Listek. Prisega v večnost. (Besnična pripovedka; prevel Ivan Vnk.) (Dalje.) »Ne taka, kakor si vi mislite«, mi odgovori pikro. »Ali je pri človeku kaj drugega, če postane brana črvov?« >Čs se vi primerjale zaicem«, mu odvrnein hladno, »ler darujete vaš duh v hrano črvcm, potom že govorite prav, da —.« »Duh! — to je ravno!« mi seže v besedo; »ne razumite me napačno! Jaz vidim v Clovtku višje bitje, večjo duševno zmožnost kot pri živalih, ki pa — vi imenujete duha — ki mora ravno tako svoje delovanje ustaviti, kakor bitro se ustavi kri.« »Svoie delovanje v telcsu, seveda!« »Vi torej verujete na daljše duševno delovanje izven telesa, duSevno delovanje po smrti, takoimenovano večnost ?< me \praSa nsglo. >Čj bi ne verjel in bi tudi moj duh ne vedel, da je večnost, bil bi se postavil nižje od živine, na stališče vasih umorjenih zajcev*, Bem mu odvrnil smebljaie. »Ia če je torcj večnost, žlvljenje duhov, Bli bodete tedaj tudi vedeli, da ete — da ste bili v sedanjem življenju in ali boste vedeli o vaših bližnjih?« »Da, to verujem!« »Verovsti, verovati — pa ne za gotovo vedeti! Kako naj verujera o čem, če se pa 3e nisem prepričal?« vsklikne porogljivo Ev&ld. »Vendar, čujte Sepet čudnega drevesa!« Bila sva ravno pod m( g )čnim veievjem »Sepetajoče smreke«, in akoravno ni pihala nobena sapica, se je tresla cela smreka in to rnočneje kakor kedaj poprej, da me je spreletela lahna groza in setn se boječe ozrl na vse strani. Evald je to zapazil in z zanieljivim nasmehom dejal: »No, kaj mislite vi o tej pofiastni smreki?« »Da ima to tresenje nek naraven vzrok«, odvrnera ttu naglo. »Naraven vzrok!* se smeji Evald. »Seveda, vse je narava! Kaj je to naraven vzrok?« »Vse tiste spremembe in reči, ki se gode v naravi iz navadnih in nam poznanih ali nepoznanih vzrokov«, mu odgovorim ostro. »Resnično; potem mi pa povejte tudi vzrok te prikazni pri tem drevesu. Za to prosim!« »Tega ne morem, ker mi ni znan vzrok tega tresenja.« »Tudi drugih ne moretp dokazati«, re5e hitro. »KaJ je torej? — Ct3znaravno? — Vse je narava! Vse se vrši po danih naravmh zakonih! Ali je toraj kje kaj čeznaravnega?< >Gospod Evald«, rečem resno, »vi morebiti nimate pravega pojma o naravi. d vi trdite, da je vse naravno, in v naravi je tudi mncgo reči, ki so morebiti po naravnih pravilih in zakonih dokazani, vendar segajo čez naravo naSega misljenja, torej so tudi čeznaravni. Stvarnik vsega tega \s dal vsakemu svoje zakone, dal je ludi tej ali oni stvari moč, ki je tudi morebiti vezana na naravne zakone, vendar se tu pa tam b!iskavo hitro prikaže in zrpet izgine, na kar smo prisiljeni imenovati to čeznaravno moč.< Evald \e strmel pred se in za hip odgovoril: »Gijte, vem, da ste že sliSali mnogo čudnih pravljc o tem drevesu med prostira ljudatvom. Kaj mislite o tem?« »Kar si sploh vsak trezen človek midi o takih pravljicah * »Hočete torej reči, da je to yse laž in prazna govorica?« »Tega ravno ne; vsekako je v tem nekaj stvarnega, česar pa ne moremo dogaati in razumeti. Tako gre od vut do ust ter se delajo s pripovedovanjem raznovrstne poSasti, in povod temu pripovedovanju dajo reči, kakor n. pr. lukaj ta vsekako čudni šepat drevesa,« »In vendar je resnica, da se je v tem kraju in posebno pod tetn drevesom odigral mardikateri grczovit prizor, kakor krvavo izdajstvo, napad, umor, brat }e moril tukaj lastnega brata. Ta gruča zemlje tukaj pokriva kosti umorjenega; — ha! Vi se tresete! — A!i se bojite?« »Vsekako ni tak kraj nič prijaznega«, mu mirno odvrnem. »Toda česa se naj bojim; ali mar capada?« »Vi torej ne verujete na pcSasti in duhove?« »V navadnem ljudskem smislu ne!« »Ia vendar; znabiti je ta Sepet v teh vejah tožba tako grozno umorjenih žrtev; ko bi bilo to pripovedovanje o večnosti! Zakaj ne rszumimo, so li to tožbe, pretenje morilcem ali pa svarjenje pred duhovi, ki im?.jo tukaj svoje bivaliSče?« (Daije prihodnjič.)