. Doma. 24.—Društvo France Preše-pn št. 17 SDZ, zabava v spod-|jih dvorani S. N. Doma. 25.—Dramatično društvo ^an Cankar, predstava v avdi-briju S. ;N. Doma. Vesti iz domovine —Smrt na tračnicah. Med profesorja dr. Blaža Svetelja postajama Grobelno in Ponikva V Ljubljani je umrla Kristina APRIL 1.—Club Opal, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma. 1.—Društvo V Boj št. 53 S. N. P. J. praznuje 30-letnico obstanka v Slovenskem Delavskem Domu. 4. — Community Welfare Club, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma. 7.—Društvo Orel, plesna zabava v spodnji dvorani S. N. Doma. 8.—Clevelandska federacija SNPJ, proslava 30-letnice S. N. P. Jednote, v obeh dvoranah S. N. Doma. 8.—Dramsko društvo "Ve-rovšek" priredi igro v Slovenskem Delavskem Domu. 14.—Hi-Steppers Club, ples v spodnji dvorani S. N. Doma. 15.—Samostojni pevski zbor Zarja, pomladanski koncert in ples, v obeh dvoranah S. N. Doma. 21.—Interlodge League, ples v spodnji dvorani S. N. Doma. 22.—Blaue Donau, koncert in ples v obeh dvoranah S. N. Doma. 22.—Pevski zbor "Jadran" ima svoj koncert v Slovenskem Delavskem Domu. 28.—Slovenska Ženska Zveza, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma. 29.—Jugoslovanski Pasijon-ski klub, predstava v avditoriju S. N. Doma. 29.—Pevsko društvo Cvet obhaja 10-letnico v S. D. Dvorani na Prince Ave. 29.—Društvo Srca Marije (staro) priredi plesno veselico v Grdinovi dvorani. MAJ 5.—Društvena prireditev društva Cleveland št. 126 SNPJ z domačo zabavo v S. N. Domu. 6.—Clevelandske federacije SNPJ, JSKJ in SSPZ, prireditev v obeh dvoranah S. N. Doma. 12.—Merrymakers Club, ples v spodnji dvorani S. N. Doma. 13.—Klub Pipa priredi svoj piknik na Anton Goriškovih prostorih na Green Rd. 13.—Podružnica št. 41 priredi igro in ples v Slov. Del. Domu. 13.—Hrvatski radio klub, koncert v avditoriju S. N. Doma in ples v spodnji dvorani. 19.—Društvo D osl u žen ci, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma. 20.—Slovenska mladinska šola, pomladanska predstava v avditoriju S. N. Doma. JUNIJ 17.—Društvo sv. Lovrenca št. 63 KSKJ, vrtna veselica na cerkvenih prostorih v Maple Heights. 24.—Pevsko društvo "Cvet" priredi piknik na Zornovi farmi na Bradley Rd. JULIJ 15.—Društvo Beacons št. 607 S. N. P. J. priredi piknik na Zornovi farmi na Bradley Rd. je prišlo do tragične sriirtne nesreče. Preglednik proge 55 letni železničar Ivan Kolar se je nahajal na službenem ogledu. Šel je radi snega, ki zakriva pobočja proge, po tirih. Ker mu je privozil nasproti osebni vlak, se je umaknil Kolar na drugi sosednji .tir. V tistem hipu pa je privozil izza njegovega hrbta tovorni vlak št. 562, ki ga preglednik radi Jakil, posestnica. — V Savljah pri Ljubljani je umrl posestnik Franc Velkavrh, rojen leta 1865. Bil je kremenit značaj, kakršnih ni mnogo med nami. Njegovo življenje je bilo polno trpljenja. Leta 1910 je romal v Sveto deželo, leta 1912 pa je bil na evharištičnem kongresu na Dunaju. V javnem življenju se je mnogo udejstvoval. Bil je načelnik kraj. šol. sveta, bližajočega se osebnega vlaka1 občinski odbornik, odbornik poni slišal. Lokomotiva ga je v ^ sojilnice in hranilnice in cerkve-hipu vrgla pod se in sicer tako,! ni ključar na Dobrovi. Clan da je truplo priletelo na pobo-! Mohorjeve družbe je bil dolgo čje, glava pa je ostala na trač-! vrsto let. — V Sevnici je 2. ja-nici ter so jo kolesa zdrobila.' nuarja umrl v 55. letu starosti Nesrečna smrt priljubljenega! g. Andrej Rožman, starešina-železničarja je . vzbudila v vsej j preglednik finančne I kontrole, okolici splošno sočutje. j _žena je pregoVorila ljub_ —Smrtno se je ponesrečil; čka, da ji je umoril .moža,— V Ignacij Kegljevič iz Dol. Brezo-1 vasi Okrugljači pri Čakovcu je vice. V isti vasi je smrt poko- j bil te dni zavratno umorjen sila čez 80 let staro Nežko Za- ugledni posestnik Nikolaj Ceh lokar, v Št. Jerneju pa I. Sel- kota. V Novem mestu je pa za posledicami zastrupljenja umrl orožniški upokojenec g. Fr. Rus. —Na Ježici je umrla Neža Pucelj, posestnica in mati je-ženskega g. župnika Janeza Pu-clja. — V Mostah pri Ljubljani je umrl g. Valentin Vojska, pleskarski mojster in hišni posestnik. — V Laškem je iz Pribislavca. Ceh, ki je nedavno v Okrugljaču kupil nekaj oralov sveta, je tam odprl gostilno in trgovino, ki sta mu dobro uspevale. Zakonca bi lahko živela v miru in zadovoljst-|vu, toda žena Marija je bila j precej lahkomiselna. Pred nedavnim časom je prišel v Okrugljačo 27 letni Voji-slav Stojilovič, kateremu je Ma- stvom zelo Ana Cede. - , , , , . . rija kmalu zmešala glavo, če- nenadoma umrla med prebival-; za deset H starejga spostovana gospa ^ ma ge ^^ ljubaV_ i « •• VDol-L°®atCUje! no razmerje, za K^ero so ve-umrla Marija de Gleria, roj. ^^. sosedje, samo mož Ni- Babic soproga trgovca m po- kd ng Bn je prepričan> da sestnika. — V Žalcu je umrl v . Tr ■■ , T a „A , , , ,. ... prihaja Vojislav zgolj kot pri- 60. letu starosti sodavicar g y hJšo in niti malo ni Ivan Naraks st.-V Ljubljam,slut da žfina vara ge manj so umrli: G. Otmar Novak, pol- . • •• .„ „,,•„,,„ k„k . ., . . Tr , . , . .ipa, da nagovarja svojega ljub- kovnik v pokoju.—V hiralnici .. . , •■ . „ T'v « . . ^ , cka, naj moza ubije m se nato sv. Jožefa je mirno v Gospodu z . Nezvesta Marija zaspala gospa Leopoldina Su-, ^ ^^ za katere je 1'II Nikolaj zavarovan. Žena je -ama red- t^avj tišina t ZGODOVINA SLOVENSKEGA NARODA Spisal Dr. Josip Gruden Tere-!D, V- Rožni dolini ster.—V Šiški je umrla zija Gruden pri Ljubljani je na starega le-ta dan nenadoma umrl g. Franc j Slika naše srednjeveške trgovine bi ne bila popolna, ako bi ne omenili glavnega kupčijskega sredstva — denarja. V zgodnjem srednjem veku je bila vsa kupčija le izmenjavanje raznih izdelkov. Vendar se kmalu pojavljajo razne oblike denarja, ki so ga takrat kovali svetni in du-hovski oblastniki, že leta 975. je dobila pravico kovati novce grofica Hema za kraj Lieding pri Strassburgu in kmalu potem grof Viljem Seliški za Breže. Travenski grofi so kovali svoj denar v mestu Enns, solnogra-ški nadškofje v Ptuju, Brežah in nekaj časa tudi Brežicah ob Savi. španhajmi so imeli svoje kovnice v št. Vidu, Ljubljani in Kostanjevici; Babenberžani v Gradcu, akvilejski patriarhi v Akvi-leji, Čedadu in Vidmu. Izprva so kovali le srebrne novce (feni-ge). V 14. stoletju je bil pri nas najbolj v navadi akvilejski in be-iieški denar. Za enoto je služil "srebrni denar" ("denaro" sedanjih 9 do 10 krajcarjev), dva denarja sta tvorila "groš" (gros-sus) in dvajset denarjev eno "liro" (primeroma K 3.60 sedanje vrednosti). V navadi je bila tudi slovenska lira (lira schiavo-nesca), ki je bila 72 krajcarjev vredna. Večje svote so računali po "markah," izmed katerih je ena veljala 30 do 40 kron. Po letu 1400. se je začel pri nas razširjati dunajski denar. Za enoto so mu bili "fenigi" (Wiener pfenige ali "vinarji"), 30 feni-gov je tvorilo en sold (solidus), 240 fenigov pa en "funt." Po-rk-dnje ime je prišlo od toc., ker so denar večkrat vagali, da ga niso židje in drugi oderuhi mo- no plačevala vse obroke zava- trdno ,T , . , . ... i rovalnme, kajti bila je Veber, mizarski mojster m po- .v , •• t. i-^t^fi«, , . lr „ ,,J . __ i prepričana, da se ji bo izpolnila sestnik. — V Naklem pri Kranju je umrla Marija Poličar, roj. Kuhar, stara 58 let.—V njena želja, odkrižati se moza. Vojislav se je dolgo upiral vabi, naposled je pa podlegel IV Poljcanah je umrla Drassal Eh-;v zapeljiye ženske Da b5 zabeta, vdova po carinskem re- ^ izvrgfta peklenski načrt, je videntu. - Na Jesenicah je na i a pregovorila moža> naj Novega leta dan umrl g. geo-;^. ^ Madžarsko več ki- meter Ferdinand Krem, bivši , , „ i.,u , y r t j—, ^ v. . . . logramov kave, ker jo tam lan-uradnik KID. Doživel )e ca- , , . 1cr. nin t>,-; ™ , ai , , , , ko prodaja po 160 Din. Pri po- stitl]ivo starosti 91 let, od ka- , , , vr.ii . . -tT -r , J , j slu, da mu bo pomagal voji-terih je pri KID služboval 60|glay let i ■ o- -i • -n a Ničesar hudega sluteč je Ni- —Sinčka prisilil, da mu po- ^^^ *> ■> . maga pri samoumoru. Te clni I kolaj pnstal na to Kupil je se je v Sremski Mitrovici obe-!kavo'in nelf "0C1.sta '10 ,v V°" nameščenec -i^- ^'islavom ubrala ceZ me]° M no sol so tu navadno dobivali raztopljeno iz mnogih naravnih ali umetno napravljenih studencev in vodnjakov. Slano vodo so napeljevali h kotlom v lesene koče, kjer se je toliko časa varila, da je voda izhlapela in pustila čisto sol v posodi. Tudi pri teh solinah so si ve čji gospodarji izkušali zagotoviti svoj delež. Izgovorili so si pravico, zajemati od solnega studenca, imeti eden ali več kotlov ali kočo za varenje in pravico do lesa za kurjavo iz bližnjih gozdov. Take soline so bile v Halu pri Admontu, v Aussee (Osoje) in po mnogih drugih krajih. — Slovenci so bili znani kot spretni solinarji, in po bavarskih solinah srednjega veka je delalo povsod mnogo Slovencev. Tako čitamo, da je v gornje-avstrijskem mestu Hallu leta 810. Slovenka Sova samostanu Mondsee podarila hišo in dva kotla za kuhanje soli. V 12. stoletju (1159) se v istem mestu imenujeta slovenska meščana Jelene in Ljubeč. Soline in rudokopi so bili po nemškem pravu lastnina deželnega vladarja (kralja ali cesarja), ki jih je deloma ali popolnoma drugim daroval ali dal v fevd (užitek). Pa tudi posestniki so jih smeli med seboj zamenjevati, prodajati ali zastavljati. Zato so šli pogosto iz roke v roko. O velikih štajerskih železnih rudnikih: Eisenerz, Vordern-berg, Leoben (Ljubno) se je ohranilo sporočilo, da so jih razkrili že leta 712. in da so bili Slovenci prvi, ki so jih obdelovali. V tisti okolici je bilo mnogo slovenskih posestnikov, ki so imeli SVoj delež pri rudokopi h in rovih in na priprost način iz rude topili železo. Na Koroškem se omenja prvi rudokop leta 890. pri št. Lenartu v La variti nski dolini. Kralj Ar-nulf ga je tedaj podaril solno-graški nadškofi ji. — Mnogo ru-dokopov za srebro je bilo v naslednjem stoletj.u okoli Brez in. Selič. V življenju sv. Heme či- gli obrezati in tako trgovca oško- tamo, da So njuna sinova leta dovati. Za časa cesarja Frideri- 1036. umorili rudarji iz omen je ka se večkrat ponavljajo tožbe, Madžarsko. Komaj sta bila nekaj korakov čez mej«, je yoji-slav ustrelil iz puške v Čeha in ga ranil v hrbet. Sirirtno nevarno zadet je Nikolaj krik-:aj si st< kajti naslednjem trenutku so mu o- MARC 11.—proslava 10-letnice od-o S. N. Doma, prireditev v |heh dvoranah S. N. Doma. 17.—Skupna društva S. S. P. P-- plesna veselica v spodnji porani S. N. Doma. 17.—Društvo Napredne Slo-'^Tke št. 1137 SNPJ, P^s v 1'odnji dvorani S. N. Doma. 18—Društvo Clairwoods št. 10 SDZ, predstava v avditoriju _n Ples v spodnji dvorani S. N. nit;. 18—Waterloo Grove, W. C., ,čev, a Plesno prireditev v Sloven- J..... Po jm Meni Delavskem Domu 23.—Privatna zabava v kO-1 ist Slovenske šole S. N. Doma. 25--Slovenski socialistični 1)Gvski zbor Zarja, prireditev v obeh dvoranah S. N. Doma. RUSIJA Najvažnejša točka, okolo katere se vrši sedaj razprava je: ali je v letu 1933 v resnici umrlo na miljone sovjetskih podanikov za lakoto ali ne? Sovjetsko uradno glasilo "Izvestja" trdi, da je bila žetev v letu 1933 tako bogata, kakor še nikdar prej, niti pod carsko Rusijo. Njegova Eminenca, dunajski nadškof, kardinal Innitzer, pa rokah fotografije mrli- so za gladom umrli. * ' Pridobivajte člane za S. I). Zvezo ima v ki I Ss sil 33 letni nameščenec električne centrale Sima Vukčič in prisilil svojega 10 letnega sina,: da mu pomaga pri obešanju. Vukčič se je pred tremi leti j ločil od svoje žene in od takrat .. , , . „. , je začel pijančevati. Usodni "Vojislav,. kaj ^ storil? dan zvečer je prišel o polnoči jV6C ^ Jm^el ^^ pijan domov, vzel vrv in si vr- v , , v ... ». ,. gel zanjko okrog vratu. Svo- j štllMe «treh končali življenje. jemu sinčku je ukazal, naj vle- TruPl0 ^srečnega moza je Voce za en konec vrvi, kar je sin l'is,av vr«el v Drav0" tudi storil, ne vedoč, kaj dela. I Pred dnevi je Drava truplo V tem hipu je prišla v sobo Si- naplavila in ko so orožniki ugo-mina babica, ki jo je pa Sima tovili. da je bil Nikola najprej sunil v želodec, da je morala pb- umorjen, nato pa vržen v vodo, begniti. Ko je videl, da se s so aretirali Marijo, ki je pri-pomočjo sina ne more obesiti, J znala, da je pokojmka umoril je sina zavlekel v kot sobe, injen ljubček Vojislav. Prijeli sam pa je vrgel zanjko na kiju-j so tudi Vojislava, ki je umor ko in se vpričo svojih otrok obe-; priznal. sil. Otroci so poklicali babico, Kako pokvarjena ženska je pa je bilo že prepozno. Nesreč-1 Marija, je razvidno tudi iz dej-ni mož je bil mrtev. jstva, da je že dvakrat najela — (Št. Vid pri Stični) Tukaj morilce za svojega hioža. Ne-so pokopali 83 let staro vdovo koč je pregovorila tri cigane in Bregar Marijo iz Doba, ki je*vsakemu obljubila P° 500 Din, bila pred vojno znana dobrot- če ji ubijejo moža- Nikolaju niča revežev in cerkve. — Is- je naročila, naj g?e v bližnji tega dne je umrla Glavič Fran-'gozd, kjer ga bo čakal nekdo, čiška, gospodinja na Škofi,jem. J ki bo kupil več hrastov. Ko je Bila je stara šele 38 let. — V; prišel Nikolaj v gozfk je naletel Ljubljani je nenadoma uiriii1 na cigane, ki so si pa medtem posestnik Drag. Benedik, nad-1 premislili in mu izdali, kaj je učitelj v pokoju in posestnik.' nameravala njegova žena. Ni-Dosegel je starost 72 let. — V kolaj je ženo zapustil. Ker pa I Podgorju pri Kamniku je umrl je bil do ušes zaljubljen vanjo, Blaž Svetel j. dober oče svO.ji se je kmalu v svojo nesrečo vr-tinižini, kakor tudi odločno Kr- i k nji. Oba morilca so iz-ščanski mož. Pokojni je bil oče ročili sodišču. da je dunajski denar ninogo slabši kakor je bil v prejšnjih časih. Zato so se ljudje branili ga sprejemati: Vendar je slednjič obvladal vse avstrijske dežele in izpodrinil druge novce. 21. Rudarstvo Rudarstvo v slovenskih pokrajinah sega daleč nazaj v prazgodovinsko in rimsko dobo. že takrat so bivali po mnogih naših gradiščih fužinarji in spretni kovači. Noriško železo je bilo pri Rimljanih na dobrem glasu, železno rudo so kopali večinoma pa tistih krajih, kjer so rudniki še dandanes: Erzberg na štajerskem, Huttenberg na Koroškem, Bohinj na Kranjskem (Ajdovski gradeč). Topili so jo deloma v deželi sami, kar izpričujejo veliki kupi izkopane žlindre, deloma pa jo izvažali v Gorenjo Italijo (Sulmo ali Comum), kjer so bile velike tvornice za železo. In kakor v starem veku, so bile tudi Skozi vsa poznejša stoletja naše dežele tirava zakladnica za Italijo. Vsa naša trgovina,z železom se je obrnila proti jugu. Kakor nekdaj Rimljani, tako so v srednjem veku Benečani izrabljali bogate rudne zaklade naših dežel in jih deloma dobili v svojo posest. O našem rudarstvu imamo iz zgodnjega srednjega veka le malo poročil. Pričelo se je menda •še le tedaj, ko so po veliki zmagi Pad Madjari, leta 955., zavladali v deželi mirnejši časi. — Pred vsem je bila za gojitev živinoreje nujno potrebna sol. Južne slovenske pokrajine ob Adriji so se preskrbovale z morsko soljo, ki se je dovažala na tovorih. Večja gospodarska podjetja, n. pr. samostani, so imeli celo svoje soline ob istrski obali ali pa si /saj izgovorili gotovo število to- rudniki so bili na freisinskem, ortenburškem in briksenškem svetu. Na posestvu brižinskega škofa so ležale hobovške in imenitne železniške fužine; pod oblastjo Ortenburžanov so bili rudniki okoli Jelovče, Stara fužina v Bohinju in Planina nad Jesenicami, pod blejsko gospodstvo so se štele fužine jeseniške, ja-vorniške, one v Radolni in Bohinjski Bistrici. (Dalje prihodnjič) URADNE URE Uradne ure uredništva in uprave "Ameriške Domovine" so sledeče: v pon-deljkih, torkih,^četrtkih in petkih: od 8. ure zjutraj do 7. ure zvečer. Ob sredah: od 8. ure zjutraj do 2. ure popoldne. Ob sobo- • ■ tah: od 8. ure zjutraj do 4. ure popoldne. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. tz Jugoslavije ni še im-portirane pijače Washington, 27. januarja. Zvezna vlada je pravkar dala v javnost poročila glede importi-rarie opojne pijače tekom meseca novembra in decembra. Zaznamovana je vsaka dežela na svetu, ki je poslala kaj pijače v Ze-dinjene države. In dočim je v seznamu skoro sleherna država sveta, pa imena Jugoslavije nikjer ni. Meseca novembra se je impOrtiralo iz tiijezemstva za $888,129 vrednosti opojne pijače, in v decembru je import na-rastel že na $10,000,000. Tako je n. pr. Italija je importirala v Ameriko v novembru mesecu lanskega leta za $10,198 vrednosti vina, v decembru mesecu pa že za $278,623. Iz Francije je prišlo v decembru za $2,281,000 vrednosti opojne pijače. Ker ima Jugoslavija izvrstno vino in fino žganje, bi si taim marsikdo opomogel z importiranjem te pijače v Zed. države. vorov za svojo potrebo. Severne pokrajine pa so dobivale sol iz velikih solnih rudnikov Zgornje Avstrije in štajerske. Kamene- nih krajev. V spominu našega ljudstva je ime krške grofice tako tesno spojeno z rudokopi, da je vse starejše jame ali fužine kratko imenovalo "rudokope ali fužine sv. Heme." —- Najbolj pa so sloveli v srednjem veku koroški rudniki za zlato po raznih dolinah in obronkih Turškega pogorja, okoli Gmunda, v dolini Molle in Bele (Pollathal). O njih pričajo mnogi zapuščeni rovi in razvaline starih topilnic. Tu so kopali zlato solnograški nadškofi, gospodje Višprijski, Rosen-heimi, Weitmoserji in vitezi z Goldberga. Da so tudi v teh krajih Slovenci prvi iskali dragoceno zlato, pričajo krajevna imena na pr. občina "Zlatnik," sedaj Slating pri Trebesingu. Domači zlati rudniki so začeli propadati, ko se je po odkritju Amerike uvažalo zlato iz tujih dežel in so se cene žlahtnih kovin znatno izpremenile. — Na Spodnjem Koroškem je bil glavni pridelek svinec. Že v 12. stoletju so ga kopali v beljaški okolici, v Slovenjem Plajbergu (Windisch-Bleiberg) in Rablju. Rabili so ga posebno mnogo pri cerkvenih stavbah za napravo oken, za pokrivanje streh in kot primes pri napravljanju raznih barv. Plaj-berg je prišel leta 1006. pod cblast bamberških škofoV. V Slo-venjem Plajbergu je imel ve-frinjski samostan vzajemno z vitezi na Humperku svoje rudnike. Svinčeno rudo so izvažali preko Humperka in jo topili blizu Za-kamna, kjer se še sedaj pravi na "plavžu." Beljačani so š svincem živahno tržili v Benetke, Genovo, Nemško, Ogrsko in v Turčijo. Bed tem, ko so zlasti rudniki na Koroškem popolnoma propadli, so se ohranili svinčeni rudniki na Spodnjem Koroškem iii železni okoli Huttenberga do današnjega dne. Na kranjskem se je pridelovalo v srednjem veku skoraj izključno le železo. Najstarejši Preprečen napad na romunskega ministra Bukarfest, 27. januarja. Ko se je včeraj romunski ministerski predsednik Tatarescu podal na kolodvor, da se odpelje v kraljevo palačo, je dobila policija v železniškem vozu nekega dijaka, pri katerem je dobila revolver. Dijak je pozneje priznal, da je namerava ministerskega predsednika ubiti. Oče ubil bolnega sina v bolnici in sebe San Francisco, 27. januarja. Ker je bil prepričan, da trpi njegov sin na neozdravljivi bolezni je Jos. Pera danes prišel v Marine bolnico, kjer je ustrelil svojega sina, nakar je storil konec tudi svojemu življenju. Oče je bil prepričan, da je njegov sin mnogo trpel in da ga reši bolečin, ga je ustrelil. -o- V Washingtonu bo zopet dovoljena pijača Washington, 27. januarja. Predsednik Roosevelt je podpisal postavo, glasom katere je v Washingtonu zopet dovoljeno prodajati opojno pijačo. Postava pa gre v veljavo šele 10. februarja. —-o- Zvežrte vladži je žopet pri nakupu prascev Washington, 27. januarja. Zvezna vlada je odredila, da se nakupi na račun zvezne blagajne vsak dan 33,435 prašičev in to za prihodnjih dvajset dni. Meso se bo razdelilo med brezposelne. MALI OGLASI Pet sob se da v najem, kopališče, klet, furnez, garaža, velik sadni vrt, vse za samo $15.00 na mesec. Vprašajte pri Louis Petrich, 18613 Keewanee Ave. Tel. KEn-more 3198-W. (23) ■W! 3te$5 AMRRTČ.KA POMOŽNA, .fANPAR? 29TH, 1934 >w » t » I | n i Spisal Lewis Walljic«: Ben-Hur bradami, gostimi obrvmi in kri- slepo padati drug preko drugega, vimi nosovi; za ljudi odličnega j Samo vojaštvo je ostalo v redu. rodu iz Kajfovega in Anovega zbora. Kam li gredo? Nedvomno Zdaj je hodil laže, kakor da bi se mu bilo zvalilo precejšnje breme s pleč. Ko je prišel na terasi do mesta, kjer so držale ene stopnice na dvorišče, druge na streho, se je povzpel na druge in se odpravil na krov. Ko se je zadnjikrat prestopil na stopnicah, se je zopet ustavil. "Kdo ve, ali ji ni bil Baltazar zaveznik pri dolgotrajni zahrbtni igri? Ne, ne. Licemerstvo'se ledkokdaj druži s starim, nagubanim obrazom. Baltazar je plemenit človek." S takim prepričanjem je stopil na streho, šcip mu je sijal nad glavo, toda v tem trenotku je bil nebesni svod bled spričo svetlobe, ki so jo širili kresovi po mestnih cestah in na prostem. Vriskanje in zborno prepevanje starih judovskih psalmov je prevevalo ozračje z otožno ubranostjo, da je Ben-Hur hočeš nočeš poslušal. Zdelo se mu, da mu nešteto glasov govori kakor v odmev psalmom: "Judov sin, tako izkazujemo čast Gospodu Bogu in zvestobo deželi, ki nam jo jo dal. O, da bi sedaj prišel Gideon, David ali Makabejec, pripravljeni smo." To mu je bil nekak uvod; kmalu nato mu je namreč prišel v duhu pred oči Nazarejčan. Človeški duh se kdaj pa kdaj rad muci z nezaželenimi sanjarijami. Objokano, žensko obličje Kri-stovo je bilo venomer poleg njega, ko je stopal po strehi proti doprsni ograji iznad severnega pročelja poslopja, in nik:.kega znaka o vojni ni bilo na njem. Vse je bilo mirno kakor nebo ob lepih večerih in spričo tega miru se mu je vsiljevalo vprašanje: Kaj je prav za prav ta človek? Ben-Hur si je dovolil samo en pogled čez strešno ograjo, nakar se je okrenil in je odšel, ne da bi se zavedal, proti hladnici. "če napravijo tudi najhujše, kar morejo," je govoril, ko je stopal naprej, "ne odpustim Rimljanu. Svojega premoženja ne bom delil z njim, pa tudi bežal ne bom iz tega mesta svojih očetov. Pozval bom najprej svoje Galilejce in započel boj tukaj. Z junaškim zgledom si bom pridobil druga plemena. On, ki je dvignil iznad ljudstva Mojzesa, jim bo dal vodnika, če padem jaz. če ni Nazarejčan za boj, se bo pojavil izmed mnogih kdo drugi, ki bo pripravljen umreti za svobodo." Ko je dospel Ben-Hur polagoma do senčnice in je pogledal notri, je opazil, da je motno razsvetljena. Na tleh so ležale lahne sence stebrovja na severni in zapadni strani. Pogledal je v sobo in zapazil, da je stol, ki je navadno na njem sedel Simonides, pomaknjen na prostor, odkoder je imel mož najlepši razgled čez mesto proti glavnemu trgu. "Dobri starec se je torej vrnil, govoril bom z njim, če še ne spi." Stopil je v lopo in se s tihimi stopinjami približal k naslanjaču. Pokukal je čez visoko hrbtišče stola in zagledal Estero, ki je sede dremala na stolu. Deklica je bila pokrita z očetovim Ogrinjalom. Razpuščeni lasje so ji padali po obrazu. Dihala je tiho in nepravilno. V sanjah je globoko vzdihovala in na zadnje zaječala. Nekaj — bodisi njen vzdih ali pa osamljenost, v kateri jo je našel — mu je velelo, da spi bolj od žalosti nego od utrujenosti. Tako spanje privošči narava često v odpočitek otrokom, a Ben-Hur ni smatral Este-re za nič drugega ko za otroka. Položil je roke na hrbtišče stola in se vdal premišljevanju. "Nečem je buditi. Saj ji ne vem ničesar povedati — ničesar razen — razen morda, da jo ljubim . . . Deklica je Judinja, zala in povsem drugačna od Egip-čanke. Pri oni je vse ničemurno, pri tej vse resnično; tam je sebičnost, tukaj čut dolžnosti; Egipčanke je sama sebičnost, Judinje sama požrtvovalnost . . . Ne, tu ne smem vpraševati, jo li ljubim, temveč: ljubi li ona mene? Bila mi je prijateljica od početka. Kako otroško me je prosila ono noč na strehi v An-tiohiji, naj si ne nakopljem na glavo sovraštva Rima in naj ji pripovedujem kaj o svoji vili pri Misenu in o življenju v Rimu! Da ne bi opazila, da sem uganil njen skrivni namen, sem jo v enem hipu poljubil. Je li mogla pozabiti oni poljub? Jaz ga nisem. Ljubim jo ... V mestu ne vedo, da sem našel svojce. Bal ^em se povedati to novico Egip-čanki; toda mala se bo z menoj vred veselila njunega povratka, ju z ljubečim srcem pozdravila in jima posvetila srce in roko. Druga hčerka bo moji materi in Tirza ji bo kakor rodna sestra. Prebudil bi jo in ji to povedal, toda fej, egiptovska čarovnica! Saj ji ne bi mogel zamolčati te neumnosti. Odstranim se in počakam drugega, boljšega časa. Počakati 'hoijem. Zala Estera, pokorno dete, Judova hči!" Tiho, kot je bil prišel, se je odstranil. Osmo poglavje Ulice so bile natrpane z ljudmi, ki so prihajali in odhajali ali pa stali v gručah okoli ognjev, kjer se je pražilo meso, se gostili, prepevali in se veselili. Duh praženega mesa, pomešan z vonjavo goreče in kadeče se cedro-vine je preveval ozračje. Bil je čas, ko je bil slednji Izraelov sin bližnjemu brat in je vladala med njimi gostoljubnost brez mej. Pri vsakem koraku so gruče pozdravljale Ben-Hura in ga vabile k ognju: "Stoj in raduj se z nami. Vsi smo si'bratje v ljubezni Gospodovi." Zahvaljeval se jim je in je hitel naprej, da bi v hanu osedlal konja in se vrnil k šotoroma ob Cedronu. Da bi prišel tjakaj, je moral iti preko ceste, kjer se je kmalu nato odigral dogodek, ki je bil kristjanom pričetek neminljive žalosti. Tudi tukaj je bilo pobožno slavje na višku. Ozrl se je po cesti in zapazil, da mu plapolajo nasproti plamenice kakor praporčki; nato je razbral, da je prepevanje, kjerkoli so se pojavile plamenice, utihnilo. Njegovo čudenje pa je doseglo višek, ko se je prepričal, da se bliskajo med dimom in pršečimi iskrami žarke konice kopij, kar je bilo dokaz, da so tam rimski vojaki. Kaj pač počenjajo porogljivi le-gijonarji v judovskem verskem sprevodu ? To je bilo nekaj nezaslišanega. Ben-Hur se je ustavil, da bi pogledal, kaj to pomeni. Bila je prežarka mesečina; vendarle je ta ali oni v sprevodu imel v roki prižgano svetilko, kakor da ne bi mesec, plamenice, kresovi ob cestah in luč, usi-pajoča se skozi okna in odprta vrata, dovolj razsvetljevali poti. Preudarjajoč to, je sprevidel, da mora imeti prireditev nekak poseben pomen; zato se je ustavil tako blizu sprevoda, da je lahko spoznal slednjega izmed družbe, ki je stopala po cesti mimo njega. Plamenice in svetilke so nosili hlapci, katerih sleherni je bil oborožen bodisi z batom ali pa z ostrim ostnom. Zdelo se mu je, da morajo venomer iskati na kamnitni cesti zložnejše gazi za razne dostojanstvenike, ki so bili med njimi— za starešine in du-. prešinila dragega za drugim; vsi j ljudem, ki so ga bili izgubili, mo-hovnike; za rabince z dolgimi!so se pričeli opotekati nazaj in gel je to moč rabiti po mili volji! Kako bo rabil svojo moč v tem|ga je poljubil, trenotku? Se bo li branji? In ka-Ben-IIuru je zadostoval kratek ko? Besedica — dih — misel bi trenotek, da?se je iztrgal drhali mu zadostovala. Ben-Hur je me-in planil naprej. Pri vrtnem nil, da bo priča kakemu izredne-vhodu brez vrat je obstal, da bi mu, čudežnemu, nadnaravnemu videl, kaj se bo zgodilo. [pojavu in v tej veri je molče ča- Zunaj pred vhodom je stal člo-1 kal. In ves čas je še vedno me-vek v belem oblačilu, gologlav, z rekami prekrižanimi na prsih. Bil je vitke, nekoliko upognjene postave z dolgimi lasmi ter drobnim obrazom in je vdapo čakal. Bil je Nazarejčan! Za njim so stali ob vhodu njegovi učenci; vsi so bili razburjeni, toda Učenik je bil miren kakor še ne zlepa kak človek. Luč plamenic ga je obsevala z rdečkastim sijajem, tako da so mu bili lasje ne ltpliko bolj rdeči ne-^o po naravi; toda v obličje ga je bila kakor navadno sama milina in usmiljenje. Tej povsem nebojeviti postavi, nasproti je stala drhal; strmela 1 ***** * je in molčala, zijala in drgetala' g — pripravljena, da bi na prvi g znak njegove jeze obrnila hrbet jj in pobegnila. Ben-Hur je ošinil g "Pozdravljen, Učenik!" S temi prijateljskimi besedami Nazarejčana, je ta storil d usmiljenja, katero sicer ni bi največje izmed njegovih del, tj ne v tempelj, kajti pot k njemu je od Siona, odkoder so bili po vsem videzu prišli, držala preko Ksista. In če jim je namen miroljuben — čemu vojaško spremstvo? Ko se je pričel pomikati sprevod mimo Ben-Hura, so mu obrnile nase pozornost predvsem tri esebe, ki so stopale vštric. Bili so precej daleč pred sprevodom in hlapci, ki so šli s svetilkami pred njimi, so po vsem videzu nenavadno skrbno opravljali svojo službo. V osebi, ki je stopala na levi strani, je spoznal Ben-Hur glavnega tempeljskega stražnika; na desnici mu je bil duhovnik; srednjega na prvi pogled ni bilo lahko prepoznati, kajti stopajoč se je težko naslanjal na ramo tovarišema in glava mu je visela tako nizko na prsi, da mu obraza malone ni bilo opaziti. Na zunaj je bil podoben jetniku, ki se še ni otresel strahu, ker so ga prijeli, ali pa gleda pred seboj nekaj strašnega — mučenje ali smrt. Dostojanstveniki, ki so ga opirali z desne in leve, ter pozornost, ki so mu jo izkazovali, je pričala, da je on, če ni sam glavni vzrok sprevoda, vsaj kakorkoli z njim v zvezi — bodisi kot priča, vodnik ali morda ovaduh. Če bi mogel le uganiti, kdo je, bi mu bil vzrok sprevoda že dokaj jasen. Ben-Hur se je prerinil smelo na desno stran duhovnika in je stopal poleg njega. če bi srednji človek le malce dvignil glavo! Zdajci je res to storil, tako da mu je luč svetilk razločno obsvetila obraz, ki je bil bled, zmeden in zbegan od strahu; brada mu je bila zmrše-na, oči motne, vdrte in obupane. Ker je Ben-Hur dolgo časa spremljal Nazarejčana, je dobro poznal njegove učence kakor tudi njega samega. Ob pogledu na ta prepadeni obraz je vzkliknil: flškarijot!" človek je počasi obrnil glavo, tako da so se mu oči uprle v Ben-Hura. Ustnice so se mu zganile, j nevarnosti. Mir in dobrohotnost, kakor da bi hotel govoriti; todahjubezen in neupiranje so bili duhovnik je posegel vmes. bistvo Nazarejčevega nauka; bo| "Kdo si? Proč!" je zakričal z zgledoin potrdil svoj nauk?! proti Ben-Huru in ga potisnil Imel je moeriad človeškim življe- i stran. i njem; mogel je vrniti življenje ! Mladenič je dobrodušno spre-!___ jel sunek in je čakal nove priložnosti, da bi se priključil sprevo-j du. Tako so ga vlekli s seboj po I j ulici skozi z ljudmi natrpano ni-1 j žino med hribom Bezeto in gra-I dom Antonijo ter na>rej mimo j vodnjaka pri Betezdi skozi Ovčja vrata. Povsod je bilo mnogo ljudstva in povsod so se ljudje ukvarjali s svetimi opravili, i Ker je bila noč pred pasho, so bila krila vrat odprta, čuvaji vrat so se nekje gostili. Ko je prišel sprevod neovirano skozi dveri, je ležala pred njim Ce-dronska globel, a za ,njo Oljska gora, odeta s srebrno mesečino, j ki so v njej cedre in oljke štrlele; še temneje pod svetlo nebo. Tukaj sta se ulici s severovzhoda in iz Betanije stikali in se* spajali v cesto, držečo skozi vrata, še preden je mogel Ben-Hur dobro premisliti, ali naj bi šel naprej in po kateri poti, ga je potegnila množica s seboj v deber. In še zdaj ni bilo nikakega znaka, kaj naj pomeni ta nočni sprevod. Korakali so po globeli in po mostu nad njo. Ko se je valila množica, sedaj neredno razkropljena drhal, čez most, se je razlegalo v noč ropotanje in škrta-nje batov in ostnov. Kmalu so se obrnili na levo proti oljčnemu gaju, ki ga je zapirala s ceste vidna skalnata stena. Ben-Hur je vedel, da ni v njem ničesar drugega ko staro grčavo drevje, trava in v skalo vsekano korito, ki so ,v njem po navadi one dežele stiskali olje. še bolj se je čudil, kaj je moglo privesti to družbo ob tej uri na tako samoten kraj. Zdajci se je sprevod ustavil. Spredaj, so se oglasili raz-blirjenrgTa3<5vimrzla groza je ril Nazarejčana po sebi — po človeško. Zdajci je zadonel v noč jasni Kristov v glas: "Koga iščete?" "Jezusa Nzarejčana," je odvrnil duhovnik. "Jaz sem." Pri teh preprostih besedh, ki jih je izgovoril brez strasti ali razburjenosti, so se biriči umaknili in bojazljivejši med njimi so plaho popadali na tla; in pustili bi ga bili in zbežali, če ne bi bil stopil Judež proti njemu. "Judež," je izpregovoril Na-j da eden izmed najsijajnejših dj zarejčan milo, "izdajaš li s po- jkazov njegove nadčloveške dobri ljubom Sina človekovega? čemu j te in odpustljivosti. si prišel?" 1 "Daj, dopustimi to," je dej Ker ni dobil odgovora, je Uče- j ranjencu in ga ozdravil, dotal nik iznova vprašal množico: jnivši se mu ušesa- Tako Pri.M "Ko če potemtakem mene iščete, do-j$?el to storiti v taki okoliščini. -volite mojim spremljevalcem, daj "Nedvomno se jim ne bo d zvezati!" si je mislil Ben-Hur. ? odidejo svojim potem." Na te proseče besede so pristopili rabinci bliže; ko so nekateri izmed učencev, sprevideli njihov namen, so se približali, da bi ga branili; eden izmed njih je odsekal hlapcu uho, toda to ni rešilo Učenika iz njihovih rok. A Ben-Hur je še stal in se ni zganil! Ne, ko so se hlapci pripravljali, da bi z vrvmi zvezali "Vtakni meč v nbžnico; ma naj ne izpraznim čaše, ki mi j je poslal Oče." Nazarejčan se j ukrenil od zvestega učenca pro] biričem. "Ste li prišli pome k{ kor po tatu z meči in ostni? Sl j či C n d o j k i; d c n d n I ^ jli 4 II le l^hlRimMlH^ GREAT 3-RING GROTTO CIRKUS PUBLIC HALL Jan. 24—Feb. 3 Dv^rat dnevno I razbil v nedeljo) Vstopnina 50c Rezervirani sedeži 75c, $1,00, $1.25 Naprodaj ^ Public Hall bos office Posebna predstava v sredo popoldne 0b 2:15 za dobrobit P. T. A- otroški sklad. MAYTAG zmzan sedaj samo $89-50 Mi vzamemo kot gotovino hranilne vloge posojilnic. MANDEL HARDWARE 15704 \Vatcrloo Rd. Telefon: KE 1282 Zastopniku: J«ry Bohinc, John Cesnik Jr. Najnižje cene na Enamel Posodi Največja "bera Lipped sauce Pans lOfS to več V/i kvort percolator ln več Zavasky's Hardware 6011-is St. Clair Ave. _»~.ll£0tt SHI _ AMERIŠKO DOMOVINO NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK NAROČAJTE TISKOVINE PRI AMERIŠKI DOMOVINI a c d N 1 s f *