ZA POGLABLJANJE SAMOUPRAVE
Pred mesecem dni je bila v vetiki sejni dvorani občinske skupščtne peta seja OK S/.DI naše občine. Med pnmembnejšimt ločkami dnevnega reda so bile razpraveo predlogu dopolnitev in sprememb statuta RK SZDI.. razvoju in de-lovanju komunalnega sistema v Ljubljani, (isnulku sprememb in dopolnitev statutov mesta Ljubljana in naše občine. Objavljamo zaključke s te seje.
Konferenca ugotavlja, da je bila javna razprava o ustanovnih dopol-nilih v občini dobro organizirana. da je delovne Ijudi in občane seznanila z vsebino Titove pobude o kolektiv-nem delu. vodenju in odgovornosti tercilji dopolnitev ustave in statutov družbenopolitične skupnosti ter jih spodbudila h kreativnetnu oblikova-nju dokončne vsebine ustavnih do-polnil in sprememb statutov občine in Ljubljane.
Javna razprava se je navezovala tudi na širši krog vprašanj in ocen o dosedanjem uresničevanju ustavne zamisli občine kot komune in vseh ti-stih vprašanj, ki ovirajo nadaljnji ra-
zvoj KS, delegatskega sistema in drugih, ki jih je nakazalo predsed-stvo v izhodiščih pred javno razpra-vo. ,
Ob tem, da je bilo razmeroma ve-liko pripomb in vprašanj k osnutku ustavnih dopolnil, pa konferenca ugotavlja manj pripomb in pobud pri oblikovanju besedila sprememb sta-tutov občine in mesta. Ta ugotovitev potrjuje oceno predsedstva OK SZDL. da je statutarna komisija ob-činske skupščine zelo vestno in ten-kočutno, v skladu z vsebino Titove pobude in političnimi izhodišči za re-striktivno pot, pripiavila osnutek sp^ememb statuta mesta Ljubljana.
Konferenca v celoti podpira pred-
loge iz javne razprave o dveletnem mandatu z možnostjo ponovne izvo-litve za dve leti predsednika skupš-čine in predsednikov zborov občin-ske skupščine ter ocenjuje za pri-merno, da se statutarna komisija loti oblikovanja predloga sprememb ob-činskega statuta. Upošteva pa naj pripombo, da se kljub še ne spreje-tem zakonu o SLO in DS nekatere stvari še vnesejo v statut, še zlasti, kar zadeva uveljavljanje delovanja ko-miteja za SLO in DS v občini.
Konferenca podpira tudi predla-gane nadaljnje aktivnosti pri dogra-
jevanju statutov skiipščtn sisov in KS ter aktivnosti pri analiziranju in utr-jevanju samoupravnega delegat-skega skupščinskega sistema, ki naj se po vsebini in obsegu zlijejo v pred-volilne in volilne aktivnosti 1982.
Konferenca pa ob dobri javni raz-pravi v občini ugotavlja pomanjklji-_ vosti pri koordiniianju razprave v Ljubljani. Enotno dogovorjena izhodišča in akcijski program, ki ga je sprejelo predsedstvo MK SZDL, se niso izvajala. Zato je prišlo do zaka-snelih objav osnutkov občinskih sta-tutov in nekoliko slabše razprave o njin.         Nadaljevanje na 4. strani
(Nadaljevanje s 1. strani) Ker se koordinativne slabosti mesta
— in s tem tudi neenotnost akcij Ijub-ijanskih občin — ponavljajo, je nujno to analizirati in zahtevati več politične odgovornosti  Tio   enotno   izvajanih akcij, naj bo to v posameznih družbe-nopolitičnih organizacijah ali družbe-nopolitičnih skupnostih.
Neučinkovitost dogovarjanja je v Ijubljanskem komunalnem sistemu slabost, ki močno ovira hitrejši razvoj mesta kot skupnosti petih občin in kot posebne družbenopolitične skupnosti. To slabost je konferenca ugotovila tudi v stanovanjskem gospodarstvu, čeravno imamo dogovorjen in začrtan enakomeren razvoj z obilno solidar-nosti do družbenega standafda. Prav zato so bili na konferenci izrečeni po-misleki, da bi namesto sedanjih petih stanovanjskih skupnosti v Ljubljani imeli le eno in v občinah enote. Na-sprotno! Da bi učinkoviteje delegat-sko obvladali izredno zahtevno stano-vanjsko gospodarstvo. bi morali ra-cionalizatorsko razmišljati o združe-vanju na ravni občinc in ne mesta, ra-zmišljali, kako bi v občini stanovanj-sko, komunalnn in siavbnozemljiško skupnost združili v eno skupnost. Tako bi bila tri področja združena v eno procesno nalogo in celoto, ki bi jo delegatsko in vsestransko obvladali lažje in celoviteje. Temeljito pa bi mo-rali obdelati tudi potrebnost drugih mestnih SIS. Ali ne bi mogle namesto njih delovati le koordinacije?
Gradivo Razvoj in delovanje ko-munalnega sistema v Ljubljani je so-lidna zasnova, da se vsi »ubjektivni dc-javniki vključijo v razprave in z aktiv-nostmi pripomorejo preseči nekatere slabosti in ugotovitve iz tega gradiva
— še zlasti tiste, ki se nanašajo na ob-čino kot družbenopolitično skupnost in   KS  kot   temeijno   samoupravno skupnost.
Pospešiti moramo samoupravno preobrazbo v na novo oblikovanih KS, da bodo tc čimprej polno zaživele in sposobne voditi skupno dogovarjanje
aktivnosti, ki so pred nami, še zlasti kadrovske in druge priprave na voli-tve, III. samoprispevek, usposabljanje krajanov za SLO in DS tei sainou-pravno organiziranje stanovalcev.
V tistih KS. ki se v prvem krogu re-ferendumov niso mogle odločili za preoblikovanje. je treba obnoviti ak-tivnosti in pripraviti analize za nadalj-njo njih preobrazbo. To pomeni tudi dolgoročnejše gledanje na vofitve, srednjeročni načrt. lžgradnjo sosok ali stanovanjskih enot. ki bodo v pri-hodnje ubrano in s številom prebi'al-cev ter objekti družbenega standarda omogočale preoblikovanje sedanjih ali oblikovanje novih KS. Te so: Zad-vor, Vevče-Zg. Kašelj, Dolsko. Besni-ca, Stepanjsko naselje I in Zadobro-va-Sneberje.
Pri finanriranj« KS je vse več težav, kar nujno povzroča motnje tudi pri uresničevanju sprejetih programov KS in naspioh nejasen družbenogo-spodarski razvoj. Zato konferenca podpira pobudo sveta za razvoj KS. da je treba dela na tem področju okrepiti in čtmprej pripraviti osnutek družbe-nega dogovora in samoupravnega spo-razuma, za kateregaTSTdo prihodnje|i leta še pravočasno pridobili tudi širfo družbeno verifikacijo.
Ker v delu delegatskih skup*hn ugotavljamo vse večji probiem glede sklepčnosii zborov, še zlasti nekaterih SIS, je nujno da družbenopolitSne organizacije poživijo delo temeljnih delegacij in konferenc delegacij. Ak-tivnosti je treba povečati predvsem v delovnih organizacijah, za kar je za-dolžen sindikat in v KS, za kar je za-dolžena SZDL. Seveda pa morajo k večji aktivnosti prispevati tudi same skupščine SIS in njihove strokovne službe.
Oceni naj se tudi delvdelegatov za zbora skupščine SR Slovenije, še ziasti manjšo aktivnost delegatov za zbor združenega dela in udeležbo pretežno istih delegatov.
Občinska konferenca SZDL Ljubljana Moste-Polje