Od 1. nov. dal|«
naročnina mesečno 80 din, za inozemstvo 50 din — nedeljska izdaja celoletno 00 din, za Inozemstvo 120 din.
Uredništvo: Kopitarjeva ifL bfUL TeL 404)1 do 404»

VENEC
Izhaja vsak daa zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniku.
Ceh. račj L]nbl]ana 6t. 10.650 ta oaroi-olno tn Ste*. 10.840
ta inserata Oprav«! Kopitar-
jeva ulica 0 TeL 40-01 do 40-05 Podruž.i Maribor, Celje, Ptuj, Jesenice, Kranj, Novo mesto.
Trbovlje
Italijanske čete povsod vdrle na grško ozemlje
italijansko uradno vojno poročilo št. 320
Nekje v Italiji, 22. aprila. Štefani, s. Uradno poročilo št. 320. glavnega stana italijanskih oboroženih sil pravi:
Na grškem bojišču naše čete neutrudno nadaljujejo s svojim zmagovitim pohodom in so povsod prekoračile albanske meje ter vdrle na sovražno ozemlje. Letalstvo je z več ko 400 lovskimi letali in bombniki ter bojnimi letali in strmoglavci brez presledka nadaljevalo z obstreljevanjem umikajoče se grške vojske. Motorizirane kolone, prevoze in čete na pohodu so zadevale bombe in povzročile sovražniku ogromne izgube. Prav tako so bila bombardirana pristanišča Preveza, Arta, Krf in Paxos in so bile poškodovane pristaniške naprave in sovražne ladje. En parnik je bil zažgan.
Dne 20. in 21. aprila so nemški oddelki v srednjem in vzhodnem delu Sredozemskega morja napadli dve sovražni sprem-
ljavi in so potopili cisternsko ladjo z 8000 tonami in parnik srednje tonaže. Drugi parniki so bili poškodovani. Naši bombniki so v Sudi zadeli z bombami sovražne ladje v pristanišču in naprave v tem okolišu. Parnik srednje tonaže je bil potopljen.
Severna Afrika: Delovanje topništva in patrol pri Tobruku, kjer smo zajeli nekaj ujetnikov po ločenih poskusih izpada sovražnih tankov. Na vzhodu od Solluma jc bila odbita sovražna kolona, ki se je hotela približati našim postojankam in je imela hude izgube. Včeraj zgodaj zjutraj so sovražne letalske in mornariške sile izvedle bombardiranje Tripolisa. En sovražni bombnik je bil sestreljen.
Vzhodna Afrika: Sovražne kolone, ki nastopajo proti našim postojankam v odseku pri Desieu, so bile odločno odbito z našimi protinapadi
Vzvišena zahvala Nj. Vel. Kralja in Cesarja Kr. Civ. Komisarju Slovenije, g. Grazioliju
Ob prevzemu svojih dolžnosti v civilni upravi na ozemlju Slovenije, ki je jasedeno po italijanski vojski, je Kr. Komisar in Zvezni Tajnik Emilio Grazioli poslal vdan pozldrav Nj. Veličanstvu Kralju in Cesarju.
Kr. Civilni Komisar je sprejel naslednji odgovor:
»Nj. Veličanstvo Kralj in Cesar je sprejel z veliko zadovoljnostjo Vašo vljudno misel in so Vam prisrčno zahvaljuje.«
Nemško vojno poročilo
Nemške čete dosegle Janino, zasedle Lamo in Volos na
Grškem
Berlin, 22. aprila. DNB. Vrhovno poveljstvo nemške vojske poroča:
Letalstvo je včeraj v grških vodah s posebnim uspehom napadlo sovražne ladje, ki so bile pripravljene za odvoz z grškega ozemlja bežečega angleškega ekspedicijske-ga zbora. Bojna letala so potopila — kakor je bilo deloma že objavljeno — šest natovor-jenih ladij s skupno 31.000 tonami in so poleg tega več ladij tako hudo poškodovala, da sc lahko računa z izgubo še drugih ladij.
V Grčiji so nemške čete nadaljevale s prodiranjem čez gorovje Pindus proti zahodu, dosegle mesto Janino in tako glavno
oporišče za umik na italijansko-grškem bojišču bojujočega se sovražnika. Italijanske sile so s severa zasledovale še pogosto trdovratno se bojujočega sovražnika.
Od Larisse so nemške čete vkljub razdrtim cestam prodrle daleč na jug in so zasedle mesto Lama (Lamia). Jugovzhodno od Larisse ležeče pristaniško mesto volos je bilo po strtem sovražnem odporu zasedeno.
Na grškem bojišču je sovražnik izgubil 11 angleških lovskili letal vrste »Hurricane« v letalski bitki, pet nadaljnih letal iste vrste pa je bilo uničenih v nizkem napadu na letališču Agrinion.
V s e v e r n i Afriki je bil sovražni napad na Solluin in istočasni poskus izkrcanja pri Bar-diji odbit, in sicer s hudimi izgubami za sovražnika. Nekaj sovražnih vojakov je bilo ujetih. Ponovni poskusi izpada sovražnih tankov pri Tobruku so propadli. Nemški in italijanski strmoglavci so tod z dobrim učinkom bombardirali tri velike trgovske ladje, od katerih jo ena zgurela.
Močni oddelki b-o j n i h letal so ponoči ob lepem vremenu zopet napadli pristanišče Plymouth, in sicer z rušilnimi in zažigalnimi bombami. Nastali so veliki požari v ladjedelnicah in skladiščih, kakor tudi močne eksplozije. Drugi uspešni letalski napadi so veljali pristanišču Great Varinouth in letališčem v južni Angliji. Hangarji in druge naprave so bile uničene, noči na 21. april na petih letališčih z zadetkti bomb noči na 21. april na pet letališčih z zadetki bomb v celo izzvala velike požare in močne eksplozije.
Bojna letala so v pretekli noči potopila v Bri-stolskem kanalu v konvoju eno trgovsko ladjo z 8000 tonami, poškodovala so zelo še eno veliko trgovsko ladjo in uničila pred angleško jugovzhodno obalo eno patrolno ladjo.
Pri napadih lovskih letal na angleško otočje in pri letalskih bojih nad Rokavskim prelivom je sovražnik izgubil tri lovska letala in en zaporni balon. Na obrežju Rokavskega preliva je bilo sestreljeno sovražno bojno letalo vrste Bristol-BIenheim.
Nad nemškim državnim ozemljem ni bilo niti podnevi, niti ponoči nobenih bojev.
Pri bojih v južni Srbiji se je zlasti odlikoval poročnik Koster v bojnem letalskem izvidniškem poletu.
Stotnik Yoppin je dosegel svojo 40. letalsko zmago.
Dne 13. aprila se je posebno odlikoval podporočnik strelskega bataljona Hornberg, ko je s svojim posegom v sovražnem ognju preprečil, da bi sovražnik pognal v zrak devet mostov.
Kr. Civilni Komisar v škofijskem dvorcu
V ponedeljek dopoldne je Kr. Civilni Komisar vrnil obisk Ekscclcnci Mons. Itožmaiiu, ljubljanskemu knezoškofu v škofijskem dvorcu.
Kr. Civilnega Komisarja, pred katerimje šla motociklistična štafeta, a spremljali so ga funkcionarji in častniki, so sprejeli pri vhodu škofijskega dvorca predstavniki stolnega kapitlja in ga peljali v prostore knezoškofa. Kr. Civilni Komisar se je zadržal z Ekscelenco knezoskofom v prisrčnem razgovoru.
Po istem ceremonielu je g. Kr. Civilni Komisar zapustil škofijski dvorec in sc vrnil na Kr. Komisariat.
Navdušen sprejem pri Kr. Civ. Komisarju za zasedeno Slovenijo
Ljubljana, 21. aprila. »Piccolo« poroča: Na sedežu Civilnega Kcinisariata za Slovenijo so se danes zbrali fašisti in zastopniki vojaštva; njim na čelu je bil italijanski generalni Konzul v Ljubljani.
Civilni komisar, g. Emilio Grazioli se je po pozdravu Kralju Cesarju in Duceju, Ustanovniku Imperija, v navdušenih besedah spominjal slavnih
potov italijanske zgodoviae in je navzočno pozval k pozdravu bojevnikov na kopnem, na morju in v zraku. Zborovanje se je zaključilo s himno »Giovi-nezza« in s pozdravom Kralju Cesarju in Duceju — Ves dan je bilo mesto okrašeno z italijanski!" trobojnicami.
Kr. Civilni Komisar za Dalmacijo
Split, 21. aprila: Na dan Rojstva Rima, to je 21. aprila, je nastal Civilni Komisariat za Dalmacijo s sedežem v Splitu. Prefekt Zadra, podtajnik Zveze Suppiej, župan mesta Zadra. Poveljnik II. armadnega zbora s sedežem v Splitu in Šibeni-ku in Splitu so prisostvovali pri predaji Komisa-riata, ki ga je zavzel Zvezni Komisar v Zadru,
Položaj angleških in grških čet je resen
General Wavell zahteva pomožnih čet za varstvo Egipta
Carigrad, 22. aprila. Radio Roma. s. Poročila iz angleškega vira v Kairu vedo povedati, da je položaj angleških in grških čet resen. Vendar pa si grško uradno poročilo od 20. aprila zvečer dovoljuje trditi, da je bil sovražnik odbit in da se mu ni posrečilo prebiti grških črt.
Bern, 22. aprila. Štefani, s. V svojih poročilih iz Londona podčrtavaio dnevniki, da se general Wavell pripravlja poslati klice na pomoč v vse smeri, da bi bil kos položaju na egiptski meji. Izvedelo se ie, da so dejansko zahtevali pomožne oddelke iz Nove Zeelandije in Avstralije, iz Indije in iz Sudana in da pričakujejo, da bodo čete prišle ob pravem času. Švicarski listi poročajo, da se v Londonu že odkrito govori o tem, da se mora angleški ekspedicijski zbor vkrcati io da je treba avstralske in novozelandske čete prepeljati v Egipt, ker so tam potrebne. Dnevniki obenem poročajo, da se v Londonu čuti huda potrtost zaradi zadnjih dogodkov.
Churchillov položaj ie ogrožen
Budimpešta, 22. aprila. Štefani, s. »Magyaror-
6zag< piše, da bo angleški poraz na Balkanu imel zelo velike politične posledice za Anglijo. List piše, da je Amerika obljubila svojo pomoč Angliji tedaj, ko je bil položaj Anglije čisto drugačen. Zato še ni mogoče vedeti, kakšne bodo posledice angleškega j>oraza na Balkanu v Ameriki. Po svoji izvolitvi je Roosevelt premagal mnogo težav s svojo propagando, sedaj pa ni mogoče ugotoviti, kako naj odstrani nezadovoljnost, ki se širi celo med angleškim javnim mnenjem. Angleško javno mnenje je izpolnilo svojo nalogo, toda ob tolikšnih bombardiranjih Londona mora tudi angleško jav-
Grki se iz Aten selijo v Malo Azijo
Manuel Sudaros — novi grški ministrski predsednik
Carigrad, 21. aprila. Iz Aten je prišlo sporočilo, da je bil imenovan za novega grškega ministrskega predsednika Manuel Sudaros, bivši ravnatelj grške Narodne banke. Podpredsednik vlade pa je A. S a k e 11 a r i s.
Danes se je začela tudi gonja za potne liste in vozovnice, saj se mora na tisoče Atencev čim prej
izseliti iz Grčije, in sicer nekam v notranjost Ana-tolije (Turčije). Izseljevanje bo trajalo še v 6redo in četrtek. Vse potne stroške bo plačala država. Vse železniške proge so natrpane s tisoči in tisoči ljudi, ki bežijo iz mest in se vsi selijo v Anatolijo. Tudi za te je država prevzela stroške. (Piccolo.)
Anglija vojaško zasedla Irak
Berlin, 21. aprila. Vsi nemški listi razpravljajo o poročilu, da je Anglija vojaško zasedla Irak, in dostavljajo, tla se je to zgodilo popolnoma po angleškem načinu. Ker diplomatske intrige niso mogle ničesar doseči v deželi Arabcev, da bi bili žrtvovali kri za »Churchillov London«, jh je Anglija spomnila na to dolžnost is silo«. Seveda so to Angleži storili tako, kakor da bi bile vojaške čete prišle sporazumno z bagdadskim guvernerjem. To pa je nesramna laž.
Vsi vedo, tla so v Bagdadu prišli na višja mesta taki možje, ki predstavljajo voljo na-
roda in ki so mislili, da bodo lahko branili neodvisnost Iraka. Kriza v državi je privedla do nesoglasja z zunanjim ministrstvom Anglije in vso zmedo je povečal še vojaški položaj v Grčiji in v Afriki. Anglija pa je zdaj jioskrbe-la, da more kaznovati tiste, ki niso takoj priskočili njihovim četam na pomoč na njihovih bojiščih. Zato ni kazalo drugega, kakor da nasilno zasedejo Irak, kar je vzbudilo veliko ogorčenje v vsem svetu, kjer prebivajo Arabci. »Deutscne Allgemeine Zeitung« omenja, da je »Anglija zares tudi moralno na robu propada«.
no mnenje začeti izgubljati svoj mir in iskati krivce. Dnevnik zaključuje, da je Churchilov položaj zelo resno ogrožen.
Angleške izgube na morju
Lizbona, 21. aprila. Iz Londona poročajo, da je mornariško poveljstvo priznalo izgubo ladje »Tor-rent«, ki je služila angleški vojni mornarici. Posadka je izgubljena, o čemer so bili že obveščeni vsi svojci.
Bartolucci. Vsi Italijani v Dalmaciji iskreno jx>zdrav!jajo novo vlado v Dalmaciji
Prav tako poročajo, da so jk> vsej Dalmaciji že na mestu novi komisarji in prav tako tudi na bližnjih otokih. Vse urade imajo že v rokah italijanske oblasti, ki so se brž vživele v novi položaj. Poročajo tudi, da se je Prefekt Zadra najprej zanimal za življenjske potrebščine in obljubil vso svojo pomoč ondotnemu prebivalstvu. Iiolnišnica v Zadru je dobila Ime jx> Plemontskem Princu. Tudi v Splitu so italijanske oblasti brž prihitele na pomoč prebivalstvu. Po vsej deželi je najlepši red in mir. Vsi se zavedajo, da jim italijanske oblasti zagotavljajo srečen obstoj in da bo vse v procvil naroda. (Po poročilu iz »Piccolija«.)
Bolgarija priznala Hrvatsko
Sofija, 22. aprila. Štefani, s. Kralj Boris je poslal naslednjo brzojavko Ante Paveliču, jx>glavarju neodvisne Hrvatske:
Zahvaljujem se Vam za Vašo brzojavko, s katero mi sporočate, da je neodvisna Hrvatska država obnovljena in priznana po Fiihrerju in Duceju. Vesel sem, da lahko obvestim Vašo Ekscelenco, da je tudi bolgarska vlada priznala neodvisno Hrvatsko državo.
Japonski zunanji minister o sovjetsko-japonski pogodbi
Tokio, 22. aprila, f. Japonski zunanji minister Macuoka je dal po svojem prihodu na postajo Maciuli naslednjo izjavo:
O podpisu nevtralnostne pogodbe med Japonsko in Sovjetsko zvezo sem bral taka pojasnila: »Sovjetsko-japonska pogodba je koristna samo za Sovjetsko zvezo«, ali »Trojna pogodba predstavlja korist samo za Nemčijo, medtem ko Jafvonski škoduje«. Vse to ni prav nič res in o tem ni več niti potrebno govoriti. Sklepanje podobnih važnih mednarodnih pogodb je sploh nemogoče, če obe državi podpisnici nimata od pogodbe kakšne koristi.
Japonsko-sovjetska pogodba torej ni koristna samo za Sovjetsko zvezo, pač pa tudi za Ja-
Praznik 21. aprila v Berlinu
Berlin, 22. aprila. Radio Roma. s. Praznik 21. aprila so v Berlinu proslavili z ogromno prireditvijo v Sjx>rtni palači. Proslave se je udeležilo 5000 italijanskih delavcev, ki so v Berlinu, med njimi pa je bilo 28 zastopstev, ki so prišla iz raznih dTugih nemških središč. Proslave se je udeležil tudi dr. Ley, vodja nemške delovne fronte, in številne druge visoke osebnosti. Ob mnogih govorih je govoril tudi dr. Ley, ki se je zahvalil italijanskim delavcem za njihovo veliko in odlično delo v nemških tovarnah in v nemškem poljedelstvu, V9i delajo za iste ideale, za katere se skupno na raznih bojiščih na suhem, v zraku in na morju vojskujejo junaški vojaki obeh narodov za neizbežno zmago.
Podkralj Vo voda Aosta odgovar a Angležem
Rim. 21. aprila: Inozemski tisk in radijska poročila sovražnih držav 6o v poslednjem času govorili o nekakem sporazumu med Podkraljem in generalom Cunninghamom (na afriškem ozemlju). Toda Podkralj ie na vse tozadevne izmišljotine in ziobna namigavanja odgovorii s temi ponosnimi besedami;
ponsko in Mandžukuo, kakor sem dejal, ter ponovno poudarjam, da nisem sklenil nobene pogodbe in da nisem dal nobene izjave, ki bi mogla škodovati Japonski ali Mandžukuu.
Minister Macuoka je v svojem razgovoru
J ~ " " J-----— D- "---
s časnikarji na postaji Manciuli zlasti še poudarjal, kako globok vtis je nanj naredila silna popularnost Duceja in Fuhrerja, kakor tudi Stalina pri njegovih narodih. Macuoka je nato
kakor tudi
ponovno poudaril, da ni storil ničesar drugega, kot le svojo lastno dolžnost kot zunanji minister. To je prav tako, je dejal v primeri — kakor z vojakom, ki gre v boj. To pač ni nič čudnega, saj je to njegova dolžnost.
»Odgovarjam, ne da bi se zmenil za kakšne vaše vojaške predloge. Pripišite sami sebi posledice, ki jih bodo deležni zastopniki belega plemena od tistega trenutka dalje, ko bodo angleške čete in tiste, ki jih vodijo vaši poveljniki, stopile na ozemlja in vse kraje, kjer prebiva belo pleme.«
Bitka, je Podkralj zagotovil Duceja, se bo nadaljevala kjer koli, do skrajnih mejfi. (Po j>oročihi »Piccolija«.)
Kralj Peter v Jeruzalemu
Newyork, 21. aprila. »Piccolo« poroča: »Kakoi je naznanil radio iz Ankare, je prispel bivši jugoslovanski kralj Peter II., kakor tudi bivši jugoslovanski min. predsednik general Simovič in še drugi člani vlade — z letalom v Jeruzalem. Med letom se je pripetila nezgoda in je bil neki bivši jugoslovanski minister ubit.
V glavnem mestu Anglije je že vse pripravljeno za [joseben odbor »Svobodne Jugoslavije«. Po drugem poročilu, prišedšemu kasneje iz Londona, pa je ugotovljeno, da bo sedež »Svobodne Jugoslavije v — Jeruzalemu«.
Bologna, 22. aprila. Štefani, s. Zastopstvo španske vseučiliške mladine je prišlo v Boioguo, kjer bo g06t vseučilišča v Bologni.

ae KCHOCe
Koledar
Sreda, 23. aprila: Vojteh (Adalbcrt), škof in mučenec; Oerard, škof; Ahilej, mučenec.
Četrtek, 24. aprila: Jurij, mučenec; Fidel Sig-marinški, mučenec; Bona, devica.
Novi grobovi
t Vinko Kožuh
V ponedeljek zvečer je v ljubljanski bolnišnici mirno v Gospodu zaspal gospod Vinko Kožuh, nadzornik podjetij Jugoslovanske tiskarne in knjigarne d. z o. z. Rajni se je rodil leta 1894 v Oseku pri Gorici. Dne 1. marca leta 1922 ie vstopil v službo v Jugoslovanski tiskarni kot knjigovodja. Pozneje je postal nadzornik podjetij Jugoslovanske tiskarne in knjigarne. Svojo službo je opravljal vestno in z vso natančnostjo do zadnjega, ko ga je huda bolezen položila na bolniško posteljo. Bil je srčno dober mož, ki so ga spoštovali predstojniki kakor tudi njemu podrejeni uslužbenci. Zapustil je ženo, hčerko in sina, ki bodo silmo težko pogrešali nad vse skrbnega in dobrega moža in očeta. Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 23. aprila ob pol petih popoldne z Žal, kapela sv. Petra, na pokopališče k Sv. Križu. Naj počiva v mriu! Žalujočim naše globoko sožalje!
+ V Ljubljani je nenadoma umrl g. dr. inž. Franc Vagaja, univerzitetni doccnt.
+ V Dol. Logatcu jo umrl g. Jože Urbas, orožniški narednik-vodnik v p. in posestnik. Pogreb bo v sredo ob 5 popoldne na župno pokopališče v Dol. Logatcu.
7- V Zagrebu je umrla ga. Margareta Zupančič amšek. Pokopali so jo v sredo, 22. aprila na zagrebškem MiTogoju.
Naj jim sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožuljc!
Osebne novice
r= G. Janko Barle, župnik pri Sv. Jakobu v Ljubljani, ki ga je pred božičem zadela kap, se svojim znancem in prijateljem priporoča v molitev.
= Poročila sta se v frančiškanski cerkvi v Ljubljani g. Valter Cerne in gdč. Mila Suha-d o 1 n i k. Na novi življenjski poti želimo novo-poročencema veliko sreče in božjega blagoslova.
Kralj. Civilni Komisarijat za zasedeno slovensko ozemlje.
Naredba
Kralj. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje, zvezni tajnik Eiuilio Graziolt odreja:
Vsa državna civilna oblastva na slovenskem ozemlju, zasedenem po italijanski oboroženi sili, ki so bila po dosedanjih zakonih In predpisih podrejena neposredno svojim ministrstvom, kakor na pr. sodna uprava in sodišča, finančna, poštna in železniška uprava, so odslej podrejena Kralj. Civilnemu Ivomisarijatu za zasedeno slovensko ozemlje.
Ljubljana, dne 20. aprila 194l-XIX.
Kralj. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje B. GRAZIOLI s. r.
—	Zvonovi smejo spel zvoniti. Kr. Civilni Komisar je odredil, da cerkveni zvonovi od 0 ure dne 23. aprila dalje spet lahko zvonijo.
—	Znaki alarma v primeru napadov sovražnih letal. Po dogovoru z vojaškim poveljstvom je Kr. Civilni Komisar zasedenega ozemlja Slovenije dodatno k dosedanjim odredbam odredil, da se morajo začenši dne 23. aprila od 0 ure dalje v primeru napada sovražnih letal na vsem zasedenem ozemlju Slovenije oglasiti edinole sirene, ki so že pripravljene, in sicer trikrat zaporedoma po 30 sekund. Od 23. aprila naprej se bodo te sirene oglašale vsak dan ob desetih dopoldne za 10 sekund, kar bo le preizkušnja za njihovo brezhibno delovanje. *
—	Gibanje prebivalstva v Trstu. Med 20. in 21. aprilom je bilo v Trstu rojenih lč otrok, umrlo je 14 oseb, poročilo pa se je 15 parov.
—	Vlak proti Brežicam ne odhaja, kakor
smo pomotoma sporočili 19. aprila, ob 18.45 iz Ljubljane, ampak ob 18.15. Proti Brcžicam vozijo iz Ljubljane torej vlaki ob 5.30, ob 13.30 in ob 18.45.
—	Zveza trgovskih združenj v Ljubljani obvešča vse trgovce in trgovska združenja na področju Kr. Civilnega komisariata za zasedeno slovensko ozemlje: Po odredbi oblasti smejo trgovine in obrati z živili in življenjskimi potrebščinami prodajati za konzum samo nujno potrebne količine živil, oziroma življenjskih potrebščin.
—	Pogrešanci, ki so se že vrnili in za katere so bile v pisarni Rdečega križa vložene prijave za njihovo izsledovanje, so naprošeni, da takoj osebno ali pismeno sporoče svojo vrnitev v pisarni RK v Ljubljani. Navesti je treba ime pogrešanega, čin, kam je bil poklican in kdo ga je pri Rdečem križu prijavit
—	Zadružna gospodarska banka d. d. v Ljubljani je darovala namesto cvetja na grob svojega blagopokojnega upravnega svetnika gospoda Vinka Kožuha, nadzornika Jugoslovanske knjigarne in tiskarne Vincencijevi konferenci za župnijo Marijinega Oznanjenja znesek 000 din v korist siromakov. Bog plačaj!
—	Plačilo najemnin. Hišni posestniki se vabijo, da se zaradi rednega plačevanja najemnin po najemnikih oglase v pisarni Prvega društva hišnih posestnikov v Ljubljani, Salendrova 6, od 9. do 12. ure.
—	Išče se Breznik Dušan, letalski poročnik 15. bazne čete 6. vazduhoplovnega puka N i š -aerodrom. Vsakogar, ki ga je kje videl ali kaj slišal o njegovi usodi, prosimo, naj to blagohotno čimprej sporoči njegovemu očetu Alfonzu Brezniku, Ljubljana, Aleksandrova cesta 7.
—	Vrnitev Italijanov v Slovenijo. »Piccolo« poroča: Kraljevi Civilni Komisar v Ljubljani naznanja vsem tistim Italijanom, ki so bivali v sedanjem zasedenem ozemlju, naj se vrnejo na svoja prejšnja bivališča.
—	Nekateri Hrvatje in Dalmatinci — poroča »Piccolo«, ki so obiskovali šole v Trstu, pa so pustili svoje študije in odšli, so še dalje obvezni hoditi v šolo, sicer se bo njihova odsotnost smatrala kot kazniva.
—	Za ponarejanje kovancev — 5 mesecev. Samski klepar Lojze P. je lani decembra začel ponarejati 10-dinarske kovance. Napravil si je iz mavca model in nato je vlii iz svinca in čina 25 falzifi-katov, ki jih je človek lahko na mah spoznal za ponarejene. Prišel je 22. decemrba lani v Fabja-novo gostilno v Zg. Bitnem. Tam je plačal s ponarejenim denarjem zapitek in več kovancev je spečal med igro, bi so jo igraili v gostilni. Vsega ie spravil v promet 16 ponarejencev. Policija v Kranju je bila obveščena, da je Lojze P. izdajal ponarejene kovance. Lojze je dejanje in krivdo priznal. Tudi včeraj je pred malim kazenskim senatom vse odkrito in skesano priznal. Zaradi zločina ponarejanja denarja je bil obsojen na 5 mesecev strogega zapora in 120 din denarne kazni ali dva dni zapora. Lojze je bil s sodbo zadovoljen; državni tožilec pa je prijavil priziv zaradi prenizke kazni.
Ljubljana
1 Palača Kraljevega Komisarijata je lepo okrašena. Predvčerajšnjim popoldne so lepo okrasili glavno pročelje palače Kr. Komisarijata na Bleiweisovi cesti št. 10. Z balkonov v prvem nadstropju vise zredno lepe italijanske državne trobojnice, z oken v prvem in drugem nadstropju pa zastave s fašističnimi znamenji. Vse pročelje je zaradi tega izredno slovesno in živahno.
1 Stolna Vincencijeva konferenca v Križankah se po svojem zastopstvu udeleži danes, v sredo ob pol 5 popoldne pogreba svojega dolgoletnega blagajnika, g. nadzornika Vinka Kožuha in vabi vse ostale svoje delovne člane in podpirance, da molijo za mir njegovi duši.
1 Na častnem pokopališču na Navju cvete 10.000 mačeh raznih barv, gredice pa obroblja 3000 belih marjetic. Pomladno sonce je pričelo odgrinjati že tudi barvno razkošje 10.000 tulipanov najrazličnejših vrst, da bo Navje vso pomlad kakor najbogatejša vrtnarska razstava pomladnega cvetja. S Tyrševe ceste krenite za železniškim prelazom na desno po Vilharjevi cesti in takoj boste pri portalu cvetočega gaja naših zaslužnih mož. Spoštljivo stopite na Navje, ki je odprto vsak dan od 8 do 12 in od 14 do mraka.
1 Ze pred nekaj sezonami je imela veseloigra Alda de Benedettija, »Trideset minut lju-
bezni«, živahen uspeh. Letos jo bodo ponovili
za abonma. Zgodba se suče okrog rodbinske morale, ki klone pred denarjem. Igrali bodo: Mira Danilova, Krulj, Gabrijelčičeva, Mileva Bol-tar-Ukinurjeva, Nublocka, Cesar, Jerman, Gre-gorin, Lipah, Rukarjeva i. dr. Režiser: prof. Šest. V sredo bo predstava za red Premierski.
1 Na ženski strokovni nadaljevalni šoli pri Sv. Jakobu se prične redni pouk v sredo 23. aprila.
1 Ljubljanske lastnike konj, voz, avtomobilov, motociklov, biciklov, ki so oddali svoje stvari vojaškim oblastem, pa jih še niso dobili nazaj, vabimo, da svoje pogrešane stvari najkasneje do konca tega tedna med 8 do 12 naznanijo mestnemu vojaškemu uradu na Ambroževem trgu št. 7, I. nadstropje. Potrdila naj prineso s seboj.
ZIMO
IZ LASTNE PREDILNICE KUPITE NAJCENEJE PRI ,ŽIM*\JAGEIt,8V.PETUAC.17
1 Za mestne reveže je podarilo osebje mestnega domovinskega urada 160 din v počaščenje pok. ge. Ivane Vrišer, mestna vrtnarija je pa v znamenje tega darila položila na krsto preprost venec. Mestno poglavarstvo izreka dobrotnikom najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. Počastite rajne z dobrimi deli!
I Zelenjava iz Italije e zopet na trgu. S prekinitvijo železniškega prometa je bila Ljubljana odrezana od dovoza sveže zelenjave, ki je v zgodnji pomladi vsako leto redno prihajala iz tržaške okolice in Gorice. Zaradi pomanjkanja zelenjave so domači prekupčevalci začeli navijati cene domači zelenjavi in je bilo na trgu med gospodinjami precej nejevolje. Te dni pa je prispela že prva pošiljka italijanske zelenjave iz Trsta v Ljubljano. Pripeljali so jo z avtomobili. Tak prevoz je seveda drag, kljub temu pa so cene uvoženi zelenjavi zmerne. Tako so glavnato solato prodajali po 16 din za kg, grah v stročju pa po 20 din za kg.
VILO
dvostanovanjsko, v Ljubljani, prodamo. Ponudbe na »Person«, Ljubljana, poštni predal 307. (p)
1 Neprestane nesreče zaradi vojaške municije. V torek pojx>ldne je sprejela ljubljanska bolnišnica 9-letnega delavčevega sina Jožeta Dagarina, doma iz Puštala pri Škofji Loki. Fantek je nevede stopil ob cesti na mino, ki je bila zakopana v zemlji in jo sprožil. Mina je eksplodirala ter pri tem dečku odtrgala desno roko. — 29-letni delavec Ivan Ži-joneti iz Lanišča pri Šmarju pri Ljubljani pa je našel prav tako ob cesti ročno granato. Vzel jo je v roke in jo ogledoval ko se mu je že razletela v roki. Ima hudo razbiti obe roki in se zdravi v ljubljanski bolnišnici Prosimo še enkrat, bodite previdni!
1 Košara jajc zaplenjena. Tržno nadzorstvo je^ začelo izvajati strogo kontrolo nad cenami. Včeraj je tržni nadzornik zaplenil neki kmetici košaro jajc, ker ni hotela prodajati jajc IX) cenah, določenih od tržnega nadzorstva. Zahtevala je 10 din za 8 komadov, ko je tržno nadzorstvo odredilo, da morajo biti jajca po 10 komadov za kovača.
1 Tihotapstvo mesa v mesfo. Kronika trošarinskega urada pač lahko pove, kako znajo mnogi ljudje, posebno mesarji in mesarski po-
Varujte gozdove in našo redko floro!
Zaradi pustošenja in tatvin po gozdovih so že nekaj let uvedene objave o izvoru lesa in gozdnih proizvodov. Te objave niso potrebne za drva in le^, pač pa za hmeljevke, fiiolovke, mecesnove, borove in smrekove veje in vršičke ter za redko tiso. Oni, ki hočejo katero teh stvari peljati na trg v Ljubljano, morajo na svoji občini dokazati, da so naštete stvari posekali ali nabrali v svojih lastnih gozdovih ali pa se morajo izkazati z dovoljenjem lastnika gozda. Domača občina jim nato izda objavo o izvoru lesa in gozdnih proizvodov, to objavo pa morajo predložiti v Ljubljani na mitnici, ker drugače ni dovoljen uvoz v mesto. Kdor bi ne imel objave, jim bodo pripeljane stvari zaplenjene, sami bodo pa naznanjeni občini zaradi kaznovanja. Opozarjamo tudi, naj se ljudje strogo ravnajo po zakonu o varstvu redkih in za Slovenijo značilnih ter za znanost pomebnih živali in rastlin. Po tem zakonu je namreč prav strogo prepovedano trganje, ruvanje, prodajanje, ponujanje v nakup in izvažanje murk, Blagajeve-ga volčina, dišečega volčina, progastega, lovoro-listnega volčina, kranjskega jegliča, avriklja, božjega drevca ali bodičja, planike in več drugih redkih rastlin, ki eo naštete v vsaki legitimaciji Slovenskega planiskega društva. Zakon te prestopke kaznuje z globo do 1.000 din ali z zaporom do 14 dni. Zato pa na strogost tega zakona posebno opominjamo naše cvetličarne, prav tako pa tudi naše gospodinje naj takoj opozore stražnika na grešnika zoper redki in zato dragoceni okras naše domovine. Prijatelji prirode naj na izletih varujejo našo redko floro, podivjani izletniki naj se pa zavedajo, da sosednje države z neizprosno strogostjo preganjajo uničevalce redkega in značilnega rastlinstva, zato bodo pa zasedbene oblasti prav gotovo vzele v zaščito redko floro zasedenih pokrajin.
močniki, vtihotapljati v mesto razno meso, da se izognejo plačilu trošarine. Mesarski pomočnik France je že lani 20. junija skušal pri Kožarjih vtihotapiti v mesto vrečo mesa. Pri poslu ga je spremljala njegova žena Marija. Ko ga je zasačil trošarinski paznik, se mu je uprl in mu grozil z bajonetom, kajti takrat je bil France pri vojakih. Tudi Marija se je upirala pazniku, ki ga je tolkla s kamnom. Meso sta vrgla v Gradaščico. Marija K. je bila včeraj pred malim kazenskim senatom zaradi javnega nasilja obsojena na 1 mesec zapora. Mož ni prišel k razpravi, ker mu sodišče zaradi vojnih razmer ni moglo dostaviti vabila.
Gledališče
Drama: Začetek ob 17: Sreda, 23. aprila: »Trideset sekund ljubezni«. Red Premierski. — Četrtek, 24. aprila: »Zaprta vrata«. Red Četrtek.
Opera: Začetek ob 17: Sreda, 23. aprila: »Tri stare škatle«. Red Sreda. — Četrtek, 24. aprila: »Faust«. Red A.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10, in mr. Bohinec, Rimska cesta 31.
Podrti mostovi v Škofji Loki in okolici
K našemu članku »Velikanska škoda zaradi podrtih mostov« v številki od 18. aprila, nam poročajo iz škofje Loke naslednje:
Ni res, da je starodavni kapucinski most čez Selščico obstal zaradi tega, ker je bil zgrajen kot masiven obok. V resnici je ta most obstal samo zato, ker je preprost vojak-doma-čin imel toliko razuma, da je uvidel brezmi-selnost razstreljevanja. Miniranje mostov v Škofji Loki je vodil neki inženirski poročnik jugoslovanske vojske, ki je povsod, kjer je lahko od blizu nadzoroval delo svojih vojakov, ukazal natlačiti v izkopane luknje po več sto kilogramov razstreliva. Eksplozije so bile zaradi tega tako močne, da se je po mestu usipala opeka kar v plazovih s streh. To je povzročil že sam silni zračni pritisk ob eksplozijah. Hiše, ki so stale bliže mostovom, imajo komaj golo strešno ogrodje. Pri mnogih hišah je zračni pritisk tudi zdrobil vrata in izdrl ključavnice. Pritisk je seveda zdrobil vse okenske šipe, ponekod pa je bil fako močan, da je celo okenske okvire vrgel iz zidu. Tako ima n. pr. samo uršulinski samostan na razbitih šipah in pokvarjenih oknih okrog 30 tisoč dinarjev škode.
Novi železobetonski mostovi, k jih je cestni odbor pod vodstvom župana Ziherla oskrbel svojemu okraju s takim trudom in stroški, pa leže kot velike razvaline v strugah in je še nevarnost, da v primeru večje vode zajezijo strugo in povzročijo povodenj v okolici. In
| kakšen pomen ,}e imelo vse to? Saj ista Sel-ščica in Poljanščica pod vsemi temi mostovi tako majhni in imata tako položne bregove, da ne bi samo tanki in avtomobili mogli neovirano priti takoj na drugi breg, četudi ne bi bilo mostov, ampak tudi vozovi, kolesarji in pešci.
Le starodavni kapucinski most se vzpenja nad tako globino in nad tako strmima bregovoma, da bi razrušeni most v resnici predstav-jal prometno oviro. Prav zaradi strmine bregov tudi že omenjeni poveljnik ni mogel priti sam do izkopanih jam v oboku. Zato je vojak, ki je vlagal razstrelivo, lahko spustil velik del razstreliva v vodo, ker se je sam zavedal, da se za prazen nič razdira velika vrednost in vse hliž.nje hiše, ki so kar prislon jene k mostu. Vedel je, da se bodo bližnje hiše skoraj gotovo podrle, če bo točno izvršil ukaz. Po njegovi zaslugi je bilo le malo razstreliva vloženega in je zato eksplozija zagnala le stranske kvadre iz oboka, sredina oboka pa je ostala.
Resnici na ljubo naj se torej ugotovi, da je le razumnost in prisotnost duha tega navadnega vojaka rešila zgodovinsko in gospodarsko važen most in velik del hiš v okolici. Takoj naslednji dan po dejanju se je že pokazalo, da je včasih le dobro, če pri vojakih kdo misli tudi nekoliko z lastnimi možgani. Če bi se tega zavedal njegov predpostavljeni, bi bile našemu okraju prihranjene milijonske vrednosti.
34	Jules Verne:
Lov na meteor
Poslanik je neverno opazoval svojega sogovornika. Ali je imel posla s sleparjem ali norcem?
»Gospod,c je dejal, »bil sem član mednarodne konference in vas lahko prepričam, da še vedno zaseda, kar sem zapustil \Vashington. Ravno tako vas lahko prepričam, da mi ni znano, da bi bila prejela kako brzojavko.«
Poslanec se ni lagal. Malo naglušen ni slišal niti besede od brzojavke, ki jo je bil predsednik prečital med silnim hrumom in razgovori, ki so navadni pri vsaki skuf>ščini.
»Toda poslal sem jo!« je vzkliknil Cefiren, ki je prihajal v ogenj. »Naj je prišla ali ne, to stvari glede mojih pravic niti malo ne spremeni.«
»Vaše pravice?« je dejal de Schnak, ki ga je ta prepir jel jeziti. »Ali res morete polagati neke pravice na meteor?«
»Ne, znebiti se ga hočem!« je vzkliknil Cefiren posmehljivo.
»Meteor šestih milijard frankovl«
»Kaj zato! ... Če bi bil vreden tudi tri sto tisoč milijonov milijard bilijonov trilijonov, me to ne bi oviralo, da si ga ne bi prilastil.«
»Prilastili? To je smešno. Pa bi imel en človek več zlata kot ves svet, tega ne bi mogli trpeti.«
To me nič ne briga,« jo dejal Cefiren besno. »Vem samo, da je meteor moj.«
»To bomo šele videli,« je dejal de Schnak jedko. »Za zdaj boste dovolili, da nadaljujemo pot.«
Po teh besedah se je dotaknil krajcev svojega klobuka inpomignil vodniku. Tisočglava množica se je zganila.
Cefiren je presenečeno gledal, kako so šli ljudje mimo in ga niso niti pogledali, Vstopiti so
brez njegovega dovoljenja in se vedli, kot bi bili doma. Zaničevali so njegove lastninske pravice. To je bilo preveč.
Nič ni mogel storiti proti tej množici. Zato se je, ko je fioslednji tujec odšel mimo, napotil proti svoji koči.
Gredoč je dajal duška svoji jezi:
»To je nesramno... nesramno...,« je neprestano vzklikal.
Množica je odšla za svojim voditeljem. Na skrajni točki so se ustavili, kajti dalje niso mogli.
Meteor je bil oddaljen od njih štiri sto metrov in ljudje so strmeli vanj, kot sta bila prej strmela Cefiren in njegov boter. Ni več žarel, vendar je bil njegov sijaj še tolikšen, da so ga oči komaj prenesle. Njegova vročina pa ljudem ni pustila, da bi mu prišli blizu.
Na tem meslu primorja se je končavala ravnina. Ena stena, ki jih domačini imenujejo unaleke je bila visoka trideset metrov. Meteor je bil padel tik te stene na rob ravnine. Le nekaj metrov bi zadostovalo, pa bi padel v morje.
»Da,« je dejal Francis, »dvajset korakov proč, pa bi bil na dnu morja.«
»Odkoder bi ga ne mogli več privleči na dan,« je dodala Arkadija.
»Gospod de Schnak ga še nima,« je rekel Stanford, »prevroč je še, da bi si ga vzel.«
»Tako je bilo. Morali so počakati, da se ohladi, a to bo pozimi, ko bo na otok pritiskal hud mraz.«
Zvezdogleda iz Westona sta stala kot prikovana in nista umaknila oči z njunega meteorja. Hotela sla še dalje, pa ju je silna vročina zadržala. Okoli meteorja je bila silna vročina, ki je delala zrak tako zadušljiv, da je bilo v njem komaj mogoče dihati.
»Končno je tu... Ni padel v morje... Srečni Gronlandci ga ima jo ...«
Tako so govorili ljudje med sabo in se umikali
pred vročina.
Minile so ure in nihče se ni zganil, da bi odšel. Strmeli so v meteor in pozabili na čas.
»Gospod Stanford,« je dejala Arkadija nenadoma, »mislite, da je dovolj nekaj ur, da se meteor shladi?«
»Še nekaj dni je premalo,« je odgovoril Cet.
»Potem grem na parnik in se bom vrnila pozneje.«
»Tudi jaz bom storil isto. Mislim, da je na ladji že zvonilo h kosilu.«
To je bila pametna odločitev, a Francis in Jane nista mogla pregovoriti zvezdogledov, da bi storila isto. Zaman je bilo, da so se ljudje jeli vračati in je de Schnak sklenil, da se vrne poslednji, norca sta hotela ostati sama z meteorjem.
»Pojdite, oče,« je dejala Jane že desetič okoli poldneva.
Toda doktor ni odgovoril, stopil je dvanajst korakov dalje. Takoj se je umaknil, kajti bilo je, kot bi se približal žareči peči. Tudi Dean Forsyte, ki ni hotel zaostati za doktorjem, jo je hitro pobrisal iz območja vročine.
»Pojdimo zdaj,« je pričel Francis in pregovar-jal oba zvezdogleda. »Čas kosila je. Saj vam meteor ne ho ušel. Čeprav ga požirate z očmi, siti pa od tega niste.«
Nič ni pomagalo. Šele proti večeru, ko sta bila zvezdogleda že j>opolnonia izmučena od naporov in gladu, sta se komaj odločila za povratek. Sklenila sta, oa se čimprej vrneta k meteorju.
Res sta se drugi dan precej vrnila, toda pri meteorju sta našla že petdeset oboroženih ljudi, vso grdnlandsko vojsko, ki je prišla, da očuva dragoceni meteor
Proti komu je poslala vlada to oboroženo silo? Proti Cefirenu Xirdalu? Proti njemu je bilo petdeset ljudi preveč. Tembolj ker se je meteor sam branil družbe. Njegova silna vročina je zadrževala tudi najdrznejše. Komaj en meter so dosegli od prejšnjega dne. Mnogo mesecev bi bilo treba, preden bi se de Schnak lahko v imenu Grfinlandske dotaknil tega velikega kupa zlata.
Navzlic temu je bilo določeno, da straža čuva meteor. Kadar gre za nekaj milijard, ni nobena previdnost odveč.
Po povelju gospoda de Schnaka je iz luke od-plula ena izmed ladij, da bi na najbližji brzojavni postaji sf>oroči!a svetu, da je meteor padel. Poslom gospoda Lesseurja to ni moglo več škoditi, ker je imel že štiri in dvajset ur prehitka in medtem časom je njegova banka lahko opravila svoje delo. Finančna špekulacija, ki se je je bil lotil, mu je morala uspeti.
Popoldne istega dne pa je gronlandska vlada zvedela, da straži poleg njenih petdesetih mož zdaj sedemdeset ljudi zlati meteor. Okoli poldneva je bila namreč pristala pred Upernivikom križanka. Na njej je vihrala zvezna zastava Zedinjenih držav. Izkrcala je dvajset mož, ki so pod poveljstvom mornariškega oficirja taborili v bližini meteorja.
Gospodu de Schnaku ni bilo prav, ko je zvedel za to neželeno ojačnje straže. Ljubo n% je bilo sicer, da tako vestno čuvajo dragoceni mefeor, vendar pa ga je izkrcanje ameriške oborožene sile na gronlandskem ozemlju zelo skrbelo. Častniku je fo tudi povedal, vendar ga ta ni mogel pomiriti. Izvršil je ukaz svojega poveljnika in se dalje zanj ni brigal. Zato je poslanik hotel oditi na kriŽarko in tam zahtevati pojasnil, toda medtem se je zgodilo nekaj drugega.
Ponoči se je pred Upernivikom ustavila angleška križarka. Ko je kapitan zvedel, da je meteor že padel, je po vzgledu svojega ameriškega ovanša poslal na kopno dvajset oboroženih ljudi, ki so se pod vodstvom pomorskega kadeta napotili proti ležišču zlata.
Gospod de Schnak se je začudil. Kaj naj je to pomenilo? Še bolj pa ga je zaskrbelo, ko je ne-dolgo zatem prijadrala v pristanišče še tretja križarka s trobojnico in nekaj minut potem se je dvajset francoskih mornarjev izkrcalo na gron-lauuskih iien. Tudi oni so hoieii varovati meteor.