Leto VI., štev. 27 Lfubllana, nedelja, f. februarja 1925 Poštnina pavšallrana Cena 3 Din Izhaja ob 4 zjutraj. Stane mesečno 25-— Din ta inozemstvo 40-— , neobvezno Oglasi po tarifo. Uredništvo: Miklošičeva cesta sL IG/L Telefon it. 72. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Up ravni stvo: LJubljana. Prešernova ui.iL 4 In 54. Telef .iL 36. Podružnici: Maribor, barvarska ut 1. Celje. Aleksandrova c. Kamin pr. poštn. čekov, uvodu i lev. 11.842. Nove korupeijske afere SLS Zopetci prelom med Grčijo in Turčijo Agrarni In državni gozdi ter «Gospodarska zveza® in italijanski Razburjenje v Grčiji radi izgona ekumenskega patrljarLa. — Grški Današnja številka «Jutra» obsega 16 strani in stane T R I dinarje. Prihodnja številka «Julra« izide kakor običajno v torek zjutraj. Ljubljana, 31. januarja. Odkar so Slovenci kulturno oživeli, jih je zasledovala senca klerikalnega j nemarnostih in izdajstvih prilikom lan- v času teh projektov kletiknlid-poslanec v Solun. Ta ukrep turške vlade ziuiči j-- H., nATUiARH 17, vas •zadniaštva Njegov bič so od Pre-I skih zaključnih pogajanj v Opatiji se še Ivan Vcsenjdk. , težk0 obremenitev razmaja med Turčijo: " . . " - • » • t' 3 ... • mm m m ~ m m m . m . .. i a fj1 .nn m ■ a a* 1 • mm /ima n i- kapital. — Razkritja Iz lanskih pogajanj Koroščeve vlade z Italijo.; Beograd, 31. januarja, r. V zvezi z našim včerajšnjim poročilom o klerikalnih poslanik v Angori odpoklican. Atene, SI. januarja 8. Od angorsl e vla- sprejem pri nredsednlku republike je bil obeh straneh gozde. kapital in svoje ljudi. Minister za agrarno reformo je bil de izgnani carigrajski patrijarh je prišel oepovedan. -črna preko Stritarja. Aškerca do Can- j poroča, da je vsporedno s ttmi žalostni-karia občutili vsi veliki naši kulturni | mi dogodki tekla akcija klerikalnega in ieiavci. laškega kapitala, da se polasti gozdov. Po daljših pripravah je prišel v osem-i ki se nahajajo pod agrarno reformo v desetih letih preteklega stoletja na ja-j Sloveniji. Neka velika klerikalna ergani-sen spregled tudi politični klerikaii- ! zaciia (Op. ured. očividno gre za «Go-zem. Da mora na duhovščini in njenem j spodarsko zvezo.) je hotela dobiti v ro-vplivtj z u pot rebl je v&n jem verskega i ke eksploatacijo vseh državnih in velikih iu drugega pritiska, ki je duhovnikom i privatnih šum v Sloveniji, da se ustano-aa razpolago, biti osnovana posebna j vi velika trgovska družba, ki bi s po-solitična stranka, ki ji je cilj gospodovo nad drugimi stanovi in odločilen vpliv v vseh strokah javnega življenja, ta nesrečna misel, poprej še meglena, je po ideologiji Antona Mahniča in Jakoba Missia prodrla v našo javnost. S tem je bil razdejan dotlej enotni narodni tabor in nastal je bratomorni razkol. Za Mabničem je prišla moška doba slovenskega klerikalizma, ki so ji bili reprezentanti: dr. Lampe, dr. šus.eršič i.'i dr. Krek. Prva dva z organizatorno in gospodarsko sposobnostjo, tretji s priklof.it vijo socijalnih gesel, so imeli!bila zanesljive informacije, da pripravlja močjo italijanskega kapitala Imela vso i lesno trgovino v rokah ter enostavno predpisovala ccnc. Slo .e pri tem predvsem za šume bivšega kneza Schonhurg-VValdciiburga, VVindischgraetza in kneza Aucrsperga. Ta družba naj bi Imela na V naših krajih Je notorlčno, da se je v •Gospodarski zvezi« že opetovano pripravljalo izločenje lesnega oddelka tako, da bi par velikih špekulantov dobilo lesno kupčijo »Gospodarske zvezes sami v roke in bi skušali dobiti s pomočjo vlade nekak monopol. Ti naklepi so bili predmet razn h tožb, kjer je igral glavno vlogo poslevodeči predsednik SLS Bo-gumil Remec. Vsi ti poskusi so dozdaj propadli na čuječnosti avnost', ki je dovolj opozorjena, kje le It-glo korupcije v Sloveniji. O tej stvari bomo še poročali, ko bodo vsa poizvedovanja zaključena. Op ur. Opozicija pripravlja volilne nerede Vlada je odločena za vsako ceno zatreti vse kar bi oviralo volilno svobodo. — Radičevci bi boleli volitve sploh onemogočiti. — Izgredi na Hrvatskem. Beograd, 31. januaria. p. Vlada je do in Grško. Grški ministrski predsednik 1 Miha je Izjavil, da je izgon v očividnem nasprotju s lausannsko pogodbo. Bivši peneralni komi-ar Pargaio- je imel pred zbornico Izrazit govor za vojno. Zbornica Je sprejela protest ter sklenila, da se iz-roii protest vsem Inozemskim parlamentom. Vlada je odločila, da se pokliče po slanik iz Angore ter apeiira v zadevi na Zvezo narodov. Za danes napovedani Aten*, 31. januarja, v. Uradno 6e potrjuje izgon ekumenskega patrijarha Konstantina iz Carigrada. Kljub sklepom m»,-?*ne komisije, da naj se patrijarh ne iz-žene, so turške oblasti poslale v njegovo stanovanje dva policijska agenta, ki sta patrijarha spremila aa kolodvor in ga odpravila v prvi vlak, ki je vozi! na Urško. Patrijarh se nrajja že na rrškem teritoriju. !ia nemoralnem temelju klerikalne stranke zainteresirati zanjo širše sloje. Ob izbruhu svetovne vojne začenja doba dekadence SLS. Orijentirnna v avstrijsko imperialističnem smislu, za dunajski centralizem, na po jena z mrž-:ijo proti pravoslavni Srbiji in Rusiji, kakor preti kulturni Franciji, je klerikalna inHigenra na vso moč nastopila v bfj proti našemu osvobojeni«. Ko pa je narodna ideja elementarno prodirala, se je klerikalne mase niso mogle ubraniti, SLS je v strahu pred mogočnim valom našega nacijonalizma ■ . . . vodUgla političnemu vplivu 'napredne d(j se. radičevci m iniran- •deligerr • L. 1917. in še precej po-i ^mumstl dogovor,, kako na meje^hu^Iia klerikalna stranka d-»- j ™bšc»> ™r,zurm mciden e in spopade ševno dostojnost in šele 1. 1919. in U'r p/cpr/c'U vo dve: T"! ' ff 1920. se preplašena zav6 v narodni dr- pravl'a delm zdezn,iarskl itruik' V opoziciji je z ozirom na slab položaj njenih šan.s v zadnjem času nastal močan pokrel za abstinenco. Stvar nuj bi se izvedla tuko, da bi ooozicijonalne stranke pozvale svoje pristaše naj ne opozicija voliine nerede. Po inozemstvu so radičevci in klerikalci raztrosili vesti, da bo prihodnja nedelja 'krvava*. S tem skušajo škodovati ugledu naše države ter zlasti tudi naši valuti. Kakor je izvedel Vaš dopisnik na najmerodujnejšem mestu je vlada odločena za vsako ceno osi-gurali voliino svobodo ter bo z močno roko zlomila radiči v i ki in klerikalni volilni teror. Prihodnji teden bodo orožni-ške slanice v mnogih krajih pojači ne in bo orožniitvo imelo nalog, da zatre na Hrvatskem vsak pojav radičevskih «borbenih oddelkov. Vlada je tudi obvešče- Javi, da v- njej ni dobrega prostorčka za klerikrlizem. Od t!y\ i dekadenca SLS naglo napreduje: S7,S se v obupu oklepa vsega, kar je proti državi in narodni ideji, po-zablja na vse nri-ege 1. 1917. in 1918., fcoieba me 1 rwpublikn.nst.vom in monarhijo, nasanja Slovence v plemenski) mržnjo. Manjka ji jasne orijentac-ije, kaj hoče v narodni državi, boji se je in zato ji je dobrodošlo vse kar državo slabi. Tragična je cikeak linija SLS v teh letih: spočetka centralistična do skrajnosti, ker so nieni člani bili ministri in so podpisali vse centralistične uredbe, kmalu nato v drugem ekstremu Radi čevega federalizma. V vsem delu ne iskrenost, dvoličnost in neka neurejenost. SLS ni imela po prevratu nobenega ideologa, ki bi jo povedel v ju-go-lovensko realnost. Gosp. Korošec je lahko politik, a mislec in merodajen organizator ni. Ril je veiik, ko je bi! glasnik jugoslovensko demokratske ideologije, majhen na se je izkazal, ko je bilo treba njegovi stranki najti novo koncepcijo za nove razmere: Mož je ostal v vodah avstriiskega klerikalnega načina mišljenja in boja, voditelj po imenu in ne po duhu. V tem pa je začela v temeljih propadati duševna srradba klerikalizma. V Avstriji opora državne misli, ie v Jugoslaviji tnkoj stopil v boj ž njo, ker je vedel, da ideja državnega edinstva on^-mogočuje. da bi prišel klerikalizem trajno do odločilnega vpliva. Parkrat se je obesi', na obleko srbski stranki, a moral je barvo pokazati in je izpadel. Klerik.nlizem je [»roti naši državni ideji, ker v£, da v Jugoslaviji ne more sfkoli priti do v,,fine. Ker pa vrhn tega zbuja versko in plemensko nestrj>-nost, je napovedal boj ideji narodnega edinstva, ki je antipod teh dveh zastarelih strasti. To napačno stalile napram državna •deij spravlja klerikalno inteligenco v težavne notranie konflikte. Postala je neiskrena in oportunistična. V tem obeležju se razvijajo koritarji, ki stranko zlorabi ia jo za sebične namene. Ma-isionizem Bogumil Romčeve struje v: ki ie obenem niena vladajoča ftiuia. je pristen produkt te dekadence. I Kje je v SLS videti kak večji kulturni polet? Ali je videti kako znatnejšo soePalno nli moralično akcijo? S? tv.Io tisti del naše inteiiGrence. ki je v ostalem na pre-i en. padel pod poli- 1 i 1 S a Svečnlco se vrši v Zogrcbn sestanek voditeljev bivšega 'širšega bloku» na katerem se bo razpravljalo o volilni . taktiki. Sestanek se bo vršil v najstrožji "*nje Cičtrina *elo -groiero, rtled «esari tajnosti, da vlada ne izve za končne skle- i pe. Verjetno je. da o nji m ne bo izdan ' noben ali pa povsem neresničen komunike PRIPRAVE ZA REVOLTO. - OROŽJE IZ MADŽARSKE. Beograd, 31. januarja, p. Pred dvema dnevoma je bila v vasi Kupčinci v občini Krašiču odkrita močna organizacija, ki si je staviia naravnost prevratne cilje. Pred sednik te organizacije je znani radičevec Josip Benko. Orožniki vi našli v njego- i vem stanovanju, v katerem so izvršili hišno preiskavo, cel načrt, po katerem naj bi na dan volitev izbruhnila revolucija na Hrvatskem. Organizirane so namreč radičevske »borbene čete» po 20 mož, ki jim stoji na čelu poseben poveljnik. !z zaplenjenih spisov pri Bcnku se vidi,; da je bilo samo v vasi Kupčinci organiziranih kakih 20 takih čet, ki so oborožene in bi imele na dano znamen e sto- Trocki izgaan iz Moskve Ceka je naredila pri njem hišno preiskavo. — ludi Zlnovjev bo odžagan? - Cičerin bo!an. Berlin, 31. januarja, a. li Rige se p^ro ! je prUiljen »pustili za tri meaecc svoj Ja. da je Trnrki t spremstvu enepa (aj-1 urad. nika lapunfil Mo-kio. Ceka jn napranla I Pari«, 31 januarja, a. Tukajšnja izdaja hišna preiskavo ter zaplenila »se doku-, cNew-Vork Herald.u zar^avlja. du jo >»n menle. Kakor porofajo, bo ludi ZinovjeT,: Trorkem tudi Zinovjev padel t nemilost, ki je kakor inaan triumvirafa in Njrpova d»a kolega t triumviralo, Kalc- Sel tretje inlrrnarijorale, kmalu sledil nin iu KameneT, se ca hočefa na v«sb Tr-vrkpmii v iicnnn-ivo. nafin (znebiti. V ta nam«n raj bi Zinov-Lnndon, 31. januarja, s. Angleške vesti je» dobil neko misija r Jnini Rn^iji ter ii Rusije zatrjujejo, da je zdravstveno tako u nekaj časa izsinil iz -Moskvo. Naša skrinjica | Ljubljani gredo volit istočasno pa z uprizoritvijo ! piti v akcijo. Razen načrta in omenjenih nemirov preprečile, da tudi volilci Narodnega bloka in zmernih opozicijskih skupin ne bi mogli izvršiti svoje volilne pravice. Preprečiti volitve sploh, to le, kaker vse kaže, deviza, ki jo posebno lorsirajo radičevci. Vlada opozarja, da bo vsak poskus omejevanju volilne svobode po zakonu kaznovan ter le storila vse ukrepe, da se volilne nasilnosti ne bodo mogle nikjer vršiti. spisov se je našlo pri Benku še mnogo zelo važnih dokumentov. Iz njih se vidi, da je bila namenjena glavna akcija pri nameravani revoluciji M.iJžarom, Hrvatskemu Sokolu, nekaterim gasilcem in vsem organizacijam tiKSS v okolici. Do-znalo se je tudi. da so si radičevci nabavili orožje iz Madžarske. Na podlagi teh vesti je vlada storila vse potrebne korake in je ojačala orož-niške oddelke. na Kranjskem ei' h Protidržavne demonstracije v Zagrebu Povodom prihoda Ljube Davidovlča. — Prelepi in spopadi. — Davidovicev današnji shod prepovedan. Zagreb, 31. januarja, n. Danes popol- Medtem so se zunaj zbirale posamez- dne »e je zbialo na glavnem kolodvoru kakih tisoč ljudi, da vidi o prihod Ljube Davidoviča, ki je sklical za jutri v Za- ne gruče radičevcev, ki so kričale: 2ivio Radič, smrt Srbom, smrt Jugoslav ji! Polici a je dobila v roke tudi okrožnico iz grebu velik volilni shod. Večinoma so ' katere je razvidno, da so nameravali ra- bili radovedneži. Policija je sporočila, da ne more dovoliti nikakih manifestacij po ulicah. Ko je prišel vlak je Davidoviča pozdravil dr. Pavelič, predsednik njegove organizacije v Zagrebu, nakar se je Davidovič, obkoljen i>d nekaterih mladih ljudi in centialr.tga odbora svoje stranke pridal pred kolodvor. Tu je prišlo do ostrega prerekanja. Ko so Davidovičevi pristaši, med katere se ie pomešalo mnogo Hanaovcev, kričali živio Davidovič. živio Radič, so narodni omladinci živahno odgovarjali v vzkliki proti Davidovi-ču In Radiču. Ker je postajal puložaj zelo opasen, je policija razkropila množico. Med tem pa se je že razvil pretep. V splošni zmešnjavi je dobil nacijonaiist Ljuba Peloševič z gorjačo po glavi, da se je onesvestil in so ga morali prepeljati v bolnišnico. Pravijo, da je bil v pretepu tudi Davidovič sam lahko ran en na roki. Policija je aretirala nekega Ha- Or ju naši, nam se ne sme ničesar storiti.« naovca, ki je osumljen, da je hudo ranil Policija pa jih je aretirala ter ?e > na dičevci porabiti jutrišnji shod za veliko protidržavno mnnifestacllo. Zato je bil pozno zvečer dostavljen sklicateljem shoda odlok, s katerim se zborovanje prepovedale. Policija motivi-! ra ta svoj korak s tem, da je današnji dan pokazal, da ne bo mogoče jutri vzdr ževati javnega reda in miru na skupščini. Naša skrinjica na Štajerskem je KAKŠNIH SREDSTEV SE POSLUŽUJEJO ZAGREBŠKI BLOKASI. Zagreb, ?0. januarja, n. Tukajšnji blo-kaški listi deajo na vsak nični ie*nii odgovorne 'zagrebške Orjunaie. Zagrebška Orjuna je že pred več dnevi objavila, da »e neznani elementi klati o po me- posc.>en odbor ministrov, ki nai izdela Beneška konferenca odgodena Politična situacija Pred važnimi odloeiitami »Ude. Beograd. 31. januarja, p. Zaradi priprav za ve!'ki dvorni pies je vladalo danes v političnem življenju popolno mrtvilo. Iz istega vzroka je odpadla ludi seja ministrskega sveta, ki je bila doiočena za nocoj. V pondeljek In torek se vrnejo v Beograd vsi ministri ter se bodo pričela v vladi važna posvetovan a, na podlagi obširnega ekspozeja, ki ga pripravljata minister Maksimovič ln drž. pt.dtnjnik Wil-der. Minister Maksimovič se vrne v pondeljek s agitaciiskega potovanja po svojem volilnem okraju. V zvezi s tem je Vaš dopisnik vprašal na meroda.inem mestu, kaj je resnice na ljubljanskih vesteh, da pride g. Maksimovič r.a shod v ,Maribor. Dobil je odgovor, da so to proste novinarske izmišljotine. Pašič .e danes kr.nferiral z Mišo Tri-funovičem in dr. Dušanom Peiešem, ki je zarana dospel v Beograd. Dr. Peltš je izjavil vašemu dopisniku, da so vse vesti o nekakih napadih samostojnih demokratov na njegovo osebo docela Izmišljene In da je baš tudi on pristaš cb-solutnega sporazuma med radikali in sa-mostoinimi demi firati. Opr.zicijonalni listi so drnes ponovr.o širili vesti o izstopu Ljube Jovanovlč? iz glavnega odbora NRS. O. Jovanovič ta vesti sam kar najodicčnejše dementira. Posledice afere Kraft Drnžabni bojkot ncni>ke;a poslanika t B"«2ra ia. Beo?«d. SI. januarja, r. V Pivcu kraj Novega Sada, k;er »e je kakor znano iz-vriil napad na nemškega voditelja «ir. Krapa. «e je včeraj vršilo veliko ljudsko zborovanje, s katerega je bila v Beoe države, ki i« »'.;ušal vmešati v na»e notranje zadeve. Z srmi«nm »e odbiinjo izjave nemško • franke povodom tega dojodka, ker s« na vseh zborovanjih narodu n stnnk pa-vdarh hratfka PnVzen mM državljani rneh jezikov ia vseh konfeaij v Vojvodini. Beograd, 81. januarja, p. Kskor znano. Beograd, 31. januarja, p. Na sinočn i seji ministrskega sveta je bil izvolRn Prišli oen.*ki poslanik v prostorih sro stu, delajo škandale in s« izdajajo za defipitivna navodila naši delegaciji za Orjunaše. Nocoj e policija zasegla na pogajanja z Italijo na beneški konierenci. era poslaništva dne februarja svečan ple*. V Beoznido .»e je poiavila mi*ei. naj bi se porabljeni Beograjčani ne od- UaTijanska "vlad je za prosila" Dašo7"naTw zvali f»»»,'ih» kot "dgovnr na potropa- Peloševiča. Obdan od močnega knrdona policije je s. Davidovič končno s svojimi prijatelji dospel v' bližnji hotel Croatia, kjer se je nastanil. ravnateljstvu dognalo, da to niso Orju-naši, nt£:o znani zaprrebški razgrajači. Ostati so morali v zaporu. FES A D BEG D2A0A ABtTlBA*. siednje dogodke. ulici skupino uiladin i:udi. ki so upili in -------------- ------ ---------- —.._...... izzivali. Ko jih je polici> hotela prije- se nadaljevanje btntške konicrence od- n-'e podanika z ozirom na po- ti. so začeli klicati »Zivio kralj«. Mi smo ložilo za nekaj dni, ker itali žnska delegacija še ni končala svojih priprav. Zato se je sporazumno med obema vladama odgodil zopet r.i sestanek beneške konference do 15. Itbruarja. SI. jaooarja: TRST: Beograd 3Si5 do 35.10, Dunaj 0.03^5 do 0U345, Praga 71 do 71.50, Beograd, 81. Januarja, p. Aretiran je lil New-York 2S.90 do 24. Curih 43J do džemijetski prvak Kerad beg Draga. Pre- dinarji 3S.75 do SO, 20 zlatih Iraakov toli&uistvo obvarovano, da ga tira za, celo naše šolstvo mora Izgubiti, peljali so ga v Bosansko Mitrovico, kjer 92 do 83. v političeu boj zoper državo in pravo-1 možnost najirtHlka. če si za[>re pot v svojo prirodno smer. v ostalo Jugoslavijo. Obdana ? kitajskim zidom avto rlavje. bo država trajno mirna. Uničenje klerikalizma je poleg tega lično varuštvo klerikalizma, je kakor j kulturno vprašanje prvega reda. On je noinije, mora Slovenija propasti žaio-zamorjen cvct. Ideja plemenske za-i zapreka svobodnega |>oleta 81oven- j stne g«)«,iooarske »m rt L krknjenosti in ba ha vos ti od domišlja stva, ki ga umetno tira v nasprotje i vega preži ran ia Srbstva do političnega' *--- ' - * a'.-tonomizma je jalova v vseh ozirili. Uničenje klerikalizma je državno vprašanje prvega reda: Sele ko bo ka- J ugoslovenstvom. Težak je boj z ostanki preteklosti. ga išče tamošnje sodišče. Sandžak so pripeljali orožniki aretjranc-ta džemi^e-tovca Ahmaduvičit. ODLIKOVANJE. Beograd, 30. januarja, p. Kralj je od- PBAUA: Beograd o5 25, Dunaj 4.70125, Rim I41.e25, .Sew-Vork 33.80, Curih U55.25. BERLIN*: Beograd 6.85, Milan 175C, Pra?a 12 458, Curih 80 »7. CLR1H: Beog.-ad 8.425, Berlin 1.2530, je A izvojevati ga moramo, če hočemo Iikoval Gregorja Crešnika, lastnika to-»w-York 618 10, Eotuion 24.845, Pariz Uničenje klerikalnega avtonoaiiznu dovršiti osvobojenje. Krepka afirma- varne za kose v Sii.venjgradcu z zlato 2311. Milan 2156; Praga 15 375. Budim-za Slovence tudi gospodarsko vpra- eija Narodnega bloka S. februarja 1923 medaljo za državljanske zasipe, ker £e viia 0.0-72, Bukareita 2 675, Solija 3.75. sanje. Naia iaifcligeaca, naša uaivtr- 'bo v Uy naprej moiat korak. 160 let vodi svojo lepo obit. IVariav« 100, Dunaj OCC78. Revolta proti papežu se nadaljuje Klerikalci mu groriln z mržnjo in z bojkotom rimskega romanja* VCorajSnji »Slovenec* je priobčil dolgovezen uvodnik, k' je formalno naperjen proti »Jutru*, dejansko pa poln zafrkacij in groženj proti vrhovnemu cerkvenemu poglavarju papežu! »Slovenec* se tudi včeraj ni upal navesti članka o dolžnostih katoliške- rod in državo in v svoji slepi s t rami nočejo videti, da podirajo tudi stavbo katoiiške cerkve! Škofovski Članek, ki je pš«an očividno ad usum delphini, skuša vplivati na Vatikan tudi z lainjivo intrigo, da mi namenoma vzporejamo akcijo Vatika- uan^u ^ 1.--------------------------- -i .1 _ „ _ ga časopisja, ki je slovenskim klerikai- i na proti slabi duhovščini z akcijo Mus- eem v obsodl>o in svarilo objavljen v službenem glasilu Vatikana »Osserva-tore Romano*. Glasilo l.mbljanskega Škofa je velepomembni članek sicer samolčalo, r.ato pa nas dolži. da smo ga falsifieiraii. Papež da sploh ni misli! na podivjano slovensko klerikalno časopisje, temveč na krotke italijanske klerikalne novine! Velezanimiv ie d-i-kaz, ki ga »Slovenec* za to svojo trditev navaja. Ker pa[iežev list govori o »gloriosa tradizione del giornalismo nostro«, pravi škofov list, da se čin nek nanaša na Italijanske novine. Ce torej panež piše o «naših* listih, meni italijanske in ne katoliške! To je zelo interesantno. A mnozo bolj interesantno je, dn grozi škofov orribtni naši klerikalni »narodni go-nih financ, organizirala s posebnim !spodar.ii* so jo pogodili tako, da pač trudom dovoz banaških vin v naš' kraje. Gre ji pri tem za zaslužek, ki je pri tem vinu lahko zanjo mnogo večji nego za dru.daljna topovska izvatinin) in An »straža*, ki je poleg rajnkega tovltvi predhacival dr. Žerjavu, da jc, .nomoljubn« ra večS lažnjivi kljnkei" »oropal. Slovenijo za 10 milijonov D'n,! mP<] katoliškimi listi. Gotovo pa ie. da da je velik sovražn;k zadružništva, ker „t,| Draentin Hribar, niti g. Anton Že lani, ko je bila strašna kriza od-j ie bilo že pripravljeno. »nesreča* je jfi!na vina v Sloveniji, je to izdajalsko j hotela, da je oktobra 102-1 moral delo »Gospodarske zveze* vzbujalo j Sušnlk s eelokmmo vlado gosp. Davi-občo pozornost, Kljub temu je kleri-; doviča dati ostavko, kalna stranka dovažala cele vlake i Zp l-.rez tesra strahoviteea kompeij vina iz Banata, da potegne vso trgov i- skega pr«kusa je sistematični boj »Giv ao nase. Vse to pa ji ni bilo dovolj. Za letos so v pokritje ogromnih izgub v lesni trgovini kakor tudi za klerikalni politični frmd potrebne izredne v>ote. Jav-sost je SLS zagrabila pri korupciji z snanimi prevoznicnmi Gospodarske 3ve7.e, s kojimi je hotela SLS kar če7 noč brez truda pobasati S milijonov, ne da bi se moka le sa eno paro pocenila. Istočasno je »Gospodarska zveza* pomnožila svojo vinsko kupčijo, da preplavi Slovenijo z banaškim vinom. Pri nas ni obetala sijajna letina in zato so klerikalni gospodje smatrali, da je čas. da se vrine še več banaških vin. To pa bi Šlo le. če bi se nakupne spoda.rske zveze* proti domačim vinom pravo go«pP'lnr-ko izdajstvo. ST..' se razburja, če dobi kdo v roke pisnn v cirilici, če pa pripelje slovenskemu vinogradništvu celo vlake konknrenč-neera vina iz krajev z mnogo ugodnejšimi pogoji, sp tn »slovenstvo* črne gospode neha. Kadar kilo. s klerikalne strani razlaga slovenske gospodarske nanke. vselej kaže peljati ga v »Gospodarske zveze* z vabilom, naj jih tam najpreje provede. Menda ga ni stanu v Sloveniji, ki bi tra klerikalci ne ogoljufali. Radi interesov svnlih blaorajn »o klerikalci ho teli izsušiti tudi skromen mošnjiček slovenskih vinogradnikov! ie preprečil eno največiih sleparij od po-statika Jugoslavi c. Čudna morala klerikalnih tigrov V enem in istem članku priznaio, da jih državni pravdnik zasle-duie radi tovornih listov pn kazenskem zakonu, in v Isti sap! poveličujejo ta čin kot — p!emcn'to dejanje! Cinična tnorala klerikalnih kolovodij Je že taka. da bodo kričali »primite državne tatove'* ?e v trenutku, ko se bodo za njimi ?e zaklepala je«ni5niška vrata. Pripravili so ogro.mno tatinsko ekspedi-cijo na d'žavnc kase, ko pa so bili za-sačeni, pravijo, da je udarjen — konzu-ment. Ali so res na potu poboljšanja? Prijatelj, ki je danes čital .Slovenca, nam pravi, da so, češ sedaj vendarle že priznavajo, da jih preganja državni pravdnik. Mi pa pravimo: To je le polovični korak. Napravite celega, prisnajle goljufijo ln mnngo Vam bo odpuščeno! Shodi Narodnega bloka v Ljubljani V SPODNJI ŠIŠKI / petek zvečer se je vršil v salonu go« stilne «Reininghaus» v Šiški volilni shod Narodnega bloka ob mnogoštevilni ude« iežbi zavednih naprednih volilcev, kakor tudi nekaterih pristašev drugih. Obširne prostore so popo'noma napolnili volilci, ki jih je bilo nad 250. Prvi govo nik g. inž. Snpla je kot namestnik kandidata za Ljubljano po« jasnil važnost Narodnega bloka. Nato je povzel besedo kandidat g. Mohorič, ki je živahno pozdravljen, razvil program gospodarske konsolidacije, ki jo mora izvesti bodoči parlament. Povdarjal ie administrativne reforme. Potrebna je so« Udarnost interesov delojemalcev in delo« dajalcev, da se ustvarijo v napredku na« šega gospodarstva dobri predpogoji. Les smotrenim vzajemnim delom po progra« mu Narodnega bloka bo mogoče rešiti krizo industrije v Sloveniji, posebno stroj no, kakor tudi lesne in drugih strok, ki so skrčile svoje obrate ter omejile število delavcev, ker ne morejo več vzdrževati konkurence. Davčna razbremenitev Slo« venije in ureditev nerešenih vprašanj jav« nih nameščencev ter delavstva se da de« loma izvesti žc v bodočem finančnem z;t« konu za I. 1925.—26. Govornik jc navajal zasluge ministra za šume in rudnike 2er> java za socialno zakonodajo ter važnost pravilne rešitve stanovanjskega zakona, invalidskega vprašanja in nadaljne do« graditve socialnega zavarovanja. Temelji« ta izvajanja kandidata g. Mohoriča so bila sprejeta z velikim odobravanjem. Za tem je g. Lorbck povedal, kako so delavci brezuspešno prosili za obnovitev dela v arzcnalu ter sc obračali na vse mo« goče stranke, ki imajo vedno polno lepih besed za delaven. Zaman! Sele nvnister Žerjav je brez ozira na strankarstvo te« kom dveh dni omogočii zopet delo v ar« xenalu, s čemer je bilo preskrbljenih 80 rodbin in jim zagotovljen obstanek. G. Rufon je opozarjal n« važnost volilne koalicije za rešitev naših gospodarskih »olitcv, nr. Niko ZupaaiS je govoril o pomenu notranje ureditve naše države za konsolidacijo naših socialnih in gospo, darskih razmer. Glavni urednik Rasto 1'ustos'emšck je v daljšem ognjevite.n govoru opozarja! na kvarne pos'cdicc cepljenja volilcev v ma'e strančice, ki omogoča uspeh klerikalcem in slabi naš ug'cd v Beogradu kot samo nestvarno opozicijo. Delavec g. Grašič jc govoril nato o potrebi izdanja pravilnika za žc« lezniške delavce ter poživlja! vse de!av> stvo da sc odloči za pozitivno politiko, od katere edino morejo pričakovati uredit« vc svoiih vprašanj. V imenu upokojen« cev je g. Noč, priporočal nu;no rešitev tega vprašanja. G. Dežman je govoril o pogubnosti strankarske razcepljenosti in 0 potrebi strnicnja delavstva v močno de'avno stranko. — Končno je govoril g. Zimcrman o tem, kako bi se na pod agi zakona o samoupravnih skupščinah mo^ glo vršiti uspešno delo za rešitev ioka'nih gospodarskih zadev, ž njim bi se lahko zadovoljili tudi avtonomisti, ki pa noče« jo o tem ničesar slišati. Obsodil je dcnvi« goštvo teh ljudi ter pozval vse navzoče, nai glasujejo dne 8. februarja za Narod? ni blok. Zborovanje jc pokazalo, aa so zaved« 1 ni šiškarji v taboru Narodnega bloka in da bomo 8. februarja volili njegovega i kandidata Mohoriča. V VODMATU Snoči se je vršil v Draščkovi gostilni v Bohoričevi ulici shod volilcev Narod-! nega Oloka v vodmatsksm okraju. Shoda se je udeležilo nad 150 zavednih pristašev Narodnega bloka. Otvoril ga je g. Praprotnik, nakar je govoril živahno pozdravljen kandidat g. Ivan Mohorič o političnem položaju izza 18. marca 192.' ter o neuspehih klerikalne vlade in neiskrenosti sporazuma, na katerem ..e temeljila ta vlada. Obširno se je bavil govornik z delavskimi vprašanji, omejitvijo brezposelnosti, nadomestitvijo tujih dclavcev z domačimi, itd. Povdarjal jc dalje izredno važnost uravnoteženja državnih iinanc, kakor tudi izenačenja davkov, ki ga v Sloveniji z vso upraviče-| nostjo pričakujemo. 1 Nato je govoril v Imenu vpokojcncev 7 Ali StS Ž6 DOSlali AH" H j^dadjl^opadle AvstrPc3?n"; t _ iti fem svoistvu oviral likvidacijo, rn^ninn 73 JllfrA * j nul likvidatorje, jim pretil celo • lUUllUU U a ,,UUUV ■ kop, itd itd. tcr zapravil na ta n Kristan nista ?erjavovca. kakor je »udi rps. da dr. ?.erjav s stvv*1 ni imel ni'i direktnega niti indirpktnp raj, ko poroča;o, da sem bil leta 1910. od ministrskeca sveta izbran za šefa lik« da sem v pre^a« Z zapo« rom itd. itd. ter zapravil na ta način mi« lijarde narodnega premoženja. Izgovar« jal da sem sc s tem, da se z odk!onitvijo likvidacijskega materiala ubranimo tudi dolgov stare Avstrije. Celi članek je od začetka do kraja sama drzna in nizkotna laž. Nikdar nisem bil izbran za šefa lik. vidscije. še manj sem likvidacijo oviral in ravno jaz sem bil tsti, ki sem že v Narodnem Vcču in pozneje v vladi naj« živahnejše pobiial nerazumljivo tezo o zvezi med likvidacijo in starimi avstrij« skimi dolgovi. To tezo sta zastopala te« dan ji prvi podpredsednik NV Pavclič, v katerega resort je to vprašanje spadalo, pozneje v vladi pa min. predsednik Pro« tič, ki je osebno odločeval v vseh važ. neiših vprašanjih likvidacije. Ne maram klicati za pričo tedanjega podpredsedni. ka vlade g. Korošca, če pa je pod «S!o« vencev* članek podpisal kot c-eden od likvidatorjev* boin zaprosil tedanjega šefa naše dunajske likvidacijske komisi« ie drja. Ploia, da eno ali drugo stvar po« ve iz svojih spominov. Prepričan sem, da mi bo rad potrdil, da je bil edini, ki je v takratni vladi neprestano urgiral likvidacijske od'očitve v smis'u pred'oL'ov naše komisi "c ter sc trudil, da člani ko« misije dobijo svoje plače in dnevnice — podp:sarii dr. Albert Kramer. -(- Originalen kandidat. 03 je kandidat obenem čuvar svoje skrinjice se dostikrat dogodi. Da pa je kandidat čuvar •'asprotno skrinjice, 'o prednost ima srezki kandidat narodnih socijalislov za k-ški okraj, ki jc obenem čuvar SKS. Isti kandidat je priredil pod varušlvom svojega advokata shod na Ručki. Možje so poslušali njegov n njegoveea varuha govor. Po govoru se je oglasil k besedi župnik Konilar: »Dobro sla govorila! Gospod doktor je že veliko dobrega storil z; krnela ln ravno lako g. pek*. Kmetjo pa v smeh! Mi pristaviir.mo: Bučka ne bo metala svojih krogljic nili v I. nili v VII. skrinjico, temveč v II. skrinji««, ker so v Bučki sami demokraljel -f Adijo Radiču. Zagrebška »Riieč* priobču^e nastopno izjavo doscdftniih" ra« dičeveev v Dubicir »Podpisani, v čvrstim prcpričnniu, da po'itično dc'ovan;e St ie« nana Radiču kot voditelja HRSS ni hr. vetskemu n-rodu princs'o nikake koristi radi niegovih protidržavnih izpadov za« nuščamo stranko in se bomo op -ede'ili za kako dru«o hrvatsko nirodno. nika« kor pa rcpuh'!knnsko str!>i'reme-ii!a japonska vlada svoie poslaništvo r Ppkinzu v ve1pprvsiari;tvo. k:tn'ska vlada pa soe poslaništvo v Toki:u v i*>-slanistvo prvega razreda. Sedaj ima v Pekinmi le Rusi Vi vpleposlanika, vso ostale vlastl pa samo r>os'anike. __za defenzivno zvezo z Rosllo in Kitalsko. V 'iftonskr-m parlamentu :e zahtpval poslanec Matsnmoto tilo'5njo sk'pnifev defenzivne zveze z Rusi:o z motivaeiio, da je treba proti •sn^lnsnS^pmii vplivu na svetit nastop1*! z. vso ojlločnost'o. sii-PT sp Ifihko zeodi, da ostane Japonska popolnoma izolirana Rtisko-iapooski z vezi pn le treba pritegniti tndi Kitajko 'n skleniti defenzivno trozvezo. ki bo terrn'n pntem od-ločdno vlom v azi:«ki poIit;kl. — fzmerlava političnih tije^nlkov med Poljs' o in Rr*Spo. Prihodov dni se izvrši med Pol"*kn in »ov;etsko Ru«ijo iz-mpninvR političnih »etnikov. Izmenvirl bodo namreč v pol:skih zaporih paha'a-joči se ruski komunisti s Poljaki., zaprtimi v Rušiti. — Kon-res nngltške liberalne »trende. V Četrtek je bil t Londonu v navzočnosti delegatov 'z v«eh kra;ev države ot,-or!vn konrre* migeštte lilierslne •tmnke z? tafprem ie vladalo veliko 'nn;m-«nie. ker je doživela stranVa pri zndndh volitvah pojudn poraz. Konjrres bo razpravi'«! predvsem o bo,ln?i poli-tikl in taktiki stranke. Olnvno porodilo rrovori predv.pm o onranizaci'i strrtnke in nVnih financ, vr*i'a pa se ho tndi obsima raznrava o načinu volitve *»r*n-kin«»?a voditel'a in o drugih vprašanjih internega značaja. Mariborska sokolska župa proti kleveimkom dr. Pivka Starešinstvo Mariborske Sokolskc fupe je na seji dne 30. januarja 1923 »kleuilo podati to-le izjavo: Podpisano starešinstvo smatra za jvojo moralno dolžnost: 1.) da ugotovi, da .-o poročila klerikalnih listov o prisiljenem odstopu br. drja. Pivka od župnega starostva neutemeljena, zlohotna laž. Br. dr. 1'ivko je kot dober iSokul odložil to mesto pru-Itovoljno in po lastni inieijalivi. 2. da pozove vse Sukolstvo lastne, kakor tu.li so.-euiijili žup, naj se kakor vedno, tako zlasti v volilnem boju, vede odgovarjajoče sokol-keuiu dostojanstvu. Kdor bi se v področju MaZ pregrešil proti sokolski disciplini, naj si pripiše posledice sam. Za eventualne žalitve, prizadejane članom MS2 po članih kake druge župe, pa bo zahtevala MoZ brezpogojno zadoščenje v okviru obsto- i ječih sukolskih določb; 3.) da da izraza ogorčenju nad gnu enimi klevetami, ki se kupičijo pruli br. drju. Pivku, kateri je stal dolga leta na Čelu naši župi kot idealen, neumoren naroden borec, ki je bil iu je vedno pri pra vi jen žrtvovati vse v dosego uašili narodnih ciljev; iu 4.) da pozove celokupno jugosloven-£ko Sokol? t vo, naj obrani neoiuadeže vanemu značaju br. drja. Pivka neomajno zaupanje kuiiur doslej, UUio lud; T bodoče. V Mariboru. 31. januarja 1925. Za starešinstvo MS2: Julij Novak 1. r., podstarosta. Drago Kocmut I. r, tajnik. Dr. Ravnikovi stebri Naši stebri stojijo dobro ... (»Narodni gospodar« 15.1.1.1.) Zvest svoji devizi: »Naj gre vso v franže.» vodi dr. Ravnik s svojo kliko >rezizgledui boj za listo, katere nosilec e sam. Vodi ta boj [>od imenom radikalne stranke, katere vodstvo se je dalo z zavestnimi lažmi mistificirati ln tole-rira početje teli tudi-radikalov v Sloveniji, akoravno je nn škodo vladni večini in radikalski stranki vobče. Z lažnjivim poročilom na zaupnem se?tanku je bilo preslepljenih tudi večje Število zaupnikov, ki so na tej zlagani podlagi prišli do zmotnih sklepov in sledijo Ravniku in porodiei, nt i,-loči. da .» tem delajo v korist državotvorne radikalne stranke. Kavno zato je potrebno, da »o pokaže prava slika gospodov, ki vlečejo Ravnikov voz. k a ;t t sicer bi se gotov.? z njihovimi o*e!i:!mi pečali prav tako Malo, kakor n. pr. z gos[>odoui Zagorskim. Glavni steber Ravnikovc politike j-.* gospod Janko Tavčar. On jo kot delegat oblastne organizacije v Mariboru bival cele tedne v Beogradu in pritiskal kljuke po ministrstvih. Na njegov konto je pisati vse intrige in laži, s katerimi se je posrečile prptnotiti nekatere člane glavnega oitbora radikalov. Kakor jp razvidno iz Ravnikovoga glasila »Narodni gospodar«, je Janko Tavčar tudi na glavni seji stranko v Beogradu vHnma zlainno poročal, da so demo krati zahtevali za sebe nosilca listo in vse srezke kandidature. Janko Tavčar jp tudi tisti, ki jp tive-dr-i v volilni boj rokovnjaško m.mire in ii je z najetimi pretepači razbijal shode Narodnega bloka. Janko Tavčar Je najintimnejši zaup-Bik dr. Ravnika, njegov aller ego. On vod? boj «za poštenost«, on Je fahelus cele intrige proti enotni Iron-ti demokratov ln radikalov. Nas go«p. Tavčar r»=elinn np zanima to np brigali bi se zanj, ako l>i ostal tam. kamor spada. Toda tnko sp nahajamo proti n.iomu v silobranu in zato smo primornni povpdati tudi š'r?i javnosti. kdo ie ta odličnik. ki sp je predrzni! stoniti v boj proti poStcnitn narodnim ljudem. Dne 3. decembra 1000 ?e pod opravilno številko Vr VII 1185/0 deželno sodjšče v Celovcu izreklo sledečo razsodbo: Janko Tavčar in T. T. sta kriva, ln siepr J.: Janko Tavčar, da jp dno 15. ma'a 1008 v O. Albina K. pri pr-vzemanjn lesa z unorabo potvoriene (ro!?"1Jo v «mi«1n 8., 107. in 200. k. z.. I. I. pa prestopek proti vrnrvstj l:\itninp y_ trn Ijufijo v »mislil SS 8., 239, 107 in 4G1 t. z. in se obsodita: Jan' o Tavčar z uporabo §§ 54. in 55. k. z. na dva meseca Ječe, poostrene z e^im postom na mesec . , . To jp torej ti-ti Janko Tavčar, ki V PodpiVil zn:mo imoerti"ent"o pismo dr. Ravnika, v katerem očita korupcijo in afer« — drugim. Po prevratu se ie .Tanko Tavčar najavi! znova. Posrečilo se mn jp izposojati si me&to sekvestra na poMatvili grofa Thuma na Koroškem. To svojo javno funkcijo je uporabljal tako, da je moral takratni poverjenik za agrarno reformo ga odstaviti in podati o njeni poročilo, v katprem so poleg mnegu druirih nahaja sledeči stavek: «NJegova samovlastnost miriš! po kriminalu i bila je oštetila 1 vlastelin-stvo i državn.® Bil je torej Janko Tavčar eden onih funkcijonarjev, ki so kompromitirali na Koroškem jntro-doven^ko upravo in s tem nrij>omogli k sramotnemu izidu plebiscita. In ta mož danes javno nastopa kot politik. Ta mož je danes glavni predstavnik politike onega dr. Ravnika, ki po shodih kriči o korupciji drugih. Nam ni do osebe gosp. Tavčarja. Ne bomo pa trpeli, da bi taki ljudje, ki im.vo največ vzroka v zatišju molčati, nosili zmede v naprpdne slovenske vrste na korist klerikalcem in drugim sovražnikom države. Naši očitki niso naperjeni proti radi kilni stranki. Vpmo. da so bili njeni vo-dilni krogi speljani v zmoto. Mnenja smo pa. da bo tudi za stranko le koristno. nkr, izreže iz svoje družbe ljudi, kj niso bili nikdar radikali, marveč sp le dolnjo radikale s stališča kujrčijske konjunkture. la precejšnjo senzacijo, kar je prav naravno. Dr. Kučič je namreč vnet davl-dovičevec, pristaš »či-tih rok» in je pri teli volitvah postavljen za srezkega kandidata na »antikorupcijonistični. li sti dr. Tomislava Toniljenoviča (modru-»ko - reško okrožje). Šuspenrija pa gn povsem diskvalifiknje, ker čin Kučič.« vsebuje vsa obeležja zločina prevare § 197. k. z. in zlorabe urada« obkisti § 101. kaz. zak. Vel. ž"uan dr. Pirkmayer z? obmejno ljudstvo Poročali smo pred kratkim, da se Jc mudil veliki župan gosp. dr. Pirkmaier v Apaški kotlini, kjer mu je tamkajšnje domače ljudstvo predložilo razna naj-l*Mj ppreča gospodarska vprašanja in ostalp težave. Zlasti je prosilo prebival stvo ob Muri. da sp rof>et prične z re-gailacijo More, ki jitn ra cele kom-pleksp zemlje, ne ,-la bi imej! kako od-pomoč, mpiltem ko Avstrijci na nasprotni strani pridno vzdržujejo prejšnje rpgnlačne naprave. Velik j župan je takrat obljubil domačinom, da se bo najenergičneje .zavzel zanje ter poskusil vsaj na pomlad pokreniti najnnjnej-ša dela. Svo:im obljubam j" ostal zvest, in kakor sp nnm jmroča. se prično regulacijska dela že v torek 3 t. m. Regulacijo bodo pričeli izvaiati nrp.h*=om v Apnški kotlini in pri Oor. Radgoni ter pridejo r poštev predvsem občine T.nt-vprci, Sejovei, Konjišče in Metinci. V teh občinah ?e prično rrradbena dela takoj. v d m tre kraje pa so poslani tehniku ki bodo pripravili potfl-no načrt.* za nadaljevanje regul»o!jc S tem je na jaktualnejše vprašan io tamošnjega prebivalstva vsaj za silo ugodno rešeno. pi, kl Jo dolga C km. S tem bi se odprle prometu vse ol>čine Gor. Haloz in del Dravinjske doline. Posebno bi bil okoriščen kraj Majšperk, Ptujska gora, deloma ot£iiia Makolo, Studence, Siko-le, Cirkovce in druge. Direktor g. Majš je bil 'pripravljen zadevo (Hikreniti v imenovanem smislu, ter se budo obrnile vse prizadete občine na nunUtrstvo prometa, da se zadeva čim prej ugodno reži r KANJO Itli Al predsednik gremija trgovcev in kandidat Narodnega bloka v ljubljanski okolici. Dr. Žerjav v Litiji Litija, 31. jamiarja. Danes opoldan je minister dr Žerjav posctil srezkega poglavarja g. Podboja v Litiji. Ta dan so bili navzoči vsi župani litijskega sodnega okraja po uradnem poslu. Oh enem je srezki poglavar razdelil zlate in srebrne medalje za državljanske zasl ige. ki jili jc Nj. Veličanstvo podcllo zaslužnim gasilccm. Ko so župani izvedeli o prihodu g. ministra j so se mu korporativno poklonili. V nji-1 bovetn imenu je govoril litiiski župan g., liinko Lcbinger, ki e poudarjal potrebo stvarnega dela zlasti za litijski okraj, ki je pomoči zelo potreben. Mora se priznati brez ozira tn strankaisko stališče, da jc minister Žerjav veliko storil zn našo državo in sc uvažuje njegovo strem I jen je za realnim delom preko sedanjih sporov. Minister dr. lerjav se je zahvalil županom v daljšem govoru za njihovo pozornost poudarjajoč, da je s politično nezavednost.o združeno obče, zlasti pa gospodarsko propadanje. Res je, da je litijski okraj bil doscJaj zelo zanemarjen. Vlada bo odslej gojila najožji osebni stik z zastopniki občin in zahtevala od političnih uradnikov iniciativo v korist ljudstvu. Povsod nam manjkata oblastna in okrajna skupščina, kakor ribi voda. Po nagovorih so zastopuiki občin izražali želje svojih krajev. Nova ze^eznica v mariborski oblaki? Veliki župan dr. Pirkmaier ie neimrv ren v svojem tihem delu ?■» Macror Ijud stva. med katerim zastopa vlado. Brez pompa in brez velikih 'enarnlh žrtev, katerim vlada trenutno -"e more biti kos, najde vendar vodno poti. da kljub temu |tomako . ru=kp družbe {kmI vrvlstvom in-ženjerja «rosp. Mapa. Domače prebivalstvo v tem okraju si ie že |vonovno želelo. da bj sp nn tej protri otvoril tu II osebni promet. Veliki žuoan dr. Pirk-maier sp ip za zadevo zanimal in jp včeraj konferira! z ravnateljem omenjene tiremo^ckopnp družbo ra 'i omo^-očpnja otvoritve osebnega prometa na tej pre- Reklama za italijansko rivijero V feSkfh In avstrijskih listih beremo te dni veliko reklamo za italijanska kopališča v Opatiji. Ponujajo se penzije in boleli, prijivročajo »e posamezniki. V 1'rngi je že t toku akcija za (»ošiljalev večjega števila praških otrok v Gradež u.a lečenje. Tako delajo In služijo Italijani. Ne strašijo se truda :n nobenih stroškov, samo da si pravočasno zasigurajo goste, kajti le'os je italijanski denar manj vreden, zato bo treba pritegnili čim več tujcev v deželo, da si prebivalstvo Italije gospodarsko opomore. Ko čitamo te ponudbe, se moramo vprašali, kaj je t propagando za tujski promel v paši državi? Kcklarna za obisk kopališč ir letovišč so mora začeli pravočasno, t. j. dovolj zgodaj, da pozneje ne nastopi kriza z neugodnimi gospodarskimi oosle-dic.aini. Poklicani faktorji n.aj torij nikar več ne čakajo. Na italijansko ofenzivo za pneet rivijere je Ireba odgovorili z enakimi sredstvi. Tu pa ni na tehtnici c~mo vprašanje našega Jadrana, amjvik uaših tujskopiometnih krajev sploh, ^.^zri^lo »e samo na našo ožjo domovino, na Gorenjsko iu Štajersko! Imamo Uled, Bohinj iu štajerska kopališča in letovišča, katerih tujci dostikrat ue poznajo niti po Imenu Naši konzulati v inozemstvu se prav nič ne brigajo, da bi opozorili inozemce na lepo jugoslovcnsko domovino. V tem pogledu jc treba, da se Inicijativa okrepi in da se takoj začne z intenzivno propa-gnudo. Se predno se to zgodi, pa moramo premisliti sami doma: kako je s cenami iu » pmdreibo? Zadnja leta je naslalo v vseli deželah občutno pomanjkanje denarja. S tem so letovišča ia kopališča postavljena pred težak problem mednarodne konkurence. Gospodarske razmere se normalizirajo In zahtevajo primerne uvidevnosti in nametnih žrtev tudi od tistih, ki žive od tujskega prometa. Na vse to velja te sed.aj m M it i, da ie nastopi razočaranje ko ^o le prepirz.no. U|>o5!evnli je treba, da bo vsled okrepitve dinarske va'ute lotok tujcev v Jugoslavijo šibkejši kol l.anl in prodlnni. ?orpjo tukaj pomagati aaino s tem, da con« primerno znižajo — ako računajo n.a go*'e Ponekod go zadnja leta tujce odirali in jih s tem odgnali. Ta škodljiva prnksa »e se«l*j nelmii — v interesu dobremu gl-o-r letovišč iu kopališč iu v gospodar-sv"in Interesu podjetij. Ojiozarj.atno naše tuj»kopromefne zavode In podjetja na van ta dejstva, knjtl Pali-janskn konkurenm bo «>l dne r bo imel jvamcl n.a mestu, no [« tisti, ki se bo d i *-1 dosedanjih tkodljivili metod izkorl SčanJa. Rino „liiiiiilians{ii to II T« atol TiO Od danes dalia Pat & Patachon v sinchapolui burki flNevesta iz Avstralijo11 PrUakujcmo Vsa ob tiedeljab m praa-uikili oli ' , It., 3.. 7,5, G, 7,8. iu J. uri. ob dehituikih -b 4., '/,<>. 1, i>. ia U. uti Mladim .e vstop dovol !c pred« stavam, ki koniajo pred 8. ura zvečer na prva mesta same bogataše. Ljudstvo se mu smeji, ker hoče kot milijonar zastopati male kmete. Nlegovl dosedanji shodi so ga 'ahko rrepričall, d.i ne bo nikdar izvoljen O tem so se nverill tudi njegov! kandidati. Tudi razpoloženje za Padlča sc Ic zelo poslabšalo. Kakor v sosednjtin Mcvljiaiur u, ruu ;e litidstvo tudi pit n«s obrnilo iirbct, ker Je Izprcvldclo, da ga le s svojim! obljubami iu dciuaguškiml frazami le varal. Vse druge stranke pa v Prckmurju sploh ne prihajajo v pošlev. S svoj in obiskom nas le osrečil sicer tudi nosilec liste »bratskega sporazuma.. Na vnctejšl zagovornik te strujice jc dr. Vcsnik. ki se je silno trudil, da bi spravil čiru več ljudi na njiliov shod v Murski Soboti. Prišlo pa je komaj 30 ljudi In šc ti po večini iz radovednosti. Dr. Vesnič Izdala tudi svoj iist »Naš dom«, v katerem se bavi samo z Narodnim blokom in zagovaija klerikalce. Zuto se ne bomo čisto nič čudili, : ko bodo celo sumi propagatorji te siruje vrgli svoje kroglice v klerikalno skrinjico. Tsko bijemo boj r.a štiri strani. Ker 1 ndstvo vedno bolj uvideva, da sc bolimo za napiedtk in blagor vsega prebivalstva. je v našem t .boru in zato bodo prekmurfki volilci dne S februarja tudi temeljito pomvdli s klerikalci hi \izud njihovimi trabaritl. Suspe nzija su^aškega župana SuSaSkegn župana Jtiraja Knčiča je v |>etek zadela snr.penzija. Zadevni od lok navaja kot trlavni razlog izjavo, ki jo jo župan Kučič izdal delniški družbi in ie jasen dokument korupcijo. Pri nedavni uradni reviziji sušaškega matristra t nega poslovanja sp jo namreč dturnalo. da jp župan Juraj Kučič jzil.il reški delniški družbi Adrialica »izjavi, o istovetnosti., s katero ji je potrdil, da io s svojo sušalko tovarno vred ju goslovensko podjetje in da bi ji torej pripa lala odškodnina za posko llie. ki «r> jili za časa okupacije izvršilo itali 'lati-ko oblasti našim državlinnom. Povsem jasno pn je. da jo delniška družba Adriatiea itali'an«ko madžarska firma » sedežem na Peki: ustanovila jo je leta 1007. odrska Prometna banka, ki ie afilinciia btvlimoeštan^kp Madžarska es',omptnp banke, lastniki delnic. Adri ntice so tudi dane,« pretežno madžarski • lržavliani. ostali pa ll.aln.ani. Adriatiea ima na Snšakn «.ame filJinlkn, tvornier' likerjev in alkoholnih p'5-'rč. zato tudi lavkp lo deloma idačnlo na Sušakil. Zastopnik suš.aške filiialke Adriatico V odvetnik dr. Milivoj Knrlevič. ki j" kot načeln'k nbein-ke večino pri ž"pa nu Knčiču j z »osi o val cornje |*>trililo. 5 katerim na5 bi si Adriatiea pripomnila do odškoilnine. ki ji ne pripada. Torej či«fo navadna koruperskn stvar na nstnlovenec» ie pisal, da je dok- didakt. načel, reda v šoli sploh in re meter lerjav obljubil železnico skozi Črni j ga š d. obiska. Še malo je treba in belo. graben. Resnica pa je. da o kakšni žele«-! kranjske šolske razmere se bodo mo-> niči ni bila nili besede izgovorjena. Dru--meri'! z drugimi naprednih krajev, kaj'i jera l.-ž je. da je bil minister Z°rjav v 7.a- j ljudstvo je sedaj spoznalo pomen in vrel- narotr.ih pos-ancev odločam, da se vsem mu"žS ^ «VvprnWle neke«, samostomeža.lnnst šol* kar ie ena izmed najlepših za, članom glavnega volilnega odbora ter nc.iei.u m organi- 11. m mu zupn u is o- T-)biii č'anom krajevnih volilnih odbo-ov za vk litve na dan 8. februarja 1925., kakor tudi občinskim predstojnikom ali njiho« vim namestnikom, kadar v zmislu č'. ; navedeneca zakona prinašajo volilne epi-1 se volilnemu odboru, prizna pravica pa 1 odškodnino iz državne blagajne, in sicer-.; 1.) Kot dnevnica članom glavnih vo« Občani li! krajev 150 čenši šča pa vse do dneva povratka na isti kraj; 2.) kot potnina, kadar potujejo po železnici ali ladji \oznina I. razreda, kadar potujejo z vozom ali peš, pa ki.o« metrina po 8 Din. Pravice na nikakršno odškodnino Iz državne blagajne nimajo: n) občinski predstojniki in člani ob« činskega odbora, ako so člani volilnega odbora v svoji občini; b) predstavniki kandidatnih list ali niih namestniki, kadar prinašajo s pred« sednikom volilnega odbora spise glavne« mu volilnemu odboru; c) vse osebe, ki dobivajo plače Iz državne blagajne, ako so člani volilnega odbora v svoji občini; č) vsi predstavniki kandidatnih list. Tc odločbe se obenem dostavlja mi> nistrstvu financ, da naroči vsem pristoi« nim organom, naj navedene pristojbine lako ne privošči elektrike, vendar pa se zakaj se ni postavila skupna napredna li- slug našpga go=p. nadzornika. Idealnemu ta. tesnil-« |o. da jo dr. Žerjav ?:«'o jas- j nčitelistvu kličemo: »Pohitite med nas, Razkrinkane klerikalne laži Včeraj je prinesla mariborska kleri kalna »Straža* dolg članek glede namišljene slovenizacije opekarne v Križev-cih pri Ljutomeru. »Straža» zlobno zavija neko pravno zadevo, ki jo ima bivši lastnik Anton Lumir s Slovensko banko. Vsebina dolge klobasa ri je je bila pač ta, da je tu li tam dr. Žerjav z de mokratsko stranko ter Slavensko banko ogoljufal Lumira za več kot milijon kron. Danes pa objavlja gosp. Lumir v »Taboru* izjavo, ki pravi: »Straža* je objavila napad na ministra dt. Žerjava, v katerem netočno navaja neke trditve glede moje pravne zadeve s Slovensko banko (ne S1aven«ko banko). Z mojim sporom ni gosp. minister v prav nobeni zvezi. Sploh se cela moja pravna zadeva ne tiče javno«ti. .laz ni-em dal nobenemu novinarju informacij in so posamezne navedbe, v kolikor so sploh resnične, mogle priti v javnost le potom nedopustne in liskrecije ali pn kršenja uradne tajnosti. Pripomnim še, da nisem pri mariborskem ?odi;ču podvzel stihih nobenih korakov. Obžalujem, da jp brez moie vednosti in proti moji volji poskusila »Straža* zlorabiti mr>jo osebo in moje osebne zadeve v s vrhi politične agitacije in da ie to storila na tako zloben tendcnciozno zvit ia neresničen način, — Anton Lumir. Semra proH os!?*cam Ni še rnnotro let, kar so prvi ui>ornb-lj-ili tak serum Francoz je: dr. De£rkwitz. v Monaknvem je v zadnjih šestih letih točrto izdelal metodo njegovega pridobi vnnia in iiporaldlan.ia. Ošpice v splošnem niso težka nalezljiva bolezen, vendar pa titrcneio imeti v posameznih pri-merih tudi prav hude posledice. Zlasti nevarne «o ma!;m, nhitičnim in pa takim otrokom, ki imaio v sebi že kal tuberkuloze in škrpruloze. Najnevarnejše so pa v dečjih bolnicah in deč>ih domovih, kier se otroci, oslablieni od ošpic, medsebojno nalezeio druj od (Jruiresra še vseh mojročih drugih liolez. ni, ki iim Povzročajo dolgotrajno hiranje a'i «mrt. Od dneva, ko se otro.k naleze ošpic, pa do dneva, ko se priaviio prvi znaki obolenja, poteče 10—11 dni. Ako se v prvih šestih dneh te takozvane inkubacijske dol>e intieira ottrku serum, se otrok s sigurnostjo obvaruje pred obolenjem. kvečiemu se pojavijo ošpice v tako mili obliki, da se komaj snoznnjo. Serum se pridobiva iz krvi otrok, ki so ravno ozdraveli po ošpicah itT ki so drugače popolnoma zdravi. Mr.o-zina krvi, ki se v to svrbo otroku odvzame, je malenkostna (največ t>0 gramov) ter se otroku to sploh ne pozna. Tudi v Ljubljani imamo že večje število plemenitih otrok, ki so s privolieniem uvidevnih »Uri&ev žrtvovali nekoliko svoje krvi, izplačajo, pa tudi dado akontacije ni račun teh prejemkov vsem osebam, ki sc izkažejo s pravico nanje po tej odločbi.« V svrho izvršitve tega rešen ia ob« enem odrcia predsedstvo delegacije mi« nistrsfva financ v Ljubljani sledeči po« stopek: 1.) Akontacije: Vse predujme na od« škodnino članov voli'nih odborov bo iz« plača! brez izjeme in izključno »Računo« vodst\cni odsek zn luibljan^ko in mariborsko oblast v Ljubljani«. Vsak član .sc inora za izplačilo akontacijo s posebno nekolkovano vlogo takoj obrniti na imenovani računovodstveni odsek. V vlogi je oznaičti: a) stalno bivališče, iz katerega potuje na mesto volišča. K sta'ncinu bivališču naj se navede zadnji poštni urad; b) kraj volišča z navedbo občine; c) približno število dni. potrebnih za potovanje in volilno poslovanje. Naloga tega računovodstvenega odseka jc, da ugotovi primernost zahtevane akontacije In akontnntu ugotovlienl znesek izplača potom poštno čekovnega za« voda. 2.) Dcfinitivna likvidacija odškodnine. Po izvršenem volilnem pos'u predlože predsedniki volilnih odborov, ki so drž. namcščcnci, definitivne potne račune vsega volilnega odbora v roku 14 dn' tistemu računovodstvenemu odseku, ki redoma likvidira njihove mesečne pre-;cinkc. Ta jui bo adj' -*fral in odda! tistemu računovodstvenemu odseku v likvidacijo, ki jc izplačal akontacijo. Predsedniki volilnih c Iborov, ki niro državni namcščcnci. prcd'ože potne ra. Čunc svojih volilnih odborov v ad ustI-ranje in likvidacijo računovodstvenemu odseku za liubliansko in mariborsko ob« last v Ljublianl. gatcu 1 iznania, da se vrSi vpisovanje rednih in podpornih članov danes dne 1. februaria in jutri od 2. do 4. ure popoldne v ljudski šoti. Kdor žc!i pristopiti h kiu^u rednih članov, to so tisti, ki se redno udclezincio pouka, naj se iavi osebno dne 1. ir. 2. fcbro.irja od 2. do 4. ure pono' 'ne v liudskl šoli, n'i pn pisme« no do 4. februaria. Primerne pri;ave naj sc pošljejo m «K!ubo Esperanta«, Loga« tcc». — Odhor. STRANJE PRI KAMNIKU. Tudi v našem pozabljenem kotu se ie začelo ljudstvo prohuiati, čeprav so Stranic na sjiasu kot posebna klcrika'na trdnjava. Dne IS. januarja sc je vršilo pri n.is ob prcccjsnii udeležbi javno zborovanic vo-lilcev, na katerem sta nam poroča'a o položi;u kamniški župan dr. Hihard Kar-ba in src/ki kandidat Franc Tančur. Na niša g'avna napredna lista «Jutro» in -Domovino« pa jc bruha! ta dan ogenj in ivcp'o. Grozilo sc nam jc, da sc naroč« nikov naprednega časopisja nc bo poko« pavalo ua b'agoslovljencm prostoru in da v zadnji uri tudi ne dobe sv. zakramenta. Imamo tudi moža, ki skuša ob vs;iki priliki razbiti kak napredni shod. Svetujemo mu, naj to raje opusti, ker mu dajemo biro zato, da nam služi, nc pa, da rovari proti nam. Čudno le. da mu jc bira od naprednega kmeta ravnotako dobra kakor od pristašev nicgovc stranke. Priporočamo mu tudi, da nai pusti naše žene v miru in skrbi predvsem za to, da bo Izvrševal vzgledno svoj vzvišeni p iklic, namesto da dela zdražbe in prepire. Vo!i'ccm naših treh občin pa kličemo: Dne 8. februarja vsi kroglice v dru-•to Skrinjico! čim bolj bo polna, tem boliše bo za nas in našo državo. MOSTE PRI ŽIROVNICI. V zadnjem »Kmetijskem listu« me ncznin dopisnik napada, ker bom vo'il pri skupščinskih volitvah Narodni blo';. Očita mi, da sem pri zadnjih občinskih volitvah strašil z Orjuno, sedaj pa, da scin prestopi! na stran vc'ekapitalistov. Tudi dopisnik sam je bil šc p-cd kratkim član Orjune, pa jc kma'u izstopil. Zagovarjal jc vedno tudi Sokola, toda sedaj sc javno izraža kot pristaš SK^, da bo prci volil kle« rikalce kakor pa Narodni blok. Upam, da bodo mojemu vzgledu sledili vsi oni zavedni pristaši SKS, ki jim jc pri srcu edinstvo in blagor države, nc pa razcepljenost narrda in tigrovske spletke. V SKS so bili spočetka v resnici organlzi« runi vsi napredni kmetje, toda, odkar so uri zvečer je politično zborovanje Narod neera bloka v fct. Vidu v gns'i!ni gospoda Vovrka, v nedeljo ob 7. url ?iu!raj v Krašnji nri Pavle'u. Naprednjaki, udeležile se polnoštevilnol M!RN\. Preteklo nedc'io nas je do*c-tela izredna sreča. Obiskala sta nas sa« mosVvna prl"aniača Ažman in Bukovec ki sta priredila shod. Zbralo se je o';o'i ''O I tudi, med niimi ve'ika večina prista-*;čv N'aro>'ncga bloka. Oovornika sta, nc vedoč. kakšno ic razpnloJcnic ljudstva nnp-im nticl;cvi ca^di. z^čc^ na vso moč hva'iti Pnclia in udrihati po Na-odncin S'oku. Cu'i smo žc p-ei, da so postali samostojni zavezniki k'erikalcev in zato se nam tudi nT zdc'o čis*o nič čudnega, d i sta govornika pHzinaša'a k'crika'ccm in s tem večiim vcsc'icm napadala Narodni b'ok. Iz v«ega smo spozna'1, da ic krc-nda SKS celo na rcpnldikanska pota. Prav! Samo, da vemo. O. Bukovec se ic celo trkal na prsa: «Rcpuh'iknnec sem in zi republiko!« Čudno, da ca ni kandidira! I\.ad:č na svoji listi. Morebiti pa Bu< kovcc ve. da jc odbila SKS zadnia ura in pi-iprivlia teren za trenutek, ko z'czc nod Radičcv klobuk. Pristaši Narodnega | b'oka so pustili, da sta govornika zbrblia i !n svoio modrost, nato pa so sc oglašali j k besedi in nastopi ! s tako siiainiini pro« tidokazi. da sta bila gospoda samostojne-ža kar brez sape. Poslušalci, ki so sc prej zabavali oh govorništvu samostojnežev, so z navdušcn;cm pritrjevali izvajanjem j naš;h govornikov in iziavpi, da ie edino Narodni blok naša rešitev ter da bodOjVt !n napredek naše lepe .Tugoslavije. Te dne 8. februaria vrgli kro^licc v drugo ?a1. da ni bilo na shodu še več politič-škriniico. Ko si govornika SKS nista mo« nih nasprotnikov, da bi slišali belokranjskih učiteljev. l'Cf.Z£I.A - CRASLOVČE. V nedelio dne 1. marca pojioldne iuia tukajšnja podružnica .Tugosloven«ke Matice scoj prvi ulični 7lx>r. ki bo združen s predavanjem in »t-ioftičnimi slikami. VELENJE. V torek zvečer je bil v sto-stilni .leJovnik sestanek v»'li!cev Narod-nega bloka, ki se jo ri7vi! v impozantno man'festaciio napredne misli. 7horo-ranje je otvoril naš šolski upravitep ;r. ^topar. ki ie v dališem govoru vsestransko informiral vo'ilee o položahi in l»o-nienn sedanjih skupsčinskih volitev ter nastopil Narodnega liloka. G. Kurnik re natrlašal. da je treba z vzo od!očnnstio nastopit! proti nasprotnikom, ki jim le treba zadati smrten ndarec. 0 dobrem ra7po'ož.eniu za napredno stvar priča ra-devoPno seganj po »legit:niacijah». in ie bil taVo tudi v irmotnem o7lru do«e-^en popoln ospeh. Na delo. ?. združ-enim! nio"mi. da bo dr. Pivkova zmaga čin siiajneiša. RUSE. V četrtek so je vrlil v rostil-n! Novak krasno u^jieli sli^l Narodne-a bloka. Priznat! ie treba, da se s tako veličastnim zborovanjem ne more ponašati nobena stranka. Nosilec liste dr. Pivko ni moroiVj zmiral svn"h političnih nasprotnikov ter jih hl:-*ll in črnil, kal;or delajo običajno na *-seh drucih «bed;h. rrnpak nam jo v stvarnem in mirnem trovoru rarložil. ka" smo r.aipii-d li ter kako 'e treba delat" v bodočnosti. da pridemo do boljših č"*ov. Ni nam oblinbllil 7lnllh telet ter »1 'až.enec av-tonomlie kator drtigi. temvc" je obljubil, da se bo zavzel v ImdoFem parlamentu za kori=ti vs^h slo!er in de'al za dobrn- rnis'cč, da bosta s tem pridobila volilcc. Toda cospodje samostoineži! Kmeti nis« mo več tako zabiti, da bi nas šc naprej !ahko s'cpi!i s stvarmi, ki nimajo nc repa nc glave. Ažman in Bukovcc sta sc lahko prepričala, da jc Mirna v taboru Narodnega bloka in da jc demagogu Puclju za vedno odklcnka'o v naši do'ini. Upamo, da jih nc bo nikdar več m;ka'o v našo vasico, ker jc pri nas grozdje za saino« stoineže prckislo. I.c škoda, da nista sli« šala pozne ic opazk, ki so padale uniču« joče za oba s strani zborovalcev. BELA KRAJINA. Ni šc dolgo, kar smo čitali v noliro o tukajšnjih šolskih razmerah. Kdor ne pozna tega lepega koščka zemlje in njegovih razmer, bi mislil po tem poročilu, da je to ctuiia Avtonom '.miiii >wu<.t- 1 11 j- i,.1 v iisiL ....... r, , -• , t._ i . t. u i- i. i -i lasni 1, t a ie bila Bela Krajina še pre ker jim morda tako boli kaze za nnbovc .... , . , , ,„ .. 1. 1 • 1 • 1 • par leti !' . . . , .. .. , puščati n;ih vrste, ker uvidevajo. da sc I vsestransko naprcy|u,e tako poi,lično ka-ladin SKS žc potap'j. in da je rešitev ; kor po»po.larsko. zlasti pa v So škem ! oziru Kdor je hodil prej po naših krajih jc p:«5 videl razpadajoča Šolska poslopja na zunaj in znotraj, ti 1 i pa šole »ploh ni videl, ker je ni bilo. Mnotre šole niso imele nit I pitne vode. l'čiteljstvo je bilo tu v pravt-tn pomenu besede Cankarjev hlapec-trpin. Teh žalostnih razmer pa n; zakrivilo niti dobro belokranjsko prebl pr mervili niej-ov resen nastop s pošto-naniem nasprotnikov in «e prepričali ':!« jo imftenost in pravičnost in k:e ne. Marsikdo 1.1 prišel do prepričanja, da «0 to re« dobri, polteni in razumni liudie. ki hočejo v resnici delati, ne pn podpirati kortipciio ter si polniti nenasitne žepe, kakor deia:o drnii. 1'ristaš .CLS Ramšak in So nekdo sta skušala trositi razne klerikalne izmišljotine n dr. Žerjavu, kar iirna pa ni uspelo. Dobila sta takoj edino primerni odgovor, da je dr. ?.enav, čeprav ni bil poslanec, storil 7a naš ' a-rod mnn"o več kakor vseh 21 titrrov. Po-trclmo bi bilo. da bi še pred volitvami dobili ra na^n klerikalce one slovite »NllrnbergertricIiterV« ter precejšnjo mero špirita, ki bi ca dolTli nekaterim na::m Bosna,. Resnici na ljubo pn moramo po" ! klerikalcem, da I,i nvidrli. v kaki zmot! ] «0 in kam vodi ni bova bedasta polit ka. SELNICA OH DRAVI. Dne Ifi. norem-lira občinski odbor v taTni ce.'i imeno- val g. župana Martina fletr^ha za častnega nbč.-ina. Dne 17. januarja mu ie a s!-vrostPo izrečena krasna d ploma. Izročitvi ie prisostvovalo razen odbornikov tudi numeo občinstva. Tasilno d'U-stvo Pa "e s'av'V>nen priredilo bnkliado, nri kalrri je svirnla popob a codha. Ob-"it's'-i sve'ova'ec Jocfj> ZtuiVo !e nara- 'vil s'av'V>nčeve 7as!i| bil velik napredek zlasli v Solslvu. Šolska . , c .... , '. ' : I '<■*-, 1 c »I 1 H.. 1C'l. „-1 t..I- I'.. nftfffl , . ... .- . _ od leta 1PP1 do 1^07 nfč^mk kraneca poslopja so povenni popravljena ia pre- . , , . , , , n r . . ' . ' ... - , . , - , , sol-kcra sveta, do 1"0n ra na^ebu- novljena, iz malih se zi lajo več a in knt , • , ,.. ' , . , . . . "tov raipestn-k. Kot račp'n'k casime"-* , je slišali, nabirajo nekatera zunanji va , .. . ,, . , , i .. , .. . , , ., društva ie f. Ma'een pop sni f.imanovo 1 denar za zgradbo novih modern h iolskih , . . • , . ., , . , . „ , , , , optovnnip kot son«tanovnd: drn-tva. tn ■ stavb. Z zdravo pitno vodo so preskrb ,.„,„.„ . - . , „ , . . „ ... ,. ' . 1 ka'e'0 ima naiveče za«IuOT. lipenon ljene sed-j vse fole. /a ufileljstvo je se- , ..... ! ... ' , ,,. , , . oitlm-n mu ie fpnrr-.-d. da e imenovan daj dobro preskrbljeno a varno streho ,n , ^ > „ n in prn?i!. n,: 1trll jim ni treba moledovali za stanovanja | po„v(,t} >T0> i7,rt>rn(, mn?i nemn dniMvn. flsvlietee ie bi! tro?- »Jaz sem trden avtonom, backa sam le strice! boin! Krma, paša: drugih stvar, volna spada — meni v 5!irtio bacek moj leži, muj jc s kožo iu koalmi!> Želeti bi bilo le. da se oglasi pri nas več 1 poročenih, za blagor naroda vnetih u:i ' ,)0 p!nVn> Po ofio!V,r„m dr,, fhrt. ,„{ teljcv. da bi imeli svoje RespotovaVc - H rko Vo|-l-red par leti je lil torej še kaos v tu- )ttln-Pr „ |iflnl„,n „ fnpr v.n ni s arnost-kajšnjem šolstvu in težka je bila tedaj nf> vpf.p,.^ katero mu « r-;r«>di! občin-n-'oga kulturneza delavca. Sreča nam je . ^i,,,^ v dvorani t-al ne'/a dmitva in bila mila in dobili smo še v pravem ti- j Vater« se je udeležilo 41 os*h. Med večer-*u rešilev v wcbi energ čnega in Ideal-1 Jo > neumorno sv rnla nsilsks godba io ne<»a moža. na.lzornika Hu='ava Lukeil- rn7'vi^ -e pri'ntell«ka zabavi, ki bo fa, kakor ®mo ca rabili. Ta Ider-lisl, stre- ostala vsem v st«»minn. milclj za narodov napredek, si je tasta-i . . Domače vesti * Odlikovanje v Kranju. Danes ob 4. uri popoldne izroči v Narodnem domu srezki poglavar g. Znidaršič najvišje odlikovanje zaslužnim gasilcem. Svečanosti prisostvuje tuli pod<=tarosla J. O. Z. gospod Josip Turk ler kranjski župan gospod Ciril Pire. Občinstvo se opozarja, da ee tega slavja * leži. • Promorija. Včeraj je promoviral za doktorja vsega zdravilstva na univerzi v Zagrebu g. Adol? Ločnikar. Čestitamo I * Himen. V St. T.enartu nad Laškem se je poroči! g. Milovan Zidar, učitelj, z gosnico Anko Bullingerievn, učiteljico jstotam. doma iz Trbovelj. Bilo srečno! • Smrtna kosa. Včeraj je nenadoma umrl v Mariboru g. Stanko Marin, profesor in hišni posestnik. Pokojnik je bil znana mariborska osebnost in dolgoleten neutrudljiv narodni delavec v Mariboru. in pokvarjen, kar je gotovo mislil tndi Vaš poročevalec. " Samobclin je najnovejši izum za pranje perila. Aparati so razstavljeni od danes dalje tudi ob nedeljah in praznikih pri Uradu za pospeševanje obrli, Dunaj- ; ska cesta, nasproti kavarne Evropa. Sa- ♦ največjem številu ude- mobelin je najboljši, najcenejši in popol-; j ' noma avtomatičen aparat za pranje peri- j» la. Cena nizka ter se svari pred nakupom drugih dragih in ničvrednih pralnih aparatov. Informacije daje in sprejema naro čila: A. Gundrum, C <•■-':• na Gorenjsko že. leznifo št. 20, Ljubljana. 280 * Rop v Gorjancih. Z ozirom na naše ; zadnje poročilo nam javlja napadeni železniški upokojenec g. Hihard Tvrdv, da se rop ni izvršil pri Straži, temveč na Vahti v Gorjancih, na prelazu, .ko se cesta nagne v Belo Krajino. Dogodek sam se je izvršil med 4. in pol 5. uro po- Exce!ta i« najl>oljM in vendar naj-eeuejii stroj ca rodbino iu obrt. — Nadomestni deli za vie stroja. 67 a J. GOBEC. LJUBLJANA palača Ljubljanske kreditne banke Danes v Kranju I veliki gasilski ples j lu. Spored bogat in pester. Pri plesu so. | maškera »hodu javno spravi! nad trpov- deluje salonski orkester. Dostojne ma> . Ce. 8 predsedniškega mesta j« prof. Ri- ske dobrodošle. Bit. samo 150, se je vršilo dne 30. t. m. podrobno žrebanje vseh Matici vposlanih tab';c. Lastnikom tombolskih tablic, ki so pri tem žrebanju zadeli dobitek, se isti pošlje po pošti. Kdor pa ne prejme dobitka, naj smatra to kot znak, da njegova tablica ni bila izžrebala in igra na;-rej za njega Jugoslovenska Matica ter ga o event. na-slednem dobitku takoj obvesti po dopis-n.'ci. Vsakdo pa ima pravico, da se o vestnost: poslovanja prepriča v Matični pl-fi-nl. Z izžreban J-m številk 45 in 90 so bile izžrebane tudi vse »ml". Včeraj je bi:i izžrebana tudi tretja številka: 4 ("liri}. Pokrajinski odbor prosi vse nn p, 1 i imajo na svojih tablicah v eni vrsti številke 43: 90; 4, da pošljejo iste z natančni. nas'o\ m na naslov Pol-rajinskega o'hora Jusroslovenske Matice, da j:ai pošlje dobitek, ki je določen za temo, lo je tO knjig. • Samomor radi grailnje glečallšra v Skopljn. Dne 29. januarja se je ustrelil v Skopiju ruski arhitekt Sergij Bsljnjev-ski in je bil na mes'u mrtev. Vzrok samomora je gradnja novega gledališča v Skopiju. Beljajev je bil namreč višji arhitekt, ki mu je rrlnistrstvo zn javna dela poverilo gradnjo gledališča, ko je b®'a jem številu udeleže. — Zdravo! u— Opozarjamo na oglas krojne 5o* le, Židovska ulica 5. 273 u— Orientalsko noč priredi na pustni torek .Mestna Orjuna Ljubljana. 263 u— Mestna Orjuna Moste ima svoj sestanek v torek dne 3. t. m. ob 20. uri v gostilni pri g. Prusniku, Vodmat. Član« stvo naj prinese stare izkaznice s seboj. Udeiežha obvezna. 265 u— Občni zbor Splošnega ženskega j i društva je v nedeljo dne 15. februarja .... j ^ ^ p0p0j(jne v društvenih prosto« rib. 282 u— Občni zbor članov Oficirskega doma se vrši dne 4. februarja ob 17. uri v Oficirskem domu (vojašnica vojvode Mišiča). Vabijo se vsi rezervni oficirji — čiani Ofic. doma. u— Gostilna pri »Fajraoštni« toči sle« deča :zboma vina: štajersko be'o 12 di« narjev, črni «Oteio» 12 Din, bizeljsko belo 14 D;n, do'enjska "Portugalka* 15 Din, slad.ri «Mos!er», soecialiteta 17 Din Oz graščine Ormož); jeruzn'emec, stari 16 Din, «Rike-er», letnik '921. 20 Din. u— Redni letni občni zbor «Rsperant. rirana v dadaističnem stilu, kar bo za I.iubliano novost. Vstop slrogo proti va< bilu, ki se že razpošiljajo Event. rekla« macije naj se naslovijo na g. Savo S.an« cin, cand. mont.. Erjavčeva c. 24. Dostop j skegs kluba v Ljubljeni« se vrši dne 5. dovoljen tudi okusnim maskam. 235 j februarja 1925. ob pol 20. uri v salonu u— Brezplačni tečaj za srbohrvaščino i pri »Čcšnovarju". Kolodvorska ulic* 33 stavba že do polovice gotova, dočim je priredi Šentjakobsko napredno društvo, z običajnim sporedom. 277 prejšnja dela vodil arhitekt Bronstein. 7 pri0tlse SpreiCmn Šentjakobska knjižni« ca. Stari trj« 1! ob navadnih poslovnih urah od 4. do pol 8. zvečer do dne 15. I zadnjem času pa je Beljajevski izračunal, da slreha in fasada ne odgovarjala niti cer" nili pravilni arhitekturi. Radi tega se je kot Česti' in vesten strokovnjak silno razburil. Povedal je svojemu prijatelju Gjurkoviču, hcučnemu ravnatelju v Skopiju, da stane streha 100 000 Din več. kakor bi bilo potrebno in da tega ne m^ re preživeli. Dne 29. januarja je zjulraj plačal račun v hotelu, potem pa se takoj ustrelil. Krogla mu je Sin direktno skozi 'rce. Tragična smrt priljubljenega ia ženjerja je vzbudila v Skopfju splošno sožalje. • Pred nsmrtilvij" čamsre. Kakor «mo že poročali, je kralj odklonil prošnjo roparja Jovana Čaruge za pomiloščpnj", pač pa go njpgovi trije tovariši, ki so tu li bili obsojeni na smrt, potr.iloščeni na dosmrtno ječo. Caruga je odklonitev prošnje poveem mirno poslušal ter izjavil: «če že moram umreti, prosim, da se usmrtitev kmalu izvrši*. Usmrtitev bo izvršil sarajevski krvnik M.uiser. • Nepošten davčni i 'irjpvalee. Nežna-nokam je pohotni! 32 letni davčni izlirje-vnlee v Murski Soboti Franc Jurak. doma iz Kozjega.' Jurska zasleduje državno pravdništvu radi hudodelstva poneverbe in goljufije. • V irrmenjn pomladi. Z lepim šopkom svežih trobentic nas je preseneti! gospod Franjo Primožič iz Šoštanja. Natrgal jih je na sprehodu na Oljsko goro. Hvala! Iz Ljubljane u— Dramska premijera. Sinoči je bila premijera dr. Iv. Lahove pravijiJne iijrc «Pepe!uh», ki je dosegla popoln uspeh. Igralo in p'esalo se jc prav dobro. Av. fehruaria. Iz ari bora Oschna vest. 7a ravnatelja miri- 279 i borske podružnice Narodne banke je ime- tov klerikalnih in socijaiističnih konzura* nih zadrug. Ta Ribaričeva izvajanja dobesedno objavlja klerikalna »Straža«. a— Brez Snega ni zime. brez fanta ni dekline, brez goric ni vina, ni veletur« brez cepina, ni planincev brez gorov;a in ui Mahbora brez planinskega plesa, zato mora biti vse poino pri GOtzu da« 1. februarja 1925. iz Celja e Uradni dan trgovske In ohrfnflfk« zh.irnlce v C ce vdrl še v nasproti stoiečo barako hran;evc» Jakoba Tu-ka, kier ie odtrgal kliučavnico. Tu> kai pa ns svoie presenečenje ni dohil ničesar pod roko. ker sto i ponof bara« ka prazna. u— Priinteljski plesni večer priredi , . . ..... .t j i Blagoslovljen e novega sotskega po- na ni ekonomiji in je upati, da se bo z ,. „ „ n j j - •■ ' L, slopa v Komni na Krasu. Pred dnevi vso vnemo in znano svojo zmožnostjo ... „ , .-, i- • ' _ , se je vrši a v Komnu na Krasu sioves- oosvetil povzdigi narodnega gospodar- ' ., stva v Mariboru! ' n"st blagoslovi,cn,a prenovljenega šo- a- E pur si muove! Končno so pričeli ^kega poslopja Ob tej priložnost, je obl-tudi v mariborski požarni hrambi uvide- , k" zastopnik upravnih obla- vati. da ni mogoče z glavo skozi zid in s" Corišk, podprefekt Nko otti, k; je da tudi , samo nemškim uradovanjem | f ut" Poskrbeti za novo jolsko oprava in poveljevanjem ne t k. d o mojrli več dal* S,ara 'e vsled r3zmer med vojno *korzi na zadnjem občnem P0P»'n"tna uničena. * Požar v Krkavcih (Istra). Nedavno je v istisk;h Krka"cih izbruhnil požar uspevati. Zalo so boru dne 30. januarja sklenili, da uve de jo slovenska povelja. Tudi zvezo po _ , >..-,rn',h branit, za mariborsko ob asi te PrI Posestniku Antonu Debču. Ogenj le namerava; pokreniti v Maribora. i hišo in živino, tako da je revež a- -škrlatlca med šolsko mladino »e osta! brez strehe sredi ceste Ir so zadnji čas zopot prav epMemično siri. I "s morali vzeti k sehl sorodniki. Skupna Mnogo dijakov ie v bolnici. Sedaj :e iz- J ik°da znaša 20 tisoč lir. Poslopje ni bi-dapes Oritma Vič . Clipce v gmt^l ! »'rul»-ila tudi v Dečjem domu Zdi »e. da lo »varovano. Siamič. Tržaška ccsta fOlince). PV,. w Inventivne odredbe pomanjkljive. En Monte Carin, separeč. šaljiva po«ta itd. i ?l>0,f li u6<'"ec iz [)ei ♦"?» (lo,"a * Poba-Vina in jedi'« pr,-ovrstna. cene zme-oe. 1 7 " ^ '"^enj.a. Začetek ob IS. uri. Vstopoma 5 Din. 2«! , ar-- I. C. Liga v Pragi. oz. njen kura-u— »Reduta- Sokola v Mostah se vrši j torij Strossinajerjeve knjižnice je poslal danes zvečer oh 7. uri v dvorani na Se« I ni.arilmrskl jugosl. češkoslovaški Ligi za VELIKI PUSTNI KORZO 39^ . S!av -eva" mn'Uand» na pustno nedeljo 22. febr. 1925 v hotela ,.Unlon". Smrtna kosa v Dolini. ProšlI tedeu ie umrla v Dolini ga. Pangerčeva, soproga bivšega župana in istrskega deželnega poslanca g. P3ngerca. Pokojmcl j» bilo 58 let. Pogreb zeinskih ostankov blage žene je bil irr.pozanten in je pričal o če*ki oddelek v '.lii lski ki^lnici^lopel j n'cni Priljubljenosti med Istrani. | večjo kolekcijo novih čeških knjig, to i * 'Moč teme* v Sežani. Prosvetna pot večinoma lep«»*!o%nih. Liga želi, da i društva v Julijski Kra ini se pridno gib-bi prejemala sproti vse v mariborski ob- ! liejo, najbolj agilni pa so dramatični j lasti iziMe knjige o katerih bi tudi re- ' krožki. Prostovoljno gasilno društvo v • Gostilničarjem v razmislek. Nasprotni tor Je b,tI P0 3" s,,k' Pozvfln na oder in Usti ne sorašujejo. kaj pravim k temu, da : ,e Prc,e!,trole 5«pkov. Mladina je dobila ie bila ba-e nekie pri Varaž.dinu zapr'a I n°vo- ve,czahav,no na katerc rodl« se v njej zbirali. telie P"v posehno opozarjamo, je kratek: V Slo - u— Redek Juhl!eJ- jO«letnico svoji 14. febrnarja 1925. Cvelličns reduta - Narodni" dam Vstop proti vabilu. Okusne m iške dostop seka gostilna, ker »o radičevci. Moj odsrovor je kratek: V Slo-! u_ "eaeK JUR,:eJ- JW»tmco svojega ven-ii ni bilo doslej zaprta iz po-iličnih j 1 ^""J" cP>ri.ul"!.' i'"1* r?z'o-ov še niti ena posti'na, dasi se v Veliki tehatikl plea dne 3. februarja v veliki drorani hotela • Union« t priil 8'n>korni knjižnici «Aka dem>kega dru-t a jugoslnv nsk h teb iikor v Lin liani.. 270 a mnogih izmed njih vrše sestanki za zaklenjenimi vrati. Pa? pa jp moralo mnogo postilničarjev vrrili svoje korces!je vsled o?romn:ti tc?arinskih taks. Prizadeti nai se -/'hvalijo o.aim pos!sn*pm. ki so se, d-si jih je bilo 21, takn slabo bri-vali z-' obrtni^'' inlprpse v Slovonfo. Ivaa Mphorič, kandidat Narodnega bloka t I vi * IVniženfe rpzer—'"i ofiririev, n'"l-*«!>■ >r ! biH/ana. Nadpljevanie in Z"klju-rek oh?ne tudi stalno pošiljala češke knjige v Maribor. a— Trgovec Fanninger je kandidat na 14. klerikalno sporazumaški listi. Vodja te liste prof. ftiharič pa ga dezavuira io preganja na vseh koncih ,n krajih. Ne samo, da priporoča v koledarju Jugo-slorenske Malice izrazito nem*ko-nnei9-nalne trgovce, celo Fanningerjeve konkurente — se je v sredo tudi na »porazu-1 „ ,. . . _ ., . , ■ že v preteklem letu. Ljubljanska mest« ( »»•'•o de trikvenira j p otvorjen ee'o ., , .... . , , „ , ,, . , _ .. 1 „„„ na gasilska straža je intervenirala v pre« lefo. Palače Ilolel Ternpiia. 208 . , , . , . \ ... ..... ' « - . ..... " teklem letu: v 6 slucatir, velikih požarov, npem-jamn ra carasnn o"Ias tvrdke - M. Kukman. klobučar v Spodnji §iški, Jerneieva cesta 58. * PnprgTpk. prj oglasu od 30. t. m. Javna zahva'a Marije Fo;kar z?varovalni banki «Sl.avija-> bi se morflo glasili — zrvarovana za 47 000 diaarjev — in ne kakor je bilo pomoloma objavljeno za 17.000 dinarjev. • Tečai za irpile na meščanskih šolah. H g prirpdi Udruženje Juoostovensklh narodnih železničarjev, se otvori v torek S. t. m. Ker jp število že priglašenih ?.a en fečsj previsoko. cP hodo pri la5"ni razdelili na dva tečaja. Zato n- sprejmp-:,r Se k-kih 20 novih. Stroški se ne zvf- Kdor se žpli vpisati, nai ee zulasi v torek 3. I. m ali npjkasnpie v s~edo 1 t. m. v našib prostori?,, I.jubPana, Gra 9 srednjih in 13 manjših ter 12 slepih po. žarov (to so naznaniepi požari, pri ka« terih pa straža ni prišla do de'ovania). Reševali odde'ek. ki je priiielien stol« ni ga^ilsKi straži je v tem času prepeval 1355 ran -ev in bo!n;kov. Telefonska posta ia gasilske stružnice je bila klica: na, odnosno ie poslovala: v 540 požarnih zadevah, 1850 reševalnih in 85oO raznih zadevah. u— Policijske prijave. Od petka na soboto so bi'i prijavljeni policiji sledeči slučaii: 3 tatvine, 2 vloma, 6 prestop« kov cestnega policiiskega reda, 1 n''ep« lian ie lepakov na prepovedanih mestih, 1 poškodba tuie lastnine, 1 dcložacija. 1 prestopek nošenja orožia brez.dovo« Ijenja. Aretacije so se izvrši'e 3 in sicer: i radi beračenja, 1 radi vlačuganja in Nakup »ihta — sn-nr* — alaiine Tovarna za lofienje dra.glh kovin I.Jab> tan&. Sp. Slška, J-me eva d. Z<>l">tehnisko tinto in loti. I-o en a korinantih smeli. 22Ca Prodala fc> o se v nrdeljo dne 15. februarja 1925 hHa (vila) i »idikim zrmljiS.em poses inlfa I. Turka » Preari, b nmiiit o. dokler ni padel v past, ▼ mestni zastav. I Ker pa »e Je morala r »vrbo transporta j ljalnici. listke pa je nato spravljal v de« avtomobila na dom cela sprednja oa z1 par po deželi. obema kolesoma odstraniti in voz obe«iti| u— Reduta S. K. Primorje se vrši, ka. ? verigami zadaj na veliki avto. je izgle-j kor že javljeno, dne 14. februarja v Na« dal«, kakor da bi bil avto atrašao razbit i rodnem domu. Velika dvorana bo deko« 1 Modna trpina 8. SIHHDVIC nos!. Liubliana, Mestni trg 19 l SDSS I ETIUUUUUILUtLILUUUlIUUllISJi Pristašem SKS kmečkega in prijateljem ljudstva Izjava g. Josipa Drofenika, voditelja Samostojne kmetijske stranke na Štajerskem V svoje začudenje sem dom«! od to« panjih zaupnikov in iz «"lite pisave •Kmetijskega iista», da hoče g Pucclj s »vojo trdogiavostjo tirati 'vojo politiko do skrajnosti in vztrajati pri svoji na tako iuden način priglašeni kandidatu* rt Primornn sem odgovoriti na žalostne Izbruhe v (Kmetijskem listu«, katerega »sodelavec sem bil do zadnjega časa. G. Pucelj in njegovi boljševiško navdahnjen ni uredniki, od katerih v> je okužil, so ae že dalje časa trudili, da mene kot enega izmed voditeljev kmetovalcev v naši stranki oblatijo pred ljudstvom. Pri jstclji! Ne bojim se tega očitka, ker me iz mojega poslanskega dela prav do« bro pozna naše kmetsko ljudstvo. Naj« manj me pa more doleteti tak očitek iz peresa g Puclja, Bukovca in drugih ta« kih njegovih vazalov. Ko sem leta 1920. povzdignil svoj glas za ustanovitev Sa« mostojne kmetijske stranke na znanem zboru ustanovnikov v restavraciji «No> vi svet® v Ljubljani in vnese! z izjavo svoje pripravljenosti energičnega sode« lovanja ognjevitost v ta srečni zbor in ko sem od tega časa naprej z žrtvova« njem svojega rahlega zdravja in oško« dovanjem svojega gospodarstva nosil to lepo kmetsko idejo po shodih in sestan= kih širom naše Slovenije s tako velikimi In glejte, g. Pucclj se So sedaj pajdaši i temi so Tražniki slovenskega krnela! Vse naše prošnje, naj opusti lažizem Ijorarlnike, kakor sla Avramovič in Joca bodo lalostne gospodarske razmere, večje uspehe b"tr.o imeli. Zaradi svojega »tališča, da moramo delati 7..1 na*e kmečko ljudstvo, som si tudi, nakopal nasprotstvo pri ljubljanski ,,, Avrauiuvu, ,,, ^K* gospodi. Da je bi'o moje stalil Jovanov.6, n.so ml pomagale. Gospod * blitvo marca 10-23. Pucelj je izjav d, da ostane zve, sluga ; Mppfo p poslam.Pv ;e „tran. leh p« rad nih zemljoradnikov Ali smo ^ ilvnVv;,u Mmo fnP!ra ,„ ^ t„ je hi, mogli mt. ki čuvamo Čistost kmečkega . i7VO,.pn ^^ ;7rfi(5np„ pl„F,,-n. v,e programa, še nadalje poslušati diktat go- LafW, in nj,pref1ne ,franke v Plovaniii . !n llaliU .An.hnniHni.nn tn, 1 spoda Puclja in tistih zemljoradnikov, ki so zavrgli življen3ke potrebščine našega »meta med staro Saro? Morda bo koristno, da opiSem te paradne zemljoradnike, 9 katerimi se brnli naš Pucelj. Se z druge strani. Pred trpmi leM, ko se je razpravljalo v skupščini o ustfivi, so ti paradni zemljoradniki predložil! poseben načrt ustave. V tem na* tu so bili taki nesprejemljivi odstavi;', ki nimajo e kmetijskimi potrebami ni? opravka In so le prepisani od kom"ni-stov. Tako n. pr. je zahteval la načrt, da se uredi država po načrtu sovj»tov (vaških svetov), da se naj odjravi lastninska pravica in naj se vse uredi po sovjetskih zadrugah. V njih ustavnem načrtu je bila še nadaljnja točka, ki istotako pod nobenim uspehi, je šc dolgo bi! ta gospod ognjevit n' bila «P«J>mljlva za na* V o'nft. Slovensko ltnd»fvo! Do take sramote r bodoče ne sme priti! KlerlValrl so nam zaigral! ves naš nsrted v teh dvph Iptih njihove nhsohitnp 7ma:rp. Tn nesrpfo pile en«podar«fvo in nafa kultura tpJko občutita. Dnsti iroria so nam naprtili s svojo hlap^pvsko vkijo r Mirkovim protokolom. Zapomnite si! S!,S nosi popolno odgovornost za več!e davke, za hlazno finančno politiko, ki se izvaia v Plovpniii. polno odgovornost 7.a nesrečni votešiil zakon, polno odgovornost za prozni taksni zakon, ki p^lvi-dpva ocrromne takse Ja vsako najmanišo stvar, ki ubija naVečie narodno premožen«. tako 7vani tim«tveni kapital, od "Tovornost za knlrtk itd. Kakor sem bil prepričan ob volitvah I. 1923 . tako se mi ie sedai 5p boli utrdilo prepričan5* da :e neobhodna potreha. da čredo vse napredne ln narodne Stranje, varojaje svoio neodvisnost, v votlin! ho[ SVunno prof s'.-unnemn in nalvečjemu sovražniku, klerikalcem In Radiču Moia soo'lr-rs'-e koristi na"e Irmučene ožle domovine. V interesu na-šeira kmeta som se z najvplivnejši in raidptavneiši delavci v n«5i stranki odloči] 7.a so<1e!ovnnie 7. Narodnim Mokom, v katere"a volilnem soorazomn je ''ano notno Jamstvo, da ^oh' tndi nala stranka dobro parlamentarno zastopstvo. Po7ivamo zato ve prave pristaSp kmeč-kPira tri'>anja. da delajo v tPm smislu in pomagalo s tem do čim «fia:nejSe zmafe St. Jurij oh Inž. že!.. 29 decembra 1924 Josln Drofenik, bivši poslanec SKS in srezki kandidat Narodnega bloka. teatra, torej Rusin/a. Mislili smo pai, da je ijralka Nemka, ko pa smo videli film, smo z začudenjem čitali, du igra Oiga Cchova in ne Tschechovva. Isto smo zadnjič opazili pri reklami za sloviti francoski film «100 milijonov frankov., v katerem je igral glavno vlogo ruski igralec Musjuukine. Tako Ea namreč pišejo Prancozi. V filmu pa je bilo njegovo ime Mošuhtn. Malo manj brezbrižnosti v tern oziru In več pozornosti ter obzira do ki-nopublike bi podjetjem ne Akuuovalo, marveč le koristilo. br. Priprave za olimpljado /928. Ho- landskl olimpijski odbor Izdaja tednik «De 01ympiade». Iz ene zadnjih številk se razvidi, da bodo pri pripravah za prihodnjo olimpijado skušal! odpraviti ne-dostatke, ki so se pokazal! pri pariški olimpijadi. OPmpijske tekme sc bodo vršile v amsterdamskem stadionu, ki se bo povečaL V tem stadionu bo prostora za prioliz.no 40.000 glcdalcev. V stadionu je poleg nogometnega igrišča kolesarsko dirkališče, moderno tekališče in skakalnica. Zraven stadiona se nahaja plavalni basen. Za tekoborbe, boksarske, težko atletske in sabljaške tekme se bo zgra- Vatikanski lilm o čigar Izdelovanju di!o posebno poslopje. Preskrblieno ho smo že poročali, je po poročilih italijan-tudl za stanovanja tekmovalcev, ki bodo skih listov dogotovljcn. Film kaže v baje v bliž ni stadiona. Zidalo se bo 36 sta- j zelo krasnih posnetkih vse zanimivosti novanjskih hišic, od katerih bo vsaka iz Vatikana in iz vatikanskega papeže-imela šest spalnih sob za dve osebi; na- vega življenja. Film je namenjen kot prl-dalje skupno kopalnico. Za temi stano- ; merna reklama za Vatikan povodom le-vanjskimi hišami bodo tenis igrišča. Ka- tošn.cga Svetega leta. kor izgleda, hodo Holandci uredili vse \ Sulammbo je naslov drugega fran-za olimpijado bolj pripravno kakor i coskega filma, ki si je priboril vstop v Francozi. j pariško opero. Listi pišejo, da ga bodo Sovi odbor beograjske Jugoslavije, j vkratkem začeli predvajati. Film bo Na glavni skupščini beograjske Jugosla- spremljala godba po operi istega imena, vije je bil Izvoljen za predsednika Jan-j _ Počasi, a vztraino si »sedma umet-ko Šafarik, za podpredsednika Dušan nost» utira pet v višavo. Olišič in Peter Radnjkovič, za ta nike Bora Jovanovid in Vcljko Culič, za blagajnika Momčilo Kostič in Miroslav Mi-hajlovič. — Med Hadčani so doživeli čudež: Robert polna dva meseca ni vtaknil cigare v usta in si je dal rasti brado. Cez dva meseca pa se je jivil režiserju Cccilu Millen in sninianje «Deset božjih zapovedi, se je pričelo. — Danes je Roberts zopet tak kakor .e b;I poprej: brada je izginila, povrnila pa se je cigara. Res velike zahteve stavlja moderni film na igralca! Filmanje zadnjega soinčnega mrka. Učenjaki so uverjeni, da so z večkratnimi posnetki zadnjega popolnega soinč-nega mrka dobili obilno tvarino za pro-učavanje. Mrk so ob najugodnejšem vremenu posneli z mnogih letal in z zrakoplova «Lus Angelosa. (prejšn ega «Z. R. 111»), ki je letel približno l;.UO metrov visoko nad mor em, pa tudi s 13 drugih okazovališč na suhem. Na ta način je bila vsaka poedina faza mrka zanesljivo večkrat posneta. Učenjaki pr čakujejo z napetostjo razvijanja plošč. Pri tem hodi omenjeno, da so tudi helij odl;r!li pri po-poinem solnčnem mrku. Predrzno reklamo si je dovolila dunajska tvrdka Sasclia za sve, iilrn .Maščevanje Faraonov«, ki je ravnokar do-gotovljen. Del filma je posnet na lica mesta ob piramidah v Egiptu. Tvrdka je poslala v ta namen v Afriko malo eks-pcdicijo. Lepega dne so prinesli časopisi scnzacljsko vest, da jc ta filmska ckspedicija brez sledu izgin la in da je bržkone ponesrcčlia v peičer.em viharju v puščavi. Tvrdka je pustila takoj nato razbohnati, da je organizirala velikopotezno rešilno ekspedicijo. In dober teden kasneje je prišla zopet vest, da se e rešilna akcija posrečila in da sta obe ckspediciji na varnem. Pozneje se je izkazalo, da so bile vse te alarmantne vesti samo trik, da se prva filmska eks-pedicija ni niti izgubila niti ponesrečila in da rešilna ekspediciia sploh n! b!!a odposlana. Ljudje so se sicer zgražali, da jih Je tvrdka tako potegnila, a reklama za filin ie bila narejena in to je glavno. Baruite zo sokolski Tabor! V neizrekljivi boli naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znanccm prežalostno vest, da je naš nad vse ljubljeni soprog, oče, stari oče, tast in stric, gospod Jernej Zaje posestnik, trgovec in gostilničar danes ob pol 6. url zvečer, previden s tolažili sv. vere, po kratki mučni bolezni boguvdano zaspal v starosti 56 let. Pogreb dragega pokojnika se vrši v pondeljek ob 4. uri popoldne. Obrczija - Medija Izlake, 31. januarja 1925. Marija Zaje, roj. Allegro, soproga; Mlnka Grobfjcr, roj Zaje, Iiči; Natalija Grobljer, vnukinja; DioniziJ Grobljer, zet; Elza, Joško in Martin, neCaki. Brat pntbacp obvaaUla. afiSKK. " T • .i*.*-;' •JUTRO« št. 27 ■= TI ® INcdcIJa 1. II. 1925 Papež Pij XI. Povodom letošnjega tsvelega ieln* po- nemški nacijonalističnl novinar je namreč nedavno objavil v svojem listu članek, v katerem očita generalu llellingra-j tliu, tedanjemu vo nemu ministru, da je v tistih usodnih dncii popolnoma izgubil glavo in pogum. General je novinarja seveda tožil, novinar pa je spravil na d;>n zelo zanimive podrobnosti ter jih podprl z avtentičnimi pričami. Pden izmed teh ie poslanec agrarne stranke Gandurfcr, ki je pod prisego izpovedal, ; da se je 7. novembra nahajal v Dictu pri i ministrskem predsedniku, ko je naenkrat i privihral v dvorano omenjeni general ter zavpil: »Revolucija je izbruhnila, jaz pa seni še vedno v uniformi!« Priča poudarja, da se je general tresel kot šiba na vodi, ter pristavlja, da to ni bil edini komični prizor, ki mu je bil on priča tisti dan. Kot druga priča je bil zaslišan polkovnik von Kress, ki je izjavil, da si jc dal minister v Diete prinesti civilnih oblek, zato, da je lahko iticognto prišel v ministrstvo. Ko pa je bil že v ministrstvu, si !e civilno obleko zopet slekel in oblekel uniformo. Na večer si je znova nadel »veča ne samo katoliški, ampak s^loh ves j civilno obleko ter odšel v Pasitig, kjer civilizirani svet večjo pozornost iliuiu in I se je nahajalo taborišče pruskih čet, s papežu. Nam Slovencem je dal papež za katerimi je general nameraval spravili sveto leto še prav posebno dobrodošlo Miinchen zopet v svoje roke. Toda ta-darilo s lem, da je tako odločno obsodil, krat so se mu uprli celo Prusi in niso zlorabo vere v strankarsko jiolitične na-, hoteli naskočiti Munchcna. mene. Sv. Uče se prav dobro zaveda, da 1 Miinchcnski proccs je zopet enkrat za vero ni ničesar bolj škodljivo kakor! dokazal — kar Nemci še vedno radi ta-Bjsaa brezvestna zloraba po oni duhov- > je —, da je bila Nemčija na koncu vojne ičici, ki sc je pustila popolnoma zaslepiti pri kraju s svojimi silami, i moralnimi «lni!i. Ko so za-pazili, da se je izcnbil žlahtni kamen. »Indijanski princ" 2e več kol mesec dni so bivi »vet r Luganu in Belliuzoui mnogo z iadijan-skun princem Tavauno liavuui iz Kana- ni bilo več mogoče, odpreti vseh že de. Dne 13. decembra I 1. je prišel »Beli zaprtih steklenic, od katerih jih je bilo jos>i priQC Tuvaiuu ILiv. Vi se j« meno-že mnogo na potu k podružuici v Lon- j ¥al tudi princ Tamrada Itav, Chiel Elk don. Hay ali doktor Chiel \Vhi'.e Elk iz Toriiia Tvrdka prosf sedaj, naj ji oni. ki v Bellinzouo in ee nastanil v zelo najde prstan z diamantom v stcklenui gantnem hotelu Bil je zelo radodaren ia vina, vrne dragoceni spomin na drago je j jai vsepovsod nari-vaust kneije na-osebo. Dobil bo za svojo poštenost ve- pjtnine. liko nagrado. ^ I Indijanski princ jc bil, odkar je prišel Posledica je bila, da so Londončan: v Italijo, v odnušajih i bivšo avstrijsko pridno posegali po steklenicah te vin- grofovsko rodbino Kheveuhullerjev iz sko tvrdke, ker je imel v*ak skrito Furlanije, ki je poslala po aneksiji ita-upnnjc. da l>0 morda on naletel na iz- lijanska. Svojim grofovskiin prijateljem je •nibljen prstan s krasnim diamantom. Znnl ta princ dopovedati, da izvira, kakor Seveda je v razffovoru vsakdo na čast j 0ni. po materi tudi od Burbonccv. Pri;o-no besiMlo izjavil, da ga, kar se samo vedal jim je o svoj" velikanskih velejo-ob sel»i razume, vrne lastniku! Ali Je I seslvih in bogastvih v Kanadi in da jih mislil res tako storiti, če bi mu bila namerava prodati, ker se hoče nastanili sreča mila, je njegova stvar. Dejstvo T it.-.iiji. Na ta n::čin je [>olagi ma izvabil je. da je tvrdka napravila sijajne do-: pi pa ;e dejal: «S prihodmMm vlakom niti 18 let, razoroževali svoie častnike, i moram nazaj!*) A verjemite mi, 'a je d^ celo generale, jim odvzemali epolete,' Macdonald mislil resno: bil je skoraj umeti navadne Angleže, koliko težje je še Angleže posebne sorte . . . Skot je lep, hraber — to je dokazal med svetovno vojno —, dober tlela vre in poštenjak. V njem žive vse lastnosti, ki ustvarjajo velike rase. Toda predvsem je Škot resen. Smejati smo se morali cospodu Macdonaldu, ki je ra I preskočil v pogovoru na povsem novo misel. (»Niti pekel nas ne loči več!* jeva v decembru v Bellinzono, ker jo je pro>il. naj mu posodi denarja, da mu s lem omo^oa milijonsko kupčijo 7. njegovimi petrolejskimi polji v Kanadi. Malo kasneje je prišla v Bellinzono tudi mlada kontesa An'pn'ia Khevenhilllerjeva, o ka-Ljubka, idilična »lika se nudi vsako !er; so ri5n|j ];sti. ,ja 6e v kratkem zaro-jutro zglna da mesto, jih je general boječe vprašal, [družba njegovim dedičem 23.000 fran-kaj naj stori. In meščani so 11111 odgovo-jkov. rili: »Najbol e je. da čimprej .izginete.* i Ko je vlak «lf>sppl nn ^a='rowski ko-General si svtta ni da! ponoviti in jo je lodvor. sem se hn-tel po?.ilIti: jadrno odkuril. j — Vidite, zavarovanje vnm ni kori_ V Muncheim se Je pred nekaj dnevi'stilo nič. Mk.ika nezgoda se vam ni vršil proccs, ki je razkril marsikatere j pripetila. Tri penep ste vreli v vodo. podrobnosti o strašni moralni dcpresiii, I — T.ahko verirtmetp. da mi ;e ža!. kl je od 7. novembra dalje ležala na du- je olirovoril mirno. Vedno si kun ni lan miinehenskih višjih oficirjev. Neki 1 takle listič, ka Iar. potujrm. in vsakič Izvrstna reklama Pravijo, da je sicer izmišljena, vendar ne bi bilo slabo, ako bi si jo k.ik naš trgovec vzel k srcu in se po njej ravnal. Za.-tojMiirtvo neke velike vinske tvrdke v L011 Ionu je dalo malo pnsl ! b'lo imt-li prilik:! co"poilje line 4. februarja Il)i6. (ibrinlov»'i »ni"k-dernu cgi kr>ja Ur na.iBnveea rnjli-ki-gs sulii a k lili je i/.vutevi » n iz v tati a tirdka D.-ago Scbwab, Ijjubijaoa. nia izzivala navilušenje med najini žoivstviom. mladim in starim. Dunajski profesor bitdogiie Pavel Kantmerer, ki je Steinachov kolega, jc namreč pisjil ameriškemu listu pismo, v katerem javlja, da je profesor dr. Steinach za čel poskušati svojo pojnlajevalno metodo uporabljati tudi za ženske. L's|orabo X-žarkov majhne intenzivnosti. List poroča nadalje, da jo Steinach uspel vrniti mladost 75 % vseh oper: ranih žensk. Ženske, stare CO in cclo 70 let. bodo baje kljub veliki starosti od-dej lahko deležne materinskega vesel Te navedbe dr. Knmmorera potrjuje tudi ameriški zdravnik dr. Ilarrv B°;i jamin. »Bil som zadnjič,* pravi Benjamin, »na Dima iti in sem tudi obisii.ii dr. Steinachn. Pri niem spm *e na lastne oči prepričal o istinitosti Kammerer-jevesra i«oročila. Celo sam sem preizku sil Sleinnchovo metodo in iz.mel l-li žensk, katere so se |>odvrgle mojemu zdravljeniu. jih je 80 % doseglo po polil uspeli*. Beležimo vest ameriškega li-ta kot j di bi še lahko ?lo v dvorano, pa ni bilo več mesta. Nihče ni dvomil o pristnosti indiinn«keal, kakšni gos|K,dje so povabljeni, in pristavil: «!'o bi bila za tujega človeka resnično redi-a srečna prilika, da spozna naenkrat tolika slavnih ljudi pri tako pomembnem možu. kakor ste vi.* Romanih:: «če ste zadovoljni greste la!;kn t. nami.* Monsieur Saval je z navdušenjem sprejc! povabilo in še plača! zi vso Štiri večerjo. Poleni je Oušcl s slikat tem Obstala sla pred dolgo nizko liiJa V jtfvcui ludsUop.u sc je ualiajaJff Ko «o postala (Indijanskemu ]elenu> tla v Italiji prevroča ln so nekateri listi Ee začeli dvomiti o njegovi pristnosti, si Je dal pustolovec izstaviti na Švicarskem konzulatu v Turinu potni list in Jo je odkuril v Lugano. Kmalu pa se je preselil v Belliuzono. Denar, ki ga je dobil od Kbevenhullerjevih, je zapravil pustolovec zelo radodarno. Precejšnji znesek jo namenil tudi v dobrodelne svrhe. Se več pa ga Je obljubil, a pozabil plačati. Ko samo KhevenhOllerjeve, tudi druge znance jo pošteno oekubil. Iz Bellinzone je odšel Tavanna Ray v Neufchatel, kjer je ložiral v najelegantnejiem hotelu in povabil na imenitno večerjo celo vrsto dijakov. Italijanskemu krožku v Neufcha-telu je obljubil darilce 25.000 frankov, ki mu jih še vedno dolguje. Medtem so se oblaki nad glavo indijanskega princa* nevarno zgostili. Ko je komtesa Antonija Khevenbiillerjeva izvedela v Londonu, kako stoji stvar z njenim zaročencem, je bila takoj vložena v Bellinzoni tožba zaradi raznih sleparij v znesku nad milijon lir. Oblastva so izdala tiralico za »Belim losom», ki je medtem jadrno izginil s pozorišča svojega elegantnega nastopanja. Dne 14. januarja ga je prijela policija v Neufchatelu v Švici in ga spravila pod ključ, kjer sedaj premišljuje minljivost vsega človeškega. Grofica Khevenbiillerjeva ia njen brat skušnla sedaj dognati v Bellinzoni. kam jo izginil denar, ki sta ga posodila «princu>, da bi morda še rešila kako v9olico. Razmeroma majhne dolgove, ki jih je napravil Tavanna Rny v mestu, sta poravnala. Razvajeni »indijanski poglavar* prejema v zaporu neprestano obširno korespondenco, ki jo pa odvzema policija, še preden bi se mogla dostavili jetniku. Tekom zadnjih treh dni je prejel nad sto pisem iz Švice ia iz inozemstva, večinoma od evojih oboževalk. obražuje? Ta vprašanja zadostujejo. Veljajo pa za naše razmere enako kot za francoske. Ker se tiče plače, so francoski profesorji že sedaj na boljšem kot naši, katerih mesečna plača, kot vseh ostalih državnih uradnikov, zadostuje normalno komaj za pol meseca. Vendar pa zalite- stranskega zaslužka, da se bodo mogli posvetiti izkl učno le svoji vzvišeni nalogi — vzgoji mladine. Viada jim hoče dati samo 35odstotno zvišanie sedanjih plač, tned tem ko bi moralo znesti 73 <70, da se prilagodi cenam življenjskih potrebščin. Bo< za plače med profesorji In vlado je v pdnem teku. In tako gledajo vajo francoski profesorii take plače, da j prijatelii srednje šole s skrbjo v bodoč-ji.-n bo mogoče živeti brez vsakega po- nost. Dr. Dr. Športne tekme med pariško in londonsko policijo čašo gorke vode. Ccz mcscc dni Ie izgubil 14 kg na teži. Sodišče ie obsodilo tega novodobnega Kristusa na 300 frankov kazni in na povrnitev škode, ki jo jc zdravniški sindikat utrpel vsled njegovega delovanja. To Zanimiva je tudi ugotovitev, da se največ samomorov prijieti ob ponedeljkih najmanj po ob sobotah in neds« Ijah. X Izgradba nnafolske ?e'e-"ii?e. Turška vlada je predložila parlamentu v škodo ceni sodišče na 4000 irankov. Utc- Angori dodatni proračun, v kateri se mcljdev razsodbe je bila v marsičem pooblašča, da sme prodati državna zabavna za mnogoštevilno navzoče občinstvo, ki je svojemu Ijubijencu prirejalo navdušene ovacije. Po prcčit;miu razsodbe je neki novinar vprašal Beziata, kako sprejema obsodbo in kak-ne namene ima za bodočnost. Vedro in jasno mu ie odgovoril čudotvrrcc: zemljišča in staro cesarsko pala > v Carigradu. Z izkupičkom naj bi se izgradila nova anatolska železnica. X Polet z ovirami. Švicarski vojaški letalec nndr>oro"..ik jnttelholzer j , Vikar je »Jutro« že p!«?.!o, nastopil pred lllil t UU^OIJIII VUU>1< ivk, # - . * _ * . . »Svete delo bom nadaljeval 1 v bodoče j !rcT> J C"r',u' P0,et v in sodišče me bo seveda zasledovalo ^' hotel še orel nn«tnnflm .Wovj* kakor do sedaj. Ce bi opustil sveje delo- ^'ci fnvno mesto Teheran Za svoj vanje, bi me nazvali strahopetca. Torej; Polct rahl 'otn1° 11Pa J"rikor- kl sf> m" mi ne preostaja drugo kakor, da na- daljujem. nj ra -rač- Angleška dvorna etiketa in dečja fr zura Angleški kralj Jurij se ne more, kakor pravijo dvorni krogi. sprijazniti z novo modo kratko osriž^nih las pri ženskah. On smatra, da ta frizura ni dopustna pri dvornih ceremonijah in ceremonTalnih sprejemih. To stališče angleškem kralja dela damam a'i'.r'eške aristokracije bu Ir ! Tt."lanski p* eglaviee. Ka eni strani nočejo manj ki kakor kntl ra dale .Tir^Verieve tvernice z- t razpolago. Ko ;.•• dosegel ra svoji ni vožn i preko Pi«e Atene, se je dvignil v zr;;': in k ne-rrfi pri-tal v vojnem pristanišču v Smvrni. Turki so zapleni'! aerorilm, ;me'i M;,,r,t'ol-»er"a tri todiR zar>rte,Tn i" so mu šele p"°d par dnevi dali dovoljenje za nadaljevanje poleta. Tz Smerne je polebM ?'itte!hol-zer v Carigrad, kamor ip prispel v štirih ttrnh. . na' «iapa je b:la Aler,,H) v i'i, odkoder je v ne-del:o nadaljeval polet proti Pirriii. X Potet LrcatelFja pre' o Ocean«. L-'icc in letalec T.ocatelli, ■ i no. jM-.v-s- ."ii v jeseni pri snrei-mih na dvom. na drugi! "a JnM ob-ili Oroplm liV h « .ie ;o- Francoska srednja šola Francoska srednja šola je kot naša v popolnem preustroju. Zato nas bodo zanimale n ene Izpremembe. Prosvetnemu ministru Bčrardu, ki je uvedel pouk latinščine vkljub protestu vscučiliškili krogov v vse vrste srednjih šol, je sledil minister Franfois-Albert. Ta ic zopet upostavil prejšnje moderne oddelke na srednjih šolah, tako zvane B-odJelke, ki jih lahko primerjamo z našimi realkami. Uspeh jc bil velik, kajti po poročilih francoskih listov so se moderni oddelki naenkrat prcnapolnili in mnogi razieJi štejejo nad 50 učencev. To je seveda številčni usjJeh, kakovostni uspeli se bo moral šele pokazati. Grščino, ki se je poučevala v nekaterih srednjih šolah kot prost predmet, so začeli učenci polagoma opuščati. V pravem pomenu umevanja športnih i sc vrše med pariško in londonsko policijo vežb podpirata policijski upravi v Parizu j raznovrstne športne tekme. Tako sc jc in Londonu z vso intenzivnostjo športni vršila d^n : teden tudi tekma v rugbyju, pokret med svojimi moštvi. Vsako leto j v kateri so zmagali Pariž:ini s 6 :3. st-nn! pn «■> tudi ne maralo odreči de,v; jmai rešila s-meri^a volna b Vi gotove Čudodelni kčnik iz Avignona 2e četrtič v teku poslednj:h štirih let je te dni prišel siuv'iti Jeun Beziat v dotik z oblast v i. Prvič in drugič je bil oproščen, toda na priziv državnega piavduika ,e prišel vnovič pred sodišče ter bil obsojcu na 300 frankov kazni. Vsa dežela, jzvzcmši seveda zdravniški sind.kat Toulousa. je navdušena za svojega lečnika, iu ne brez vzroka; njc-grva zdravljenja mejijo že na čudež in njegovi uspehi so nečuveni. Jean Beziat je mož visoke postave bujnih las; njegove besede so polne duha; kdor ga posluša, se navduši za njegovo jovijalrio dobrodušnost. Mož je star štirideset let in nič na niein ni hinavskega, v čemer se dobrodejno razlikuje od običajnih podeželskih padarjev. Najprej je treba povdariti, da je I!e- jega dobrotnika, se mu zahvaljevale in i/javljale, da morejo o n cm pričati samo dobro. Toženec !" pozval le pet prič. »Za enkrat jih je dovi.lj,» Jc dejal državnemu pravdniku. »Vdrugii vam Jih pripeljem pet fsoč.» Toda te priče so bile Izbrane; bili so zg:dj hoKkl, ki jih je čudoJelni lcčnik ozdravil. Fden je bil poprej hrom, drugi je bolehal na tuberkuloznem vnet u jabolka, tretji na raku itd. Same neozdravljive bolezni. Bili so zdaj popolnoma zdravi in ozdraveli so brez zdravil, brez operacij, na samo besedo Beziatovo. s >cm Zagovornik jc ognjevito in s pravcatim navdušenjem branil svojega varovanca. Navedel je, da ie nad tristo zdravnikov poslalo svoje bolnike, nad katerimi so že obupali, čulodelncmu lečniku v zdravlie-nic: med njhni so bili bolniki, ki so bili slepi na obeh očesih, la tudi taki, ki so imeli raka: tnemu izmed niih e celo sam predsednik zdravniškega sindikata lastnoročno potrdil ncozdrnvliivost. 11 koncu jc frizuri, ki je sedaj tako zelo mo lerna. j k« Jp hotel poleleti preko sever. Da bi se epemu 'n drugemu zlu, z'u se. veda po njihovih pojmih, izognile, so 7:it"ka;o amdeške dame k najrazno-vr^tneičjm zvijam. Tako s? ie dala volvodin jn Yor?l.-a Ir svojih od-triženih las napraviti lepo kito. ki si jo je pri svečanih »prejemih na dvoru leoo zvito in sfrizjrnno pa taknila na glavo in tako pokrila svojo kratke lase. sie.|e vse a risi okra- tinje nV-nemu vzglebi, in težko vprašanje je rešeno: dame imajo dečjo glavo in jo jiokrivajo, kalar jc po treba. ziat izobražen Njegov ded jc bil kmet, zagovornik med splošno vcsclr.stjo oinc-njegov oče tudi, on sam pa je bil učitelj nii slučaj policijskega nadzornika Calveta pol.edelstva v Douaiju. Toda ta posel je Calvet jc bil prccej r.icn in si je želel X Povišanje cene listov na Franco kem. Na plenarni seji lastnikov frati eoskili listov se je definitvno sklenilo, da se zviša od 1. februarja dalje cena časopisom od 15 na 20 santimov. X Preiskava Mount Everesta z višine. Kakor poročajo listi iz Kalkute. jc dospel angleški letalec Cobham v Dar-l/.iling. Leteti namerava namreč na najvišjo goro sveta in napraviti foto-grafične posnetke iz višine. X 13.000 samomorov letno v Nemčiji. Iz ravnokar objavljene uradne statistike se vitli, da napravi v Nemčiji vsako leto povprečno 13.000 ljudi pro- Drtiga reforma je pot k enotni šoli kmalu opustil. Kupil s; je 5(» hektarjev zmanjšati obseg svojega trebuha. Ker je; stnvoljno konec svoj":nu življenju. (tfcole unique). Izraz enotna šola pa ne pomeni samo enotne šole, kar sc tiče enotnosti učnega reda za vse srednje šole, temveč tu Ji enake In enotne dostopnosti vseh srednjih šol vsetn, torej tudi najrevnejšim slojem prebivalstva. Pouk na srednjih šolah do sedaj v Franciji namreč ni bil brezplačen in so torej revtii sloji bili od njega t'iko rekoč izključeni. Pač pa obstojajo številne državne in zasebne štipendije, ki omogočiije.o tudi pridnim otroki m revnih staršev srednješolski študij, la položaj nikakor ne odgovarja duhu francoske demokracije in je Francija danes na potu do brezplačnega pouka, kot ga Imamo pri nas. Kazen teli bojev pa cgroža francosko srednjo šolo pumanjkanje profesorjev in prenizke plače profesorskega stanu. Pomanjkanje so letošnje šolsko leto komaj zamašili s pomočjo nadur (torej preobremenitve učiteljskih moči), s pomočjo profesoric in opustitvijo nekaterih razredov, j pe polet 'e hoče poleteti v Južno Ameriko. Dvigniti so namerava v PNI, "ri-tati na otrku Teueriff; in doseči nr>r->ambnoo ■>' Pr:i?jj'ij. odkoder bo na-•'allevnl vp*n?n v Arff«rlinijo. Da ne bi zgreši noti. mu bo ?la h Pemambuca n.asnrnti posebna ladja, ki mu l»o ka^ zala smer. X Kt<ru. Sai sc bo razic/.il. Plačan jc, da nam streče, ne pa, da ga zasmehujemo.« Zdaj ie monsicur Saval opazil, da ima vsak Izmed prstnih nekaj živeža s seboj. Ta ic i:ncl steklenico, oni paštete, tretji kruh, četrti kračo. Veliki plavolasec mu je da! nenavadno dtdgo klobaso v roko in mu ukazal: »Napravi hitro bufkt tu v kotu. Steklenice postaviš na desno, žrtje na !evo.» Saval je izgubil glavo in zakričal: •Gospodje moji, jaz sem notar!« Za Iiip je zavladala tišina. Savel je začel razlagati svojo povest od začetka do konca. Ostali so posedli v krogu kraj njega in ga imenovali šeherazada. Romantin se ni vrnil. Prišli pa so 5e drugi povabljenci. In vsem se je predstavljal Saval, ki je moral vedno iznova pripovedovati svojo povest. Ko ni hotel, so rn nrivezali. Privezali so ga na stol med dve dekleti, ki sta ga neprestano silili s pijačo. On je pil, se smejal, govoril in tudi pel. hote! je plesati s svojim stolom, pa ie padel. Od tega trenutka dalie ie pozabi! vse. Samo megleno se mu je zdelo, da ga slačijo in peljejo v postelj in da mu je slabo. Bi! je velik dan, ko se ie prebudi! in se znašel na postelji, ki je ni pozna!. Stara ženska z rnetio v roki ga je razkačena opazovala. Končno ie zbesnela: »Pacek, zdaj pa ven! Kai jc dovoljeno, da se človek tako na-žre?« Sedel je: «Kje pa sem?* »Kje ste, človeče? Pijani ste! Glejte, da takoj izginete!« Hote! je vstati. Bil je popolnoma slečen v postelji. Njegova obleka je izginila. Zastokal je: •Madamc, iaz ... Potem se je spomnil: «Se gospod Romantin ni vrnil?« Vratarica je kričala: .Skrbite, da vas ne najde več tukaj!« Monsieur Saval je zmeden izjavil: enkrat že pisalo. Da se postavljajo zopet tudi lepe noge, hm — o tem se menda ne piše... Tesna zveza je brez dvoma tudi med modernimi plesi in kratkim krilom. Kdor je bil letos že na kakšnem boljšem piesu v Ljubljaul, je opazil — ta morda z zgražanjem, oni z zadovoljstvom, — da so ee tudi Ljubljančanke že temeljito oiresie nekdanje malomestne pretl-rcae skromnosti in plašijivosti ter se da- Fr. 2.: O rrjodmh podobah Razočaran seml Druga?e ne bi bila napačna ženska moda. Gledam modne liste in so mi iako všeč. Naslikane so Ženske in imajo tako majhna usta, skoraj ni vredno, da bi človek o njih govoril. Niso večja kakor pika! Ne vem, ali se da s temi usti sploh kaj jesti a'i nič. Svinjskega plečeta gotovo ne ali puranovega be-dra ali kranjske klobase. K večjemu kako pijačo bi mogla srebati ta usta skozi slamico. To je jako idealno! Pa je hkratu socijalno, kajti je sedaj tudi neimovitejšim krogom omogočeno, -i omisliti zakonsko družico. Mislim, da zakonska družica ne more provzročati zaebjera trenotku sc še iahko odločite za ples. To pa za to. ker si istotako še v zadnjem trenotku lahko zberete poljubno plesno toaleto med izgotovllenimi najmodernejšimi modeli v atelljeja ■Vi. ŽARC — LJUBLJANA Kongresni trg 4-1. (Kmečke obitke za lovski ples.) nih podobah — seveda so, ko nimajo ust in ne jedo! Tako se mi zdi: Že stopijo na solnce, ne narede nič sonce. Obleke jim ni treba do'ti za tistih par koščic, obleka ne mor© stati Bog ve koliko. Odkrito povedano, meni ta damska moda iako ugaja. Ušes tudi nič nimajo in si lahko pri umivanju precej prihra nijo mila. Nosu je komaj za rosno kapljico in potem spred nič in vza.l nič, samo plemenita linija — mislim: za tako damo gospod Bo? še celega rebra ne bi potreboval Adamovega, ne to bi mu čez in čez zadostoval kak majhen hrustanec. Jako sTČkane so! Oči se jim sploh ne vidijo izpod klobuka, stoje pa mod ne dame naslikane vtnlno na d osni nogi, levo imajo malo upognjeno, !e a prsti rb jim dotika ta!, kakor da so pripravljene v*ak hin kreniti odtod in so oodati v kino ali bar ali kamorkoli. Vsak hip biti pripravljen, je neizmerne vrednosti v človeškem življenju. Moja žena ie dober tovariš, toda vsak hin ni pripravljena, ampak mora vsa-kikrat še kaj obleči in trdi da ji lasje vise kakor kisla r^pp. In je treba kleši^ dati v žerjavico in to in ono. To je jako nepovoljno! Lahko bi imel strica v Ameriki pa bi stric iz Amerike prišel in deial: »Pojdimo -em. pojdimo tja. denarja kakor toč«!» pa bi žena ne bila nrr>ravlji*na in bi *e stric skesal in bi lahko zamudila Bog v6 kaj! Tudi drugače moram reči. da žena n! čisto taka, rad bi pa. da bi bila, kajti jo Čislam, in sem dejal: »fcena, v listih so Kopo o modi jako vznesene in prepričljive besede in so tud? podobe jako in je priporočen modni salon «Shimmy>. Pojdi ti«, nai ti narede, kar ie potrebno, da nam domače ognji-gfa. bo hrou idealov in lonoto in plemenite liniie krntkomalo brez ugodnejši*! življenskih pogojev!« Moja žena je pristopa rnmotnl besedi in je tako storila. Sla ie v modni salon »!®himmv» in sem bil iako zadovoljen ? njo. kakršne b!ngndo»>eSe vest: le prinaša'?* domov, "n so hi!» strune mojega prlPnkovanjn lik« nnnet« Ni trn HI o dn'go. pn s<* modri sa Ion oglasil z ob'cko ra računom. 2°na si je obleko oviin okoli životn in se je pokazala in je pokazala tu li rr.čun. pa nisem bil v«el ne tega ne onega. Bil som razočnran. Pekel sem: »Razočaran «i>n' To ni f!»to. kar je n.n modnih s'"knh. To niso ideali in lepota Pri dem? čem 0"ni!'ču in kratkomnlo živi jonski pogoji. niVn-kor ni=o' Modni salon «e 1-nto mo!'. ako mi«li, da mislim, da so! Pojdiva tja!« Sla sva in ie bil modni «n1r>n doma. Bil ie zelo začuden, n' — in dn ie kostum zasnovnn in izvršen natančno po izbranem kroni — o! — in dn gospodje nimajo nravih oči za tako stvar. »Modni salon.« s^m rekel, »nobene besede več. nobenega o! Naj govore dejstva! Tukaj ie slika, tukaj ie dama' Na sliki ima dama n=ta. ni=o večja knkor bi b!la vizitka, ki jo muha pusti za sabo. Kje so tista usta. ho? Modni salon, za ta URta mi odgovarinto pred posvetno pravico in pred večno! Jamčite mi za ta usta r vsem svojim i>o-krotn'm in nepokretnlm pT"mrž''n''"m. Ne dovolj temn — kje ie ti«tl nosek — komaj za rosno kn^Hieo bi bil. dn se rtune z ni*gn, ho? K'° so ti-tn ušesa in tiste oči. ki jih sploh ni. bo? Tn prelestni snrel nič in vznd nič in ole menita linija? Vprašam, ki" j> ti-1 a linija in kakšen je Vaš linir, ako ga sploh imate? VaSe tvrdk* nikakor • .•» morem pohvaliti. V naročnikih zbujate Priproste domače in popoldanske obleke nade, ki jih niste kos uresničiti. In |-ro sini: ali stoji ta dama, ki je tako 'iioč moja zakonska družica, na eni n'-.'i. kakor stejč dame na podobah, ali ji stoji tako. kakor dn sta ji še dve premalo, he?» Moji ženi včasj nn!o-taje potrebn* resnosti, kar je stvari v veliko kvar Modni salon je bil poražen. OJ samih o! ni znal naprej, ponujale so se mu solze in je bil položaj precej zadovoljiv. Toda — kakor rečeno — Sena ;e vse pokvarila. Njeno lice ta hin ni razodevalo one mere resnosti, ki so jo zahtevale okolnosti. Pa jo je moilni salon pogleda! in vi !>•] in je zojiet našel sapo. «0,« je deial, oziroma dejala, kajti 'y tn modni salon ženskega spo!a, »knko mi je žal! Gospod se niste obrnili na pravi naslov. V našem modnem salonu jo bil naročen tgoij kostum — izvolite pogledati račun! Kos'nm je tukaj, točno po naročilu! Kje ste drugo naročili milosti -vi — sprod in vzaii, o! — ne vem. V našem salonu ne! Jako mi je žai! Klani? in ®e!« Razočaran sem. Ko stvar premišljujem ooij natanko, n» reč> in. da modni s.nlun ni imel prav 1 kolikor toliko. Toda bi moralo biti pri modnih riiknh jasno povedano. Fove- j ..........-- -- j dano bi moralo biti. dn obli ke obleke, dama pa dame! Pa vidi k lo ua modni sliki damo in mu je všeč pa misli da mn j? rSoč o/ble' a in kupi obleko. mesto da bi kupil damo. Jako sem razočaran! D s a a frizura Troje kostumov s pariških maškarad Okrog po svetu baje ta nioJa že poj; bih. Vsaj bore se gotovi krogi, v prvi vrsti slr.rejši moški in ženske z vso energijo proti njej. Ali bodo usjieli, je seveda drago vprašanje, ker so «i kratki lasje priborili po vsem svetu že toliko navdušenih prijateljic, da se bodo težko zopet popoi-noma umaknili kitam in vsemu, kar je ž njimi v zvezi. Zato srečaš še danes — zlasli pa pri nas, kjer se vsaka moda prav razvije itak dobro leto kasneje kakor drugod — nn ulici vsak d-'i kako novo ziirniko, ki te veselo poz Iravi z novo detjo frizuro. In navadno nisi razočaran vsled tega. i JUTRO* št. 27 tO — Nedelja 1. IL 192S Iz tuje politike Kriza angleškega liberalizma Angleški liberalizem preživlja usodne dni. Težko je uganiti, kakšen bo izid iz krize, kamor so ga spravile zadnje volitve in nepričakovana zmaga konservativne stranke. Nastane vprašanje, ali je mogoča v angleških razmerah nekaka medstranka z večiimi ali manjšimi radikalnimi tendencami, ki bi Fe borila z ene strani proti socialnemu konservatizmu. t druga strani pa proti socialni revoluciji in bi bila dovoli močna, da prev-ame v dcgiednem času vodstvo državnih poslov? Ali pa je liberalizem definitivno izgubil svojo moč in je že obsojen, da bo igral v političnem življenj« An-rlije žalostno vlogo stranke, ki je prisiljena podpirati danes konservativno stranko proti socializmu. jutri pa ponuditi socialistom Toko v borbi proti konservatizmu? Izkl'učena ni niti tretja možnost, da namreč liberalna stranka kot organizirana politična sila sčasoma sploh izgine. Na Angleškem je cela vrsta specifično angleških objektivnih pogojev, ki jih v danem primeru ne smemo prezreti. Prvič moramo računati s starod-vnimi tradicijami dveh strank, ki sta se vrstili v vodstvii državnih poslov. Nekateri teoretiki vidijo v tem posebnost angleškega nacionalnega genra. Dogodki zadnjih let .rrovore za to tezo. Angleška ie zadnja desetletja v prvi vrsti delavska država. Celo kmetsko ljudstvo spada večinoma v kategorijo ročnega proletariata. Liberalna in konservativna stranka sta mora'i prej-Snja leta iskati opore med delavstvom ;n nsmerati notranjo politiko tako, da hi bilo delavskim interesom kolikor mogoče »streženo. Naravno, da je Sla liberalna stranka delavstvu boli na roko in da so bile tvjene socialne reformo v primeri z onimi konservativne stranke neprimerno boljše. Sedanja konservativna vlada pa mora voditi politiko demokratizma in socialnih reform, ker bi ji sicpr pretila opasnost od strani delavske stranke. Pod pritiskom razmer bo stori'a n-< polju socialna zakonodaje isto aii skoraj isto. kar b! storil«, na n.:enem mpstu liberalna vlada. Ker je pa liberalna stranka pod Amerika se približuje sovjetois? razmeroma malo stikov; Amerika w ni potegovala za ruski trg in ve, da bi mogla Rusijo porabiti le za to, da bi jej posodila nekaj od svojih ogromnih denarnih zakladov. Toda, če so napram | takim kombinacijam nezaapni že za-J padnoevropskj denarni goepodje, kcHko ' t>olj bi bili Je on; iz ameriške Unije. Rre2 Demisijs, nughesa je sprožila po sveta j denamsga posojila pa tudi pravno pri-raznovrstne komentarje: večina njih se j zlianje ni nič drugega kot-brezpomembna izraža v tem zmislu. da pomeri izpe {formalnost. meniha v drSavnom tajništva z*, vnanie zadeve hkrati izpr-merr.bo politike ameriške Un"e naprr.m sovjetski Rusiji. Ti komentarji sa trdovratno ponavljal, dasi se z druge strani cglaša krepka skepsa. NaglaSa se, da je težko mogoče, da bi novi državni tajnik Kellogg pomeni! preorijentacijo v Rusiji nri!aznem zmislu. !-er je v svoj; državi Minnesoti bil vse prej kot nriklonj^n taki politični rmeri. Pač pa je Porah. rečelnik senatske komisije za manV> politiko, zastopnik take preorijentaciie. Dalje se trdi, da Kellogg ni mož lastne iniciative in krepko izrazite volje. Da je postal vendarle šef tako važneea mesta, »e razlaga na ta način, da bone predsednik Coolid?« voditi svojo lastno politiko in sam odločati tudi v vnaniih zadevah. Potemtakem bi n omenila vnnnjepolitična preorijentaeija. kakor se napoveduje, delo in naziraeje '"'ooPdgea samega. Amerika ie bila doslej edina od velesil, ki še ni stopila v nikaka pogajanja s sovjeti. Ponovno je naris šala ameriška vlada, oziroma n:er.i pres»a vitel ji. da ne more hiti govora o kakršnihkoli stikih n;ed obema državama, dokler se v Rusiii ne izpremeni rež'm in se ne postevi notranja državna uredba na demokratične temelje. In niti enkrat še ni bilo čuti iz VTashingtona kakih drugačnih vesti niti kakršnihkoli pomi-liivejših glasov. 7"ma/] iščemo tehtnih r7rokov. ki bi napotili Ameriko, ds bi hotela stopiti v nravne odnosa ie s sovjetsko Rusi;o. Ru siia in Amerika sta imefi in moreta im<*ti Lo CLa za-dova je, ki bi mogla dovesti Ameriko do drugačnega zadržanja na pram sovjetski Rusiji, in to .ie daljni orient. Oh Tihem oceanu «o se v zadnjih mesecih zgodile važne izprememhe. ki se tiče-'o tudi Amerike. Notranja borba v Kini je dala naposled zmago — četudi Se ne definitivno — osebnostim, ki težijo po sodelovaniu z Japonsko in Rusijo. Med Rusijo in Kitajsko se je izvršilo pravno priznane, ki sta ga akceptirali eelo obe boitijoči se stranki. Medtem pa ie napredovalo tudi zbliževanje med Japonsko in Rusijo in to izdatno; dosegel se .je sporazum glede Pahalina. ki ie že pretil, da postane druga Besarabra. Pogajanja se nadaljujejo in baš te dni «e poroča iz Tokia, da se v kratkem n god t io zaključil. T'di se. da je dovolila Rusija Japonski jako dalekosežne ugodnosti. kar ie v veliki meri posledica sovražnega obnašanja zapadne Evrope napram sovjetnm. Formira »e torei v vzhodni Azi;i nekaka alijansa mpd Ru*ijo, Japonsko in Kitajsko. Prva. ki bi mogla imeti škodo od tega. je baš Amerika. '-| ni nikjer tako občutljivr.. kot v vzhodni Azili, ali bolie: na zapadni strani Tihega oceana Aktivno vmešavanje Amcr;'c hI pač ne dvomno lahko naglo imelo u«peh« ter hi paraliziralo rastoče japonsko napredovanje. Ce bi hotel Coolidge * te strani napraviti energičen poizkus, v tem primeru bj pač mo?!? biti domneve glede ameriške preorijentacije napram Rusiji utemeljene. zem, nego za državni kapitalizem, ki bi bil mnogo slabil nego privatni kapitalizem. Konec češke revije. Redakcijski odbor •iModerne revijo v Pragi je vsled smrti kritika Arnosta Prochaske sklenil ustaviti čašopi3, ki je izhaja: nad trideset lat pod vodstvom svojega Uilunovitelja. Revija bo izhajala samo Je le',03 in bo objavila ostale rokopise umrlega Prochaske. raderewsUi v i'•mu. E»v$i prezident Heeika grota Tolstega na turneji po utpalni Evropi. Časopisi poročajo, da pride v aprilu na Dunaj hčerka grofa Tolstega Tatjana aa povabilo J?ne Fer-vvin-Moissijeve. Z Dunaja bo napravila baje turneje po evropskih glavnih meslih ter bo francosko predavala o življenju ia delih svojega očeta. Gmotni polo-aj učiteljev na Ruskem. Kongres ruskih sovjelskih učiteljev, ki se je vršil pred nedavnim časom, je pokazal, da je gmotni položaj sovjetskih uč.teijev 5f vedno zelo skromen. Ponekod na kme- poljske republike Paderev.ski je pred kratkim nastopil v Rim" Si. al je pred ! tih morajo živeti učne moči od 15 do 20 papežem na svojem k I:: vir ju «Steinway>.! rubljev mesečne plače, kar jedva zndošča Uspehi protiversketa beja v Rusiji, i za preživljanje. Učitelji, ki se udeležujejo Rusko sovjetsko časopisje objavlja od-, imun^Učnega gibanja, so obsovraženi od lomke iz poročila komisarij. ta za notranje i 'ju '.siva in nimajo pri seljakih nobene stvari v Ukrajini. Tamošnja omladina se zasiombe. je glasom teh poročil skoro popolnom.-; Sovjetska niurcarira. N's baltski lad.le-odpovedala veri. Slevilo članov verskih! delnici v Pelrogradu so začeli graditi organizacij se je skrčilo na minimum, štiri parnike za sovjetsko mornarico. To Svečeniki ostavljajo svoj poklic. Samo v 'oodo prvi pa-niki, ki bc.io zgrajeni v Voliniji je opustilo duhovniški stan nad 90vjet>:'.d Rusiji po oktobrski revoluciju dvajset odstotkov svcčenižtva. -- 8 J ga It1" SirossmayerIa! Po slovanskem sveto Narodna knjižnica v Zagrebu je izdala Ljubimo brat;; us samo zi:to, ker je v jeseni 1924. kot jubilarno Številko ! z nami er.e krvi in cn nerod in ker je •Stross laverjevo Čitanko«, ki jo je pri« j božja volja, tla z njim živimo v stoterih redil univ. prof. dr. Aliian Prelog. V ob« j odnošajih vsakiiatijcga življenja, temveč iavi, ki ic temu zvezku ob koncu pride« tudi zato. ker smo z r.jim hvala fogu v jana, piše založništvo: I najbližjem sorodstvu naše svete vere. O nekaterih naših velikih ljudeh, o nji« ho'i osebnosti in niihovih idejah znajo široki sloji ali malo ali krivo, pa četudi so imena teh ljudi v ustih vsakogar. Tako na pr. pri imenu I. Strossmaverja nbično m sliio na njegove zgradbe, do» čim cclo r.aši izobraženi krogi razen par fraz komaj kaj vc5 znajo o globokih mi» slih tega našega velikana o vseh glavnih življenjskih vprašanjih. Ce so te besede namenjene bratom Hrvatom, veljajo v isti meri tudi nam Slovencem, ki smo tako radi — kulturni Leoš ?a»*a,Xek Častni • ^iannsti.Prom(^ci!ei_,e je zaključna : in izobraženi, da pribijanje te talmi«res« i niče včasih že kar p-eseda. Mi Slovenci hi vsekakor morali več študirati, bolj se vplivom vel&indpstrije in kapitala. bo j V veliki dvorani Masarykove univer- gesa nove£a kole2e morala, prav tako kakor konservativci zc v Brnu je bil v sredo promoviran zna-boriti p^oti politiki socializacij, ki jo! ni češki skladatelj Leoš Jandick za pr-vodi delavska stranka. Z drugimi bese- j Vega častnega doktorja filozofske fakul-dami, koncesija v duhu časa. ki bi jih tete. Dvorano so napolnili odlični gostje, predstavitelji češkoslovaškega javnega življenja." Praški glasbeni konservaterij z državno himno. Častnemu doktorju fi-soktor !Ic70,i c s0 'skreno čestitali vsi vseučili- ; Ski piofesorji in akademska omladina, kl I poglabljati v idejnost naših velikih inož z. Brno, 29. januarja.. se dolgo nI mnjla ločiti od svojega dra- prcdvsem več — delati, preden si po« , tegnemo čez obraz krinko vseh onih i : vzvišenih lastnosti, kakor so omika, kul« tu-a. o':ka itd. bila priprr.rl^na dati liberalna stranka, bo dala tudi konservativna, vlada, dasi ne tako rada. Tretji faktor, ki cvira delo liberalne stranke, ie zelo zmerni. tip:"no anerieški značaj delavske stranke. Tcndsneiozne reati o bopScviški orijentaciji Macdonal-dovaga kabineta so b:le volilni manever. Jtar je razvidno tndi iz izida volitev. Konservativci, ki so želi rad o ve tega ma-r>evra. se pra* dobro zavedajo da Jlac-donsid v resnici ni bil nikoli slepo orodie v rokah ek'tremnih elementov. Ali tudi. 5e je argleški liberalizem o'>-sojen, da izgine, bo to le rezultat mirovnega. procesa v razvoju političnega življenj angleškega naroda. V borbi za samoobrambo hoče napeti stranka zadnje moči. d-> reši »?r>Vi n?odo in obnovi nekdanji prestiž v državi. Po nesrečnih volitvah so zavladala med angleškimi liberalci raznoglaaia 'n Frantisek Fiedler f Zgodovinska osebnost Strossmaverje« va mora nas Slovcncc še posebej zani« V Pragi je umrl, kakor smo na kratko m,ti- Ko ie hil ve'iki vladika izbran čast« že ooročjli. v sredo zvečer v 67. lelu sla- nim meščanom mesta Ljubljane, se je ,______________ Rojen je k slavnosti zastopniki vseh državnih in samoupravnih uradov. j Ko so stopili v dvorano dekani vseh biVletaTsŠa" promoviran' 'zTdokTorja! ted*i sem resnično ponosen, da sem po« fakultet in akademski senat, so slavnost slušatelji konservatorija nu s fanfarami in Smetanovo kantato. Dekan filozofske fakultete dr. Ame Novak je naprosil profesorski zbor, naj povabi rektor k promociji prvega častnega doktorja Masarykove univerze, Leoša Janačka. V obširnem govoru je dr. Novak predočil navzočim velike zasluge Lecša Janačka za češkoslovaško kulturno življenje in harmonijo njegovih del z ljudsko tradicijo. Janaček je v trozvezd-ju s Kf ž.kovsfcim in Bartošem na'mlajši; v njem je združen veliki moravski usivar- ISoS. v Dvorih pri Prachaticah. Vseuči-1 ro mcsto Liuhljana in njeni d.čni sobor« liške študije je dovršil v Pragi, kjer je ci P^«veka bore za slovansko bitje. ,nl V5cn bil leta 1883. prcmovir.-n za doktorja ! ted,ai 8em ^nicno ponosen, di sem po« otvori|, iuris. Po sodni praksi je vstopil v službo e»sJni Ljubljane in sočlan ; v Br-1 deželnega odbora kraljevine češke, kjer! nien'h d.vmh soborccv. I doslej je slav. je ostal do leta 1369. Od leta 1899. je bil i Ljub.jana vzporedno z mestom redni profesor pravne in državne vede na Zagrebom zavzemala mesto v moten, češki višji tehnični šoli v Pragi. Po smrli srCU= ods,e' Pa ™ bo Podvojena do,z« profesorja Pražaka Je prevzel njegovo stolico kol retini profesor juridične 'akul-leto. Za pot it i~i.o karijero se je pripravljrl že v zgodnji mladosti Po Pacaku in Fof-lu, ki sta zastopala v Beekovem koalicij skem kabine!u češki klub, sla prišla na vlado leta 1907. Fiedler in Prašek. Fiedler je prevzel trgovinsko min!slrstvo. KnHu pa se je moral umaknili, ker je nest storiti vse, kar morem, za napredek procvit in slavo dične Ljubljane. Tako se hvala Bogu od dne do dne vsebolj v srcu in zc vesli enorodnih bratov mno« Bodimo do naših bratov iztočnega ob« cda polni ljubezni ir dobrote in pomni« mo, da je nasiiainejši dol:az prave ver« čista in do^rotvorna ljubezen. Ne slušajmo nikdar onih, ki bi nas ho« teli na kakršenkoli nai;;n razdvajati, ker so to očividno naši obči neprijatclji. Strossmayer in narodno edirstvo. Dokler živim, hočem opominjati kat». liško ljudstvo, da napram bratom Srbom vsikdar vestno vrši ono evangeljsko: Kar nočeš, da tebi drugi store, tudi ti drugim ne stori; a kar bi rad, da drugt tebi stori, stori vsikdar tudi ti drugemu. Vrhutega ne smemo nikdar pozabiti, da nam okolnosti, v katerih živimo, nalaga« jo sveto dolžnost, da edinst\o in slogo v našem narodu na vse mogoče načine pospešujemo. Strossra2yer in dijaštvo. Bodite delavni, bodite marljivi, a pred« vsem bodite ml pošteni. Poštenje i am je ona luč, ki presije in kreci vsak pleme« niti živec v narodnem življenje:. Ako boste vi, bodočnost nnšega naroda, ople« menjeni s poštenjem, tedaj ga ni, ki bi se zbal za naš narod. Strossmayer in patriotizea. Morem odkrito reči, da nisem nikdar ni ene misli zamislil, da nisem nikdar ui enega čuvstva začutil, dosledno, da nisem nikdar ni cnc besede izustil ali dejanja storil, ki ga ne bi bil namenil ne samo v dobro svete ccrkve in slavo božjo, tcm= več tudi za pravo slavo, svobodo in dobro našega nsrota. Tako bo tudi v bo« doče, dokler bom živeL To čuvstvo in ta misel me bo vsikdar vodila, jaz bom de^ žc one svete vezi, ki jih rode plemenita ^ W diha, da bo naš narod 7 <->a c? ♦ t fr oirnkAH«fi «n croAan strem^enja po prosveti in umnem ca« p redko, V času, ko naša Častita duhovščina v čestit, svoboden ln srečen. Edir...tvo, sloga in ljubav našega narod« mi je bila in mi je tudi sedaj etina in največja želja oa tem svetu. Za to edin« stvo našega naroda sem pripravljen Llovd Geo-ea ioAsonhh, l ! duh tako. kakor jc bil v Dvofaku igrala nemška politika že takrat dvorez-1 Slovcn.j, z ljubljanskim škofom na ! žrtv0vati tudi svoje živiienje. Kadar bom e°'~ea AS*Mthn Se m Smetani češki duh. Govornik je na-j no vlogo. Na Dunaju je bila na zunaj I (>sohltj> sedaj ob času volitev, z brezob« ; ^^ s t , sveU bo moja zadnja V-rMo 1 g!aSa" tudi Jan:ičkove zaslu£e za usta- ! koalicijska, v Pragi je pa napenjala vse;z,rnc brutalnostjo in divjim hujskanjem mo)itev za cdinstvo mojegtt nsrod,. _ 73uo-rw v 1 lovd Ho or-rpp v IZ' "L ! novitev Masarykove un.verze in Izjavil, sile. da uniči deželno simoupravo nn : P"s=g» v strankarsko politični hoj ter Vsegamogočni večni bog, usmili se mo« -'• p- - " tem ' dekto-1 Češkem. Zato niM MladoČehl nili atrrarci I sčuv« bmbtro na p cmcnski razdor | jeca dobrcfla naroda in ujedini ga! Ijeno. dasi sta se oba voditelja, nesreči sprijaznila. Ljudstvu je izgubilo n- da skladatelj zasluži prvi častni dekto- ! Češkem. Zato ni'i MladoČehl nili agrarci I scuv» U«=asivo na p ernensK. ra.cuor ... dohrCjja naroda in ujedini ga! I «t. Slednjič jc naprosil rektorja, naj se j niso mogli ostati dolgo na Dunaju mari- i separatizem, — v času, ko je naša viada iskati tudi vzrok da ie bi stranka pri volitvah tako strahovito po- i ... .. • inr,c,i,».n ražera. Posle-' še ni znano, kakšno sta-1 pro,noc,ja lzvrM na sveian in trad:cuo- 1 jonefe in so svnje ministre odpoklical! I ^ ,. ........ j nalen način. i Dunaj si je izposojal češke uradnike ali • ,t"'p.; Hšč« zavzame ta ugasla zv-rda ra angleškem politir-em obzorju v novem j Rektor univerze prof. dr. Babak je iz-pariamentn. Nekateri njegovi priiatel.ii i javil, da si šte.e univerza v čast imenovati Janačka za svojega prvega častnega doktorja. V Janačku je poosebljen duh Moravske in univerza stori s promocijo samo dolžnost napram obnovl- prisiliena nastopiti pri sv. S.olici proti 1 mu strankarskemu udejstvova« : so hili pripravPeni frfidnirsti Rrsld^-i^ovo I vlado, drugi ropet zahtevajo najstmžio cpozicivo. Stranka ie rrčela tore' kole-bati, prisra^i io zapuščajo in edina ga-rancija. da ne pride do popolresra nz-3:o!a. je ncomajard vpliv Asquitha. Sam Lloyd Gco'ge je poveličeval na nekem ia-a-ketn visoke osebne vrline in državniško atndrnst tega sivolasega, del^iu-hsstega IP^erslnega voditelja, kj št nedvomno največ«, osebnost v sedanjem cco ter - aekBj pozneje pa mo, mi, ki smo bolj ugla jeni in izobra« ' larsko književnost, tratijo zaman ali 9 __S____• - s i * . . I / I Al lA/lo 1^1. H H M 1. o n o % / o n>- i-a M J^ — -_____t , , ,, brez znatnega uspena icpe si.e svojega od Roga nadarjenega uma. Odtod se jc porodila pri njih skoro sp'ošna želja in težnja, da se čimprej najde najkrajši način, kako da sc v kolo srbohrvatske književnosti najprej po» tegnejo "oraije Slovenci, ki bi se jim • tern očuvalo narodno življenje in napre« dek, a n:ra Hrvatom in Srbom nabavila lepa kita umnih sodelavcev. Tcv.u kolu bi sc mogli približati tudi delavni Rn'gari. Evo na ta način se kaže povsod na slovanskem jrgu vroča želia, da mu bodi ena knjiga. Ta že'ja. kolikor smela sa komu vidi. pa more postati tudi dejstva. se ne zahvaljujem toliko zase, kolikor za ; va5ki driavi ni prišel kol politik več m,! "ktorju dr. Eduardu Babaku, deka-; ™niat™vanja je bila sklenjena trgovinska pravi duhovoik ne ..mc nikogar aovra« vroče k neumornem i delu za libera'5- ! nu iilozofske 'Vsultete dr. Arne Novaku,' P»ffodbi med Avstro-Ogrsko m Srbijo. ž5ti> ne smc nikdar in nikomur nobene 3em. čigzr misija v angleški polifki po Promrtorju dr. Antoninu Beeru, slavne- 1 •• je zanimal Fiedler m vodni pro-1 niti naimaniše krivicc storiti; ali pri vsem njegovem mren ju še t>: končan. V Ilbe- mu univerzitetnega senata, vsemu profe- j ki je bil takrat v rokah trgovia-1 tcm mora duhovnik s posebno ljubezni rslnih vrstah se je FfiavPa močna stru- sorskemu zboru in ministrstvu prosvete, ministrstva. V evobodni češkoslo- jo ijuhiti svoj Ustni narod. . ' " , - ~ -.. 1.1;,. — l.----- i__,,,_____vnslfi (Irl.-i nrlSpl unl ' 111 T,- *~ i . . . ;>a ki sa hoco združiti z de'avsko stranko. Neki IHieralni prrak jc zahteval celo razpust stranke in popolno fazijo z delsv-sko stranko. Njemu se zdi. ca. »o tri stranke za drža»e »esreea (ka; bi reke! o Jugoslaviji!). Asqiiith je edini državnik. ki bi mogel spraviti na noje libem-Hzem kot poraženo stranko med dve:rn mlinskima kamnoma. Ce se njemu ne posreči rešilna akcija, je vsa izgubl jeno. Angleški liberalci morajo najti drugo sredstvo, da izrazijo in uveljavijo svoj liberalizem. In to sredstvo vidijo mnogi liberalci samo v delavski stranki. dela... Ne blio bi tega radostnega tre-notka, če bi r.e bilo naše svobode in neodvisnosti. Spominjam se našega dragega prezidenta dr. Masaryka. In na njegovo vprašanje, za kakšno ceno je prlScl češki narod do razvoja glasbe, odgovarjam: širimo glasbo po vseh zvokih ve-soljstva, ton že poganja globoke korenine in sega v globine, kjer se svetlikajo ideje, s krasnim tonom se ujema tudi filozofija tonov. Naj procvita naša republika, živel njen prezident dr. Masayk!» kot strokovnjaka. Fiedler je bil tudi član strokovne komisije, kl je leta 1921. pregledala češke rudnike in predložil« vladi svoje mnenje v nameravani »orljalizaeiji. Oa je takrat izjavil, da predlogi sociiali-siičnih strank o socijalizaciji rudnikov niso naperjeni proti kapitalizmu in privatni lastnini, ker nimajo namena odpravili privatno lastnino, nego jo samo Iz- Ncizmemcga ukora je vreden duhov« nik, ki na svetiljnik postavljen ne sveti, ki ne samo ne dela in ne gradi, temveč tudi to. kar mu ie obdržati in ohraniti, razdr :n zapušča. Strossmavcr in pravoslavna vera. Pravi hudobnež bi bi!, kdor bi se ho« tel naše vere poslužiti, da nas osovraži in razdvoji. ^ _ , Vera, ki bi bila zmožna sejati med bra« j ker ji stoje n« službo vsi potrebni deleži ročiti driavi Državaa lastnina bi se po ti razdor, ne bi bila vera. nego navadno ; uma in časa, in čvrsto sem prepričan, d* njegovem mnenju vrinila v temelje ka- ■ praznoverje: nc bi bila istina božja, ae« ; se bo duh jugoslovanskega naroda prej pitalizma, tako da bi Rd So za socijall- go ljudska blodnja« j aii pozntje ode! v eno kajigo. Ppogra ra Elitni kino Matica 1. io 2. februarja Na zapoved Pompadurke Lya Mara in Alfonz Fry!and. Tredstave ob 3, »/, 5, 6. >/» 8 in 9. uri. Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama. Nedelja, 1.: ob 15.: »Veronika Desenl-ška«. Izv. Pondeljek, 2.: ob 15.: «Pepeluh». Mladinska predstava«. Izv. Ob 20.: «Cyrano de Bergerac«. Izv. Ljubljanska opera. Nedelia, 1.: ob 15.: »Netopir«. Ljudska predstava pti znižanih cenah. Izv. Pondeljek, 2.: ob 15.: »Rigoletto«. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv Šentjakobski gledališki oder. Nedelja, !.: .Ljubezen in ljubosumnost«. Mariborsko Gledališče. Nedelja, 1. febr. ob '.7. (petih) <2enitev>. Gostovanje lludužeslveuikov Pondeljek, 2. febr. ob 17. (petih) popoldne: »Bratje KarumazuvL*. Guslovanje Uudožestvenikov. Torek, 3. febr.: Zaprlo. Hudožestveniki v Mariboru V nedeljo popoldne ob 17. (petih) pri rede Hudožestveniki Gogoljevo komedijo v Ireh slikah <2eiiilev». V <2euitvi» nastopi v glavni vlogi g. P. A. Pavlov kot 1'odkoljesin. Odličnega umeluika Pavlova, ki ga že poznamo iz predlanskega gostovanja, kot enega najboljših igralcev te družbe (Seio Stepa nčikovo v vlogi Foine Fantiča) bomo v »2enitvi* videli zopel v glavni vlogi. G. Pavlov jo do Sedaj baš v tej vlogi neprekosljiv. 1'oleg drugih odiičuib umetnikov nastopijo še dume Krasnopolska, Tokarska, Grečeva ter gg. Masalitinov, g Bakšejev itd Komedija »2enitev>, ki že sama na sebi vsebuje komične situacije, bo z igranjem leh odličnih umetnikov nedvomno vzbujala salve smeha. Kdor se hoče zares in prav od srca nasmejali, naj ne zamudi ugodne prilike pogledati si lo predstavo. Začetek predstave je namenoma določen na 17. uro (ob petih) popoldne, da si bodo godalni kvartet«. Njegovi člani go: Konrad I.iebrecht, Noia Cahen, Maks Fruth :n Oton Bogner. — V Mannheimu se je pela S7antova opera »Tajfun« pod vodstvom dirigenta I.erta. — V Rimu «e ho vršita letos cela vrsta pomembnih mn-zikalnih prireditev. Izvajal pe ho Verdi-:ev »Recprem«. Palestrinove in Beethovnove skladbe. Dirigirali bodo: Moli-nan, Sehneevoinaalno gledališče v Moskvi je postavilo na oder originalno prenovljenega »Seviiskeca brivca«. Stene so se " vtomatično premikale in po odru so drselo mi?e in stoli. — V Parizu so slikali Stiridevansko opero »Verto«. katpro io zložil skladateF Widor. To delo se-«'oji iz samih dvospovov in dvogovorov. V praškem gledališču je bila pred kratkim promijera lviletne pantomine »Isfar«. Skladba ;e instnimentira.na Z velikim znaniem. Zložil jo je Roles'a ? Ilar-riims. — V Londonu so nedavno i7vajali dve sonati za violino od skladateFev Deltam in od IlPrberta Ho-vvella. Istočasno je bil na sporedu tudi nov, šp nenatisnieni godalni kvartet skladatelia RespMiija. — V Kn«tijaniri 'Oslu) pripravljajo plesno pantomino »Adam in Eva«, katero ie skomponirnl Sokol IV« g!avira skupščina JSS« Starešinstvo JSS. razpisuje na nedeljo dne 22. marca 1925 ob 9. dopoldne šesto kratkim je nastopil v dunajski koncertni . lavn0 gkupjčino Ju^osloveuskega sokol-dvorani slovenski rojak pianist g. Ivan ^ saveza v Brodu na Sa.i. Duevui Noč. Izvajal je Brahmsovo sonato v F-mo- re «« mnt n ! b • lr ! balelom v Valpurgini noči. V baritonski partiji »Fausla* je gostoval g. Boris Popov, član ljubljanskega opernega gledališča. Margareto je pela ga. Popova, Me-lista g. Jovanovič, Fausta g. Gukasov. Dirigiral je kapelnik Hrislič. Pianist Ivan Noč na Dunaja. — Pred Noča kot resno stremečega umetnika, ki je dorasel tudi večjim nalogam. Splošno se je naglašrdo ob tej priliki, da posveča Noč več pozornosti globini dela samega kakor zunanjemu efektu v izvajanju. Gospod Ivan Noč se prip.avlja sedaj na turnejo po Češkoslovaški. Avstriji in priredi pozneje več koncertov tudi v domovini. Na koncertu pevske« ihor* Glasbene Matice ljubljanske, ki se vrši v sredo 4. t. m. v Unionski dvorani, se med drugim izvaja tudi 6 Sukovih ženskih dvo-spevov s štiriročnim klavirskim spremlje-vanjem. Cehi prištevajo le dvospeve med najboljša dela cele češke glasbene literature ter so v resnici pravi biseri, polni prelepih melodij. Njihov avtor Josip Suk, učenec in zel slavnega Dvorska, je danes ravnatelj praškega konserva'orij» in eden najplodovitejših, pa tudi najslavnejših sodobnih ČeSkih komponistov. Napisal je veliko število raznih skladb in je danes poleg Viteslava Novaka vodn;k čepkih modernih komponistov — Predprolaja vstopnic v torek in sredo cel dan v Matični knjigarni. 270 »Dalmacija*. — Splitska podružnica Udruženja Inženjerjev in arhitektov je svojčas izdala lejio in vsebinsko bogato knjigo o Dalmaciji. Knjige je še precej izvodov na razpolago po ceni CO Din s poštnino vred, kdor pa Jo dvigne osebno, jo dobi za 55 Din. Naroča se pri Udru-žpnju inženjerjev in arhitektov v Ljubljani ali pri inž. Mencingerju, gradbena direkcija, Ljubljana. Društvo Icpo-dovcev t Brogratln. V čelrtek zvpčer so se sestali v prostorih Trvsroe Torusscn — V Kopenhasrnii se beograjske univerze beograjski leposlovci pripravlja opera *Don .luan Marana«. i in S(» sklenili, da se u Iružijo v po«ehno N;en avtor je pesnik in skladatelj A ver. Enna. — Dunajski skladatelj Feliks We'n. V naslovni vlogi je nastopila Rusinji gospa Lidija Mansvjelova, ki je igrala glavno] t ljubljanskem J žensko partijo lani v istega pisatelja tra- vrši kov, poslovilna prelistava Ilu ložesiveni-j niška>, ki je dosegla pri vseli dosedanjih Dostojevskega dramatiziran roman | predstavah te sezone največji in najpo-»Bratje haramazovi*. To delo je že samo poInpj5i (1<;peh Popo,(lne ob ,rph 5e upri. na sebi po svoji globoko psihološki veli- I()ri to po, zal0i da se Olnogofi vnanjim Čini eno najjaČjih del ruskega genija Do- j prija|eljrm gledališča, ki le odl čne slo-stojevskega in že s lega stališča je vredno,. vensUe pesnilve 5e nlso vi),cli. eim us„.|. da si sa vsakdo ogleda. V lludožeslvenikih ! nejši ;„ priM,Prnejši p0sel. Na Sveč,uro so dobili 'Bratje Karamazovi, najodlič- i p0IK)1(lne o5 lr(.h bo prva repriM ni,a. nejse in neprekosljive inlerprete. Delo je (!inske igre dr Ivana Laha , razdeljeno v osen. slik, v katerih nastopi K.alere vsf.binn je posneta po nar0ll!li skoro ce.okupni ansambel ruskih umet- j prliv,jle, ,er skriva v svojem g|avnpm n.kov Ker je zanimanje za to predstavo: junaku simbo, naroflai ki ,e je ocvobo. ze sedaj zelo veliko, še posebno o poza r-,;, brP7briija in nedelav„osli ter se po-jamo javnost, naj si pravočasno rezervira , (lo K,mos,ojl,^M. igra nu,,j pn)pg vstopnice. gediji z.icija JSS., »Iran 119. Dne 21 marca se bo vršila ob IS uri v Brodu na Savi odbornva seja Jns z nastopnim dnevnim redom: Razgovor o predlogih žup, teritorijalna razdelitev žup, prireditve v letu 1925. in slučajnosti. Isti dan ob 20. bo seja zbora župnih načelnikov tudi v Brodu. Dnevni red tej seji je določen lakole: Poročilo načelnika. volitev načelnika in njegovih namestnikov. naČelnice in njenih names'nir, izpitne komi=ije za savezae prednjaške izpite in »luč. jnosti. Ob 21. ima sejo še kandidacijski odsek, ki bo postavil kandidatno listo za savezno starešinstvo ter jo predloži na glavni skupščini, da se s tem polek skui«ščine razbremeni in okrajša. Sokolsko društvo v Brodu na Savi bo ukrenilo vse potrebno, da se skupščina tem bolje pripravi in da bodo imeli delegati žup, ki bodo prisiljeni prenočevali v Brodu, čim udobnejše stanovanje. Zato naj župe obenem, ko javijo župne zasiop nike JSS, sporočijo sokolskemu društvu v Brodu imena onih delegatov, ki reflck-lirajo na prenočišče. Na čast goltom priredi sokolsko društvo v Brodu v nedeljo zvečer po skupščini telovadno akademijo. „Na5 soko'sUi dom" V Mariboru je začel izdajati nov snkol-ski list pod gornjim naslovom Ta list je glasilo odseka za zgradbo sokolskega doma v Mariboru in obenem društveno glasilo mariborskega. Sokola. Urednik lislu je br. dr. Maks Kovačič, znan »o'sol-ski delavec na prosvetnem polju. Zanimivo je v eedanjib težkih časih to, da dobivajo list člani brezplačno, uprava samo prosi prostovoljnih prispevkov za v prasnem »Narn-mem iiva>iiu> zaunja ; „.,,,., v„ • „; 1 , ,,,.,. n , , c*-, • i i gradbeni fo:id. Kako bo list izhaja>. n; opera češkega skladatelja Zdenka Fibictia * . , . , . ., , _ ____... ' , , ,^ ,, , . ......razvidno, ker o tem ni nikakeja poročila »Padec Arkuna». Delo je nas'alo v letih ,...,,.. , . , . . . „,„ . . ,,,.,- i i i Trije članki se pečajo s sokolskim domom 1899. do 1»0. In skladatelj ni doživel | . „, r ,r„v„ njegove prve uprizoritve. Opera prikazuje boj krščanstva proti polnbskim Slovanom i in je zelo monumentaliio ziirnjena ter ima j ' krasna lirična mesta. Dirigiral jo je kapelnik Vinkler, inscenral pa Vlaslistav llofmann. Glavni vlogi sta bili poverjeni pevki Adi Nordenovi in Juriju llutnlu. Turneja Jarosla>a K»rjana po Itnma-niji. Znani češki goslač Jaroslav Kocjan je pravkar končal svojo turnejo po Itu-' tega mladini iu starim mnogo prisrčae muniji. katero je |>oseliI za Kubelikoml zabave. Opremljena je tuli z godbo in ba- iu 1'filiodo. Nastopal je povsod pred raz-lelom — Na Svečnico zvpčer ob osmih se prodano koncertno dvorano. Sedaj o in ! V Gradcu se je le dni izvajal Fr LUzlov prav t iam o na tem mestu da se vršila obe | ju,r! nn prnznik ,Ulli ob ,rch Verdijeva I oralorij s Topovom v naslovni J. lebr. <žen,ter» ,„ pondeljek 2. Idr v| i Prj 0,,p!, pre,,stavah velja. tBralje Karamazovi, „b l,. (petih pop.). ;n zn!?;,np IjlI(leke fpne Začetek predcar tlTiidožestvenrknv« t nedeljo 1. fidir. in pondeljek 2. fehr. je oh 17. (petih popiddne). Včeraj je bilo jav Prvi večer ITudožcsfvpnikoT Plesalka Rut Vaipnličeva v Tarin). Ma-, Ljubljanska sotoolesalka gdčna Rut Vav-rihorii je prinesel v petek po daljšem | potifeva je odšla v Pariz^ kjer bo nada-premuru zopet svečano umetniško razpo- Ijevala svoje plesne študije, loženje v Narodno gledališče. Mariborčani nniiro costnvanie Kori*a P«povS t so predstavo Oorkiicve isre «Na dnu. j Re ograda. V petek zvečer so peli v Reo-,.......................... ......... tem bolj uživali, ker so igro svojčas že gradu Gounodovo opero -toJnie operne sezone premiipra nove finske opere »Polili aisia«. kalcro je z'ožil skladatelj I.eevi Madetoja. Delo > gla«l>eno 7elo zanimiro in dragoceno, ne premodemo. ter zelo iMisralo na melodijah in temah, ki so prav efektno in-Btrumentirai.e. - Iz Fr.inkfurta poročajo, da se je tam osnoval »Frauklunski in utemeljujejo nujno potrebo zgraditi soko!skemu društvu v Mariboru lastno strel o. Je 1 oče društvo uspevali in napredovali Kakor poročila kažejo, je odsek za zgradbo doma jako acilen, ker izkazuje že prpko 2"jnfxi0 Din premoženja, ki ga je društvo zbralo večnoma šele v zadnjih letih. V tem znesku je zapopadeno tudi društveno stavbišče, ki je cenjeno samo dinarjev in je zi stavbo ludi premajhno. Ostala poročila se nanašajo na sokolsko društvo, in sicer so priohčena tajnikovo. naČelnikovo. blagajnikovo, knj žuičarjpvo in prosvetarjevo poročilo, dalje pomočilo gradhenerra, mladinskega In glasbenega odseka, kola jahačev in odseka na Trager-skem. Vsi la poročila so bili namen;ena za društveni ohčni zbor, ki »e je vršil v nedeljo dne 25 Januarja ''oročila so jako zanimiva in pričajo, da p0a-me7.nl dru šlveni funkcijonarji prav dobro delujejo In sp zavedajo svoiih sprejetih dolžnosti. Telovadni izkaz kaže dobro udeležbo, obenem pa je rnrvldno kako je rastlo In padalo Število telovadečih zlasti v poletnem času Tod skromnim naslovom rTz na'e npra- . , .,. vp» je nanizanih lepo število dohrih na-katerega uprizori prvič v vp<|n(,5| upo5lpvanje. Na| bi članstvo ta od='nvek prav ločno pri Pitalo in se tudi po niem ra vnalo, napredek v društvu bo potem Taeo'ovtjpn. pa ludi rmotno bo druVvo tn relotna »o Irolstta or2ani7aciia do^li bolie podprta Listu cNai Sokolskl dom* želimo dobrega razvoja lu obilega uspeha. mniko pevsko društvo, graSki operni orkester in solisti: Lofler, \Vithova. Pam-pichler. Kirschner in Sludlerjeva. Pri orglah je bil prof K5be, a dirigiral je kapelnik Karel Au lerieth. Nma drama pi-alelja Bnrshespja. Avtor drame »Nadvojvoda* Borghese, je napisal novo odersko delo. ki nosi naslov in V VSAK S TRNOVIMI! Oh? nI zhor Sot.-olslterra okrožja j Lluhljana H. »upe Ljubljana I. se vrii na ^.•ečnico. v fiondelietf 2. februar*! t. I. ol< pni de«e'ih dopoi.lne v drnStvenlh prostorih Sokola H. na realki z običajnim dnevnim redom. ' I.M,blian«kI Sokol ri7pori'e v prihod niih dneh svojemu članstvn poltnočekov-nP položnice v sviho poravnave dniMve nih prispevkov. Pro« mo tirate in »estre da vplača :o ali Din ?.V t. i Din 1« r a narine 7a I. polletje in 7 Din žnpnega in «avp7necra poraza ali pa skupno za celo leto D'n 4!l. Obenem pro«iino. da vplača, io enkratni izredni »avp7ni prispevek Din 20 oni bratie in sestre, ki tega šo niso storili — Odl-or. Sokol II. Društveni prosvetni ndl>or Sokola II. ponovno of>07ar a svoje članstvo. da se rrši danes ob 11. uri na realki preda vanje br. K.Parterja o temi: Zgodovinsko ozadje telovadbe, l/delež ha obvezna. Sokolsko društvo v Boštanjn ob Pavi je imelo dne II. januar a IV. redni ohčni zbor, na katerem .ie zastopal Jupn Zagreb br. Fran Drnovšek. Poročila posameznih funkcijonarjev »o bila zadovoljiva. Živahno 'e bilo delovanje prosvetnega odseka, ki je uprizoril S eled. Dred- To je pravi zamotek Aspirin tableta katere izvrstno polajšavajo boli Pazite na moJro-be'0-ruečo pečalno znamko! stave, priredil 4 diužalme večere. iz(>o-sodil 32.-) knjig, ter imel 8 raznih Strokovnih in poučnih predavanj. V društvu je naročenih 55 izvodov Sokolskih listov. Pri volitvah so bili izvoljeni: atarosta br. A. Dnnelj. nam. br. L Zagrajšek, načelnik br. K. Verk. nam. br. J. Stapšak, na. čeinica scs. R. Lisec, tajnik br. Dobor-šek. blagajnik br. L. Pečar, prosvetar ; s<>« A. CV' • ia r, pregle | vo I. znaka, format 16 : 21 mm. Velika Britanija: 2'^ P. uitram-Trln. 8 P. | vijo';časta, nadaljevanje serije z novim vod znakom. ..BasKAN.KOLEKTOR11, Kranj kr»/ek ti ualur»le /natuk, i>/(leduie, h*n-i kuvcev itd. — Nad 350 članov » tu io ioo-1 «in>i»u. — Kiciži-nje uiim. — Udobno u-' me janie duplikalov. — lllnstr >asopia. — ! 1'rospekt breznlanio. — Podpirajte »VOJ domači krožek I 4u8a Potrebno naredho je izdalo poštno mini-1 str sivo pod it. 73G, v Uradnem lfctu | št. 112. z dne 2. decembra 1924, kjer : naroča poštnim uradom, da morajo biti ' vsi žigi vedno čisti in čitljivi in da zadostuje le eu žig za več znamk, le jih le ' zadostno obliierira. Uradi naj posebno | p.-.zijo, da je barva dobra in so pečati čisti ter žigi nikdar zmazani To naredbo ja seveda izdalo nemško dri. poštno ministrstvo, ljubljanski ekononiat pa še vedno razpošilja kolotnaz za žigosanje, dočim so na Hrvatskem žigi v resnici kot tiskani. Odrai smatramo za najboljši izraz, kar smo jih dobili za »Abklatsch*, k„i izraža nejasno sliko originala. Pohvalno je, da se je toliko filatelistov udeležilo iskanja primernega izraza, a so po večini predlagali , svoj letošnji občal zbor pa ravnotam dae 17. lebruarja t L z običajnim dnevnim redom. Društvo l 03 Mani ima reč odličnih starejših strokovnjakov t krasnimi čez naše meje znanimi rbirkami, zato pa vsem zbiralcem priporočamo, naj »e društvu pridružijo, ker M lahko mnogo nauče in pridobe. Ernst tfarrt, glavni urednik Mlchelo-vega kataloga je nenadoma umrl. Bil Jo izredno uslužen svetovalec In neulrudljiv dopisovalec in prijatelj mnogih jugoslovenskih filatelistov. Ou je »prejel precej obširno obdelane slovenske znamke t katalog L 19-23, pa Je moral razvrstitev pozneje zopet proti svoji volji skrajšati. Isti »vetovnlei so ga nazadnje pripravili celo do tega. da je črtal sloven»ko veljavo »vinar* in jo zamenjal z »lilerjem*, katfr. regi v Sloveniji nismo nikdar rabili, samo da bi ustregel ludi njim. N. v m. p. Lishrca uredništva O. Dragotin Noher, Pančevo. Prosim U natančen naslov. Vaino poročilo. A. G. Ln»'nik ln Izdajatelj Komnrrij »Jntra*. Olgovorui urednik Pr. Broiavli, I isk DeUuike tiskarn«, d. d. v Ljubljani, T.J...!.: J______• Pomislimo, da so se ustaaovil« prve tedenski oorzi?' prejfiect kaiefijsUe 5ole m:!rsikje P» kmetijskih Zagreb, 31. januarja. Na efektnem tržišču je bii položaj ta teden ne^jrremenjen. Nekaj živahnejši je bii promet v bančnih papirjih, pri teh je bilo največje zanimanje za Eskomptno, ki pa je nekoliko oslabela. Znatne/le je poskočila le Kreditna Za-grob. V industrijskih papirjih je bi! ; r> met neznaten. višini 8-45—8-50 v Curihn in je torej stabiliziran. Tudi zagrebško tržišče sa je stabiliziralo nanram dinarju; trgovanje se ravna vedno po curiški pari-teti. Tečaji so beležili dnevne spremembe le 2—3 točke navzgor »li navzdol. Samo v sredi tedna je znatneje poskočila deviza na Italijo, in to v skladu z mednarodno čvrstočo lire. Blaga ie b;'o v$f teden dovoli. Povpraševanje j«.' bilo precej majhno. Narodna banka ni intervenirala razen v četrtek v devizi na Italijo. Promet se je dnevno giba! v vi &ini okrog 7 milijonov, posamezne dneve pa ni dosegel niti (5 milijonov Din. V današnjem svobodne m prometu v efektih n: bilo poslov. V devizah je bila tendenca »'o slaba, a prometa ni-kakega. P;aga je bilo dovolj. Za blag" so zabeležene nRsfonne taksnoije: Dunaj 0-0866, Italija 256-25, London 2"."». NeV York fil-85, Pariz 333-3, Praga 183 in Švica 1187-5. Splošno Earaičanic draginje Cene prikazujejo na celem svetu tendenco naraščanja. V skladu s tem svetovnim naraščanjem dragmje je, da pr! nas kljub znatnemu skoku dinarja cene nekaterih produktov niso nazadovale, temveč še ceb porasle. V nastopnem navajamo gibanje cen v nekaterih državah. V Italiji pokazuie indeks cen v drugi polovici 1. 1924. splošni porast za 10 odstotkov, a v samem decembru za 3 odst. Povprečni letu; indeks 1. 1923. ie. znaša! 535.78 ter je poskočil 1. 192-4. na 553.51. Samo v mesecu decembru beleži indeks 640. V Angliji ?e v juniju splošni indeks beležil 170.6. a v decembru žc 1S9.3. V Franci/i bele?! splošni indeks porast cd 507 v oktobru na 518 v decembru. V Nemčiji poka ju je indeks cf-"rankfur-ter Zeiti;ng» porast od 138 koncem oktobra na 145 koncem decembra (cene kal- zi:a. Generalna direkcija posrednih dav. kov je z naredbo z dne 3. avgusta 1922. podružnicah, da so bile tedaj društvene št 18.172 (Uradni list št. 90.'1922.) iz. in da 3e jiui je doprav pozneje dovolje- rečno razglasil«, da so prijavni In letni vala potrebna deželna, oziroma državna taksi zavezana vsa vobče porabna vozila, podpora in da so se šele pozneje prevzele : r.cgledc na to, aH se ta vozila uporab, v deželno upravo. Izgledujmo se na takih ; jj* j0 a!) ne, zakaj nimeu letne takse da primerih! Na Češkem in drugod je bilo | n', obdavčiti uporabo vozil net>o, s takso več šol tako zasnovanih, predno so prišle: obremeniti luksuzna vozila, kakršna so leta. ravno filakr-ki vozovi in avtomobili. | _ Glavna redna skupščina Narodne Takbn«ra smisla in navdušenja za ta žfedij. Pri np? je treba, da or?an:z:raT>i t me-ti;=ko-nada!jeva!n» tečaje po tistih 5nl-e'-.?'i*b. Vi im-jo naju nlnpj!o pogoje za trVe ie» 1 n pi *rcb;a z vsemi do!* z.iramo ene in r>o 200 Din, pa najsi bo to vozilo !zde'ano v torenstvu a'! uvoženo iz in"' Te nriinvne taV^e so pro«»! le r>nl trpovr', V sam' v hizemctvit l*«te'u« ieio vozi'«, ker cdino'e lzde'nvs'cl so onrrJčeni prijavne takse, preprodajalci n« ne. l.etno takso p'ačaio trgovci z vozi1! 'c za on« vr>T?'i. Vi iib tir>orab'i«io za ose1*« no 7a oseSne vožnie se sever1* ne smeio cmatrat! že jin«Vi«ne vo?n'e. Vi ;ih 'zvrše 1-urci še ^-ed naViinom vozi'a, iih n-eVVitsPo. Take vožnie *niV»Vor j,-, r«--'!. "C mo-e-o b?M z*dn*tcn razlof z« r>la?!'o Patr"ba» i, r, prp| n !1'e*ne taV^e. ker r* *">te1 nikdo kupiti merO'1'jpe ttraai! \.q ".-.r-V op- Sfr-jer«1' frr i 57 kme'ii-';o-n?i'' l>eva!»'h i nas je p r 1 a in aoroda d ■ laoslajatr-o rn njimi! •volj, rr > na vo>?,»ia III. Taks-e op-ostitve. l.'akr«r skoro pri v*.aki taksi, tako so tudi pri taksi na vozil« dovoljene pod gotovimi pogoji nekatere izjemne oprr» stitve. Tc oprostitve se nanašajo lahko samo na letno takso ali pa tudi na pri« javno takso. I. "riiavne t:tk>e ne plačajo: 1.) državna vozila; 2.) samoupravna (občinska) voz''a; 3.) vozi'a diplomatskih in konzularnih predstavnikov, če dokaže!o lastniki, da Zedi- J postopa r država cn-iko P-otl nnš'm ■ mu, Vi «« n* treiz1''"*'!. danes' 1-astn'V! t>-eri7n:š'-Tb al fi:aVc-sV;b prj V! nlnču'e'0 r)r!dobn'n«:Vi davek da za svoi o^'■t. so p-nsti letne ^ne p* tudi u. !n-i:avn*1 taV«e za v«e "tie «vtomobi'e 'p fii«Ver«Ve v«7ove. Vi "h rghiio v avn>em n**-tu snmo 7» p-raTa?«n!e po^pi^ov !n za n^esar dnitena. Oni VI np: še to, da je dolar najstabilnejša valuta.! 4.) vozla, ki so popo!nom„ neuporub« Ameriški indeks ccn na debelo pokaruje; fjiva, in porast oti 1 Ji> v juniju 1924. na !"'.»! 3."» vozila, ki so izc!e'ana v tozcm^tvu. v prvem tedna >nuaria t. 1. Nakupna | clok er so šc v skladišču p-i izdelovalcu moč dolarja je v istem času oslabela cd . 69.9 na 62.7 i dM. -,r> s— ne uporabljajo za vožnjo. II. Letne takse ne tat-^e. VaVor hitro n-?i*vi filflVersVi ob-t in p^^a pndolsnin^Vi fl'i obrtni da« a-cV. pa pai*i ** vozt » tpm vozilom tudi sam. njegovi rodbinski član! ali kdo d""?!. T7 n^eVvi, f** ra*-! vrv za o-eva?ante evo"'h r>->»-eS,-::n a'i po!-skih n"ii-'e'Vov. ne mo-p r »*■» fl^nes taV*e p:,*(to vc" Ver ee taVo naredbe n«naša"* pa ta« c vozove, k" »e rl^o «mat-*'! 'a faker« prostorih. Med dragim so na dnoinem redu volitve šestih flanov upravnega in treh nadzornega oJ'»ora. = Prvi poljski kapital v naši državi. Časnpisie poroča, da :e neka fioljcka finančna skup:na prevze a financiranje rafinerije olja ▼ Dravograda. Ako je vest lo^ria. bi bi! to prvi primer sodelovanja polskers kapitala v ria^l državi. = Kredit za reparature va^cnov. Mi -- nistrski svet je odobril krena konferenca, ki ^ J0Zei3Vl 6111101. je bila do'očena na 31. t. m., odložena za ■ ftozne.iši čas. = Izvoz češkoslovaškega tekstitneja blaga v Jugoslavijo. Po končnih števil- j Po drlsem času se ie vreme v pretet-kah o češkoslovaškem izvoru tekstilne- jcm tedna temi! :o spremenilo. Sprega blaga v 1. 1924. je razvidno, da so 'e memba se je pričela preti prlčakcvsnju izvozilo bombažnega iii volnenega blaga že v nedeljo s tem, da je popoldan na-za okrog 43"0 milijonov Kč. Največ se je ( stopila jugozapadna stru;a v ozračm in 'zvozilo v Avstrijo, in sicer za 1377 mili j privedla vlažne oblaki od morja i.i žc ionov K? potem f Nemčiio za mili-, pozno zvejCr povzročila nekoliko snega, jonov, v Madžarsko za 547^ milijonov, a |-a nagla sprememba je bila pev-em nc-... .. _ pričakovana, ker je prejkoslei nad sred- njo in južno Evropo gospodoval visok zračni tlak, ki ni dal sklepati na arese-nečenja. Sprememba je nastala vsled tega, ker se ie okrog nedel e rad srednj-« Italijo in bližnjim Tirerskim morjem raz-inetno ministrstvo ;e določilo posebno vila neznatna depresija, katere 'edn pr komisijo, ki se nahaja sedaj na |«otova- je še vedno kazalo 270 mm močan zračai nju po Srbiji ter išče primeren kraj za j pritisk, tako ca ;e bila to !e relativna zgrad1>o novih državnih delavnic za po- depresija, ie relativno nizek zračni tlak, prav';.'anje vagonov in lokomotiv. Mate- ki pa je zadostoval, da su nastopil, pa- na četrtem mestu je Jugoslavija, v katero se je izvozilo za SSrt milijonov Kč. = Oslieška sladkorna tvcrrica je tako preskrbljena s peso. da bo njena kampanja trajala do konca marca. = Nove železniške delavnice. Pro- ri.inl za te delavnice bo prispel iz Nemčije "a račun reparacij. = Porast cen v AvstrljL V mesecu januarju izkazuje avstrijski indeks cen v veletrgovini porast za 2odst. 21.181 točk, kar odgovarja indeksni številki 147 v zlatu. Najbolj so poskočile cone življenj skim potrebščin.*m in večini kovin. = Vest o fuzi.il Anglo-banke z L3nder- davine. Istočasno sc je pojavila neznjtnn depresija nad Severnim morit« med Anglijo in Dansko, ter istotako povzr ilt padavine. Odtlei pa je visok zračni tlak razpadal in se umaknil na skr3.nl Jug in jugovzhod, dočim je na njegovo mesto pritisnila velika depresija z A-lant-skega oceana ter dovedla preko s? c-ro- banko. Z Dunaja poroča o: V finančnih zapadne polovice Evrope topei j' kro-jrlh so vztrajno zdržuje vr-st p-> kateri se bo Anglobanka fuzionirala z Under-banko. = Načrt nemškega državnega proračuna za 1923.-1926. predvideva 5920 milijonov državnih mark dohodkov in W~)7 milijonov državnih mark izdatkov. Proračunsko leto v Nemčiji se pričenja % 1. aprilom. ~ Fuziia dveh nemških brnk. Tz Ber- (Nad.aljevanje sledi.) Pri vsih teh indeksih služijo kot pod-: !.) v-=a ona vozila, ki so oproščena pri« lasa oredvotne cene, ki se označujejo' javre takse; kot 100 Tako vidimo, pri ameriškem in- j 2.) voz:'a, ki jih uporabliaio lastniki dekva, !5, kar pomeni = 4.) avto-aobili in fijakerski vozovi, ki »c porast dragin e r.:;?ram zadnjemu pred-; nah-tjajo nri obrtnih prodajalcih teh vo« vojnem« letu za bš c-dst. Porast ccn ia >.il, če jih ti prodajalci nc uporabljajo za zlati podlagi je v naSi divavi v glavnem i o-e' no potrebo. zato tako znaten, ker se je proti koncu Za. drživna vozila «e smatra o le ona 1. 1921. dinar dvignil, ne da bi se megle vozl a, ki so !n«t»vpa države.. Voz:'a, ki cene teko hitro r:-.vn^ti po stanju dinarja, so l.-.stnina državnih uradnikov, se nc ske vorove in ki s-d*j ap'oh niso več ' lina javljajo, da se Trše pogajan.n g'ed« zavezane taksi n« vozila. fuzijo Esser.ske^a kreditnega zavoda (Es- va. moka 'n perotnina, dočim kažejo ponovno neznatno oslabljenje cene slanini in svinjskemu mesu. Ja:ca, mleko In mlečni izdelki ostajajo na nizkih cenah. Goveje rreso se ie prodajalo povprečno po 20 do 25 Din, slanina pa okrog 25 Din, svinjsko mesn po ekrog 25 do 23 ismatraio za i Naredba delegacije ministrstva financ v splošnem pomanjkanje v ],iuh!jani z dne 22. marca 1922. št. potrebnih sre-tstev za vzdrževanje takih Km e ii I sko-n ada! i evalni •» i* T v ® * ieca« , : io vc:ja tudi za zdravnike, duhovnike. Vprašanje kmetij-so-nadaljevalnih te- ..c ;t'(j č<-.jeT se pri naa nikamor ne gane. Kot vzrok se smotra v splošnem pomanjkanje iev za vzdrževanje takih BII. 5.(71. (Ur. list št. 36./1922.), glasom tečajev. \a tem je veliko resnice, toda k. e,e p,aJujejo duhovnik', učitelji, no, ne vsa. \aaea ciniielj v vrsti raznih po- tarii> trgovci> di.2avti uradnikS častniki gojev je tudi vsakokratni voditelj osnov-; jj.(j" ae šole. Če ta nima veselja in j-o'rpbnih' zmožnosti, se ne de, nič napraviti. To.ia eposebnih moči bi se dalo pri nas dobiti, saj je doslej že do 100 učiteljev absolvi-ralo take pripravljalne tečaje za kmetijski pouk na osnovnih šolah ia za vodsuo kn»etijsko-nad?Jjevalnih šol. Potrebna državna, takse oproščeni n'1 k a. K. koš' 35 do 75 D'n komad. Ja'- | vozi a, čenrav so si iih uradniki nabav!!! i" 1.25 do I 50 Din komad. Sirovo ma-j morda sr.mo za službena potovanja. Dr« ?><> 30 do 50 Din kg na trgu, drugače i žavni uradniki mora'o to'ej za svo'c i-,e dražje. Sndia in zelenjave s'cer ne prlmanj-kuje, vendar je že man! tega blaga na trgi:. Jabolka so se podražila na 3 do 3 Din kg po kakovosti. Solata 1.75 do 2 D*n merica. Mika s- ic podražila, in sicer «0» na 7.50 D:n za kg. Cene drugim živilom nespremenjene. sener Kreditaristnit) z Nemško banko ^Deutsche Bank). = Monopol vžigalic v PoliskL Iz Varšave Poročajo, da se bo poljski parlament bavil » kratkem z zakonsk m n:č:tctn o uvedbi jronopola na vžigalice v Po.jski. Poljsko firiančno ministrstvo namerava monopol vžigalic dati r zakup neki ameriško-švicarski delniški družbi za 25 let pad. Severozapadno od Alp je na fr-pi* znova dež, m! pa smo ostali še • idito nekako na sredi med vlj' Hm in r' 'Vir;! zračnim tlakom, dobili smo sicer !?no, pomladansko toplo vreme, e brez cežja. Oež, prvotno sneg, sc je silil le toliko časa, dokler se je ob tleh še drža! mrzel zrak ln so se različno segrete zračne plasti stikale ter mešale; ko pi le fcz previadal tudi spodaj fn odina! ostanke shlajenega zraka, je prenehal tudi dež. Sllčno toplo, a vlažncjše vreme Je vladalo povsod severozapadno odii !.i po n i doi»r.> Liubliauo, j« »ct^ «ir«la ueii č»t» r Ljubljani * enaki trgovini ia ro'. Ce je vo« i ^ ' '.V" ' da se te poprimejo reševanja kmetijsko- zi o lastnin, županova, se ne more srna« " ' V",'' v- ' nadaljevalnih tečajev. Kmetijske organ!- trati ra občinsko vozilo, čeprav ga župan i"1™ *V?.'!a-\, t6 m aacije. kakor kmetijske podružnice in go- uporablja samo za vožnje v občinskih i , i'-'""^-vs/-..' ;<,ir apodarske za truge, krajni šohki sveti z^evah. Takse prosta so ie vozila ki so 'ZČtŽH županstva domače P^o-ilmce, vs« dorrv izk učna lastnin, občine. iBlaca j^fe na ponudbo in «« nakun- fnle lgen . vsem tem črni eljom mora biti • Ako kdo taks zavezanega vozila iz i , r>;n Vomad. Na ljub. »a tem ležeče, da se šoli odrasla kmet- kakršnegakoli razloga ne uporablja, še ni jfcn.j^^ t,Ia dobo java po 1.25 do «ka mladina naprej izobrazuje za svoj letne takse prost radi neuporabnosti vo« n rt m,r-,irskem po 1 do 1.25 D!n poklic in za svoj stanovski nsprodek. Pri---- reševanju tako vržiih vprršaaj ne zadostuje le dobra volja osamljenega šolskega! •oditelja, ampak trebi je pobude in skuo-' a»?r« nastopa vseh resničnih prijateljev »aio kmetske mladine, vseh činiteijev. ki imajo merodajno besedo in ki razpolagajo tudi s potrebnimi gmotnimi sredstvi, da se lahko potom skupne samopomoči vzdržujejo taki te&ijL j o komad. Pri napredujoči produkciji Je ra čunati na nadaljrve oslabljeni oen. tla- i sti č« N> ostalo vreme tako toplo. Izvoz ' jo Kajhea. 1 = Dohodki glavnih carinarnic v drugI ctekadl jaanarja so znašali 44.854.248 Din. : Največje dohodke izkazuje carinarnica Zagreb-.kiinl fco'odvor .in sicer 10 mili-' jo -"v SR.081 Din; potom slede: Beograd, i i i železniška postaja 4^49.410 Dia, Ljub-' :.-----: ni!|!i?i!|_!{!lii!: 1 Krut^ neizpro?na usoda nam je po kratkem muke-poisien: trpijenju vz«Ia našega preblagepa d brega soproga, oziroma očeta, svaka, tasta in starega očeta, gospoda Stanko Tvlsii^ii^sa, profesorja v pokoju Pogreb se bo vršil v pondePek 2. februarja ob 16. iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Pobrcžju. Sveta maša zadušnica bo darovana v torek 3. februarja ob pol 0. v frančiškanski cerkvL Prosimo tihega sožalja. MARIBOR, 31. januarja 1925. X.J«b:e& Ilartaova. soorort- — Ela Zosavaacta, dr. Vlitem Karta. LtoOtca Lobarjcva. 6taatro U&ria. oteci. — Fe do Koo' vac. ti« d^tč. upr»»!t«li,'xned. dr. F I.eber,*"t» — Karta Martaova, sinaka. — Val Taokt in osta.t sorcdaikL zaveso, in Bussy in vojvoda izmenjata pogled, Bussy je s svojim pogledom izrazil svoj popolni prezir, vojvoda pa je s svojim pogledom priznal veliko svojo zadrego. Bussv stori kretnjo kakor da hoče stopiti k vojvodi, ta ga pa prehiti in spusti zaveso. Ko stopi Bussy zares za njim, zasliši, da je vojvoda obrnil ključ v ključavnici. Pobegnil je pred njim! Buasy začuti, kako mu ie jeze kri zaplala na sence, roka mu mehanično seže po meču. Ali obvlada ce, preden je kateri dvorjan zapazil njegovo razburjenost, in oddalji se skozi stranska' vrata ter naglo odide na svoj dom. Baron in Diana st.-. ča!-ala na Bussyjevo obvestilo in bila v prijetnem pričakovanju. Ali ko ga zagledata prihajajočega bledega. razna.",enih las, krikneta. Diar.a jc takoj vse razumela. Vojvoda ie prelomil besedo, izd?! prijatelja ..., ki prihaja por-:":?;!. »Gospoda," pravi Bussy, ^prezirajte me, mrzife me! Zdi se mi, da nisem nič na tem svetu! Misli! cem, da kaj premorem. Pa vidim, da ne morem. Gospa, vi ste sedsj zares gospa Mtso-reauova, zakonito priznana žena, ia zvečer boste v tem svojstvu predstavljeni kralju. Jaz sem ubog idealist in vernik, a vojvoda je svojo besedo požrl in je izdajnik." !n Bi;ssy pusti očeta in hčer v največjem zaprepaščenju in odhiti po stopnicah, prevzet gneva in bolesti, zajaše konja in ga ALEKSANDER. DUAAJ Cenjenim trgovcem in Indnstriicern 89 priporoča soliduo doaače spsdieiisko pocSjat|a HINKO KISUNGER MARIJA FABIANl Padružnloi pod jetja na Sakokn in Jeaenloah. Prevzema vsakovrstne trainpo:ce, ocarinjen a in »skladiščenja biaga. Informacije brezplačno! poročena Ljubliana, 1. februarja 1925, talionica kovina, Ijevaonica fosfornih brone!, zastitni tank tvornica armatura, okova i metalne rnbo TAasniki DRAGUTIN SCHREIESR Peiiov.: OsShovfčsra 34 ZAS RES Tnrnlca: Ha Kanalu K H bitto povrce mnogo preizkušeni «Neokratosiu*. J3 S E3 Uporablja m z najboljšim nspehnm pn slabokrvnosti, bledici, niiibih živcih, bo;e uoati, pri oočuih polucijah, raidra enosti, depresiji, irk-gn&lni nevraateniii, onaniji, im mteuci, pehanja t«desnih mo:si, mržnii. ner izpoložeuosti 10 zoprnosti pri t-mltah. Cena zavitka 60 Din — Razpošilja »a, če s« »nestk po-lje v naprej (v pismu) in 15 Din za pošiljalue ttroike družna: Gesellschaft fur cVsni3che und metailurnischo industrien m b. it. WJen XilS 2, WisssriliB=sse 5. Pisarniške opreaie. 3 fi fJA _T.JUBX.JAHA. rSf^Vi^Ai, SelMbnrpava «!. 6/1 se bo poceni proda! na sodni dražbi v Križevcih št 57 pri Ljutomera dne 5. februarja ob 10. nri dopoldne. Avto je dvetonski, skoraj nov, v brezhibnem staniu. VSKA BANKA, D. D. V LJUBLJANI DUNAJSKA CESTA št. 4 (v lastni stavbi) Pf KAPITAL in REZERVE Din 19,000.000 Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje. •JUTRO* gt. 27 Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne >| Žcnitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega namene občinstva, vsaka beseda £0 par. 'i značaja, vsaka beseda Din f—. Najmanjši znesek Din 5*—. Najmanjši znesek Din 10*~. ffedeOa L IL 1925 VOLNENO BLAGO xm oblaka Dve lokotnobili 10/12/15 In 12/15/20 k. s., angleškega proizvoda. v najboljšem staaju, po nizki ceni . . . , , _»__„ proda Jo«, stadier. Ljub- I belo plstno m rjabe, razno belo blago in rjaTO Uana. Sodna ulica li. 2498 fcoteatno iz slovitih novih torarn ima na «al0|i —--- I tvnlka SSZVuff^M. | Franc Crobath, d. z o. z., Kranj Caca najnižje. Ceniki na razpolago. s« proda. ..Jutra'' 2411 i Modna krojačniea % j Dosad- najavile sn j Trgovski pomočnik Kd"r k^^,1. dru- «.-obar Prod-J-l«. & Ja"^ 1 *-wpod* In dame. a? pri- i namještenja (administracija poroča - Zaloga modnega1 j Osijek I.) nalll odgovarajuce suksa po najnižjih cenah. . namještenje. Bespiatne ogled- Ci»t režba toeoL Jakon Kelc. i ne Prlmjerke ne Saj Jemo. -artbor, Stolna ulica St. 5. Pouzeče Iskljačeco. Pojedini upravo ..Jutra" Marljiv 1138' pod mačko 2441 : £010 broj 10 dlnara, mjesečno 33 t četvrtgodišaje 100 diuera. 67 Delavec za vse iiredno marljiv, ki ■H&čŠSdS^sg&S^ ,VlaJ5i tswet«ik i za otroške vozilke, ee Sjjroi- Nemsčino in francoščino i me »akoj. Naslov rav? ^upr. M poučuje trgovce. Prijave i ..Jutra". 2487 aa upravo »Jutra" pod šifro-------' * »Za službo". 2221 3 vesoljem lo vnemo opravlja vsako d»io. inteligenten — prosi kakršnokoli službo. — Salonska garnitura za 2500 Dla naprodaj Naslov pov« uprava ..jutra ' 247o Fotoaprat LbovaV je kot skladiščnik 1 10 X |S. prodam. — Ponudbe itd. Vsakdo, ki era v alll , pod llfro .Aparat" ca upr, LepiH 100 amet-rJSkih razgledale za šslrivo pošto nudi za Sin trrdka M. TlCAft. ljabijtoa. Kupim hišo Opremljena soba r>1 osamljenega gospodarja. I s separatnim »hodom, elektr. kateri iell pri kupcu oskrbo : razsvetljavo In balkonom, s« do sir,rti. Pocudhe ca upr. s posteljnino odda zakonske- Kapital Trgovino g mešanim blagom vaameia t najem. «v«ut. tudi kupim a inveutsrjem la zalogo, ali pa •• udeležim v taki trgovini s kapitalom od 15.000 do 100.000 Dla. O«!ram u .amo ca dober promet. — Naalov pov« uprava »Jutra " »29» Vdova „ Jutra" pod .Preskrbljen", mu paru 24 S3 Trgovina z drvmi in premogom, co.o b ti. a".: tč.: ln hiša, se proda za polovično vrednost t ilaribortt, ; uprarj .Jutra«, Koroška cesta 49. 2345 , Stavbna oarcela ura uudl zaslužek, bo Z njim prav zadovoljen. Kdor a« zanima za njena, naj pošlje naslov pod „Vedno hvaležen" ca upravo ..Jutra". 2305 __Elakttflcar B večletno prakso prt elektr. j Začetnica Naznanjam, da se priča« ; fapravcb t rudnikih. kari. ,. , " ", novi tečaj za ;rSora s. sprlče**!! dok.zall. i pouk v krojueat rissn.ii jse »pr«?™ ,?to"3- , poboji iu zahtevami je na- 1 £nd,»' 7 f le prlkrojevanju d a m 1 k i h ^i0-vltt oa : P r e m o g o kop, ! * blek, dn« 10. feor. 1925. 1 KrioelJ, Dolenjsko. 1 mešanim blagom, Seli mesta — mestu ali na deželi, mesecev gre tud! „ Jutra" 2359 3 pletilnl stroji skoraj novi, it. 8. ae ugodno prodajo. Naslov pove uprava ,. Jutra". 3027 »o« .'„ ivldillenu i M °"d» 2—1 solidnim coapo-I T-.!lIaf_'i tndi dijakom. Naslov v e 1. februarjem. Jrei otrok, z lepln po«e«t-2385 j In bi&aml, z dobro Idoto obrtjo, prosi samostojno om-bo — gospoda ali gospo — >a 50.000 Din puscjlla proti vknjltbl ca prvo mesto. — DcttCna oseba s-e !»<■'.o preseli k vdovi, kjer dobi kraa-uo staoo.anje zastonj. — Obresti po dogovora. — Pismeno ponudbe pod „Mtroo ilvLtcaJ«" aa upravo .Jutra". 2353 Stanovanje 3 »oh In kchlnje. se odla. — Fon idbe r-od .ildlkodalaa 12f>7. 2551 Lepa, solnčna soba Motorno kolo 100 m od župne cerkve St. I Vid, S ieiuu" od kolodvora St. Vid - Vliinarje, zravea I I IJud3ke šole. pripravna ra . zgradbo vile, se ugodno proda ■ Natančneje se oolive v ob 2K4 i)vo stanovanji Kot družabnica Jeltn pristopiti k solldsema ! podjetij s 15.000 Din, nnj* s«- oddaš Ta v r.ovi bi.l. Eno v raje t mestu b kaki sosi-o ----- Ponudbe « . ...... »o ^.,„ičiD3kl T v 1 d " i pritilfj« « S sobana, tublajo fn [ ali gospodični. Ponudbe ca 1 kH t i 1-h-J .-™" , ca<1 LlubUc.no. 2201 ; Uemi pritH.Iir.i-rl. Hnp v st. upravo ..Jutra" pod «.1205. rabljeno, v dobrem stanju,_________„ 2352c kupim. Ponudba 2 navedbo j------------* tJu-l i, t nerna xa kunir.to ter ve.lkitn PripilKB« za ta tačaj spreje- ! _ mam do 8. februarja 1925. ■ Hoza Medved, strok, učite- ! Ijica, Ljubljana, Heetci tr; •t. 24. Sobarico 2308 brezplačno. Ponudbe Je vpo- «Ju!ra». ' siatl na -upravo ..Jutra" pod ,,Brezplačno". 24S5 . v -• a- P*r ( r. I i ci o S> ss > Stalno službo iohl feospa ali gospodičnami ki p o 3 o t. i doiiioiif.uoimesiij 1 podjetja >00.000 U11 Ctnj. s navedbo plače pod ,4>enaitivao" ua axjra\aiktvu „Jutra"'. Z2l\ '442 ;!"br°. marljivo In polteno, " :SCent proti dobremu plačilu. : Naslov pore uprava „Jutra" ' - T - 2418 Plač.'!tia natakarica 2 večletno prakso, išče mesta Nove kante ,7^.ra" in lesna trgovina ! „ P ilv. s. se, prodajo. Saslov pore uprava ' "___ J_2,« j ^ Prometnem^ kraju. ^15 mt- - od ,,.-14. are v O^viul. ~ , IS konjskih sil. zraven po- ' ______________ Kože divjačine: Blopje za tovarno, vse zida-I K53 Nov sokolski krni divjih In domačih zsjeev. a« prjda. — Naslov povo upava ' llsle, k»r. dihurjev, polhov «Jntra». 2035 Ud. kupuje po najvišjih ____________dnevnih rennh Peter Setitko, v prometnem kralu. Nastopi I „ . ... . ., 1 Ljubljana, Kriievniika al. lahko 4. februarja. Naslov j »»jvttjeaii poaodaik« prodam st. 7. |375 no, lepi prostor, zraven en Joh ztmije, se takoj proda. Dopise aa upravo Zarneniant Družabnik [najr;.ie .tro'tovtijsk — L Ftart Stari isdttstriji. te U2e Dopisa pod .jou.«ttJ»—l.OUOJJOO Dia» na pod „Indus'.-lJa' J ut-a'" ( stanovanje, obstoječe is obe in upravo .Jutra*. 25o2 2 168 pri podrtiinlci ..Jutra" v Mariboru pod .,Plačilna natakarica". 2340 večje število srebrnih kron I Naalov pov« uprava »Jutra AsrHn? in verz. moč v vseh trgovskih po.llh, zla- j sti v hrvatski in italijanski ] Usodno se oreda: Lis-lčje kože 2M5 ,n d r u I ! h divJaCIn ! vedno k upu fe D. Zdravif, Ljuhllaol. kuhinje, zs večie z 2 aohatr.a proti nagradi. Naslov pove tirr. «Jt"ra., 2.'22 tziejr. ooremiiena sob« a električno razsvetljavo, v | "'^jit&Z^f arf.llnl mesta, s« ta^o) ' ddo l, l it f f 9000 Djn posojila ii l S i 6 za kratko dobo. — iVuoJbe ca upravo »Jutra" [Od »Varno 1180". 2507 Absolventir.ja ............. .„ ....,,„..„., enoletnega trg. tečaja, velča korespondenci, knkor tudi v 1 "'f f«1)™ ehrsnjenlh nosili slov. ln nemškega jev.Unjitovodatvc, tiče premirne _r°vr_"m<0I »"i liče naoieačcaja. — Ceujeue alufbe. Trg. dola, poznanje trgovina u.nja Florljaaska ulica SUv. 9. Kdor i t te si«"xbe \vccudbe na upravo »Jutra ' v Mariboru pod illro .,D<,bro j spričevalo". 23-12 aaj si naroči ii Oaijtka or-gati aa nameščanje iu j.uere- i dovauje uatnešCauja »Kortu-oa". Vsaka številk::, prinaša Fina šivilja ,.a žensko ln moško perilo, t/,rc,laie delu ln gre tudi oa PelT.acIJe, večletna proksa. Ponudbe na upravo ,,Jrtra" v itarlboru pod ,.Značajen". 2343 ionska suknja, za gospoda srednje velikosti. Tabor 8. priUičje. desno. Kot prodajalka ali blaealničarkn, I B č • m uprava »Jutra". i. vseh krajev drž,ve okoU:^'^ » i m«to Vjtortn-7. ^ VečleTno ar,o oaUsuv, v kateri u se iu- , :..„ v '310 spričevalo. Lcnise r.a upravo sujajo služI-? upra.sijvua —•___i .Jutra' ood Sltro »Tekel alt jnešla z&. luožke iu ž*..or>i*i —— _____ j pozuej«"* 241S rnocl. Ogledui bre_:.;atui la- 1 PridOO delile '----------------- Baržnnast kostum a sknnks garnituro, se proda za 1600 Din. — Naslov n--ve 2474 S^rcj na bencin za iaranje drv. dobro ohranjen. »e kjpl. Ponudbe a navedbo cene na upr. »Ju^rn" pod šifro ,.Zaea". £363 '.ddo | t. tj f f s Izložbenim okooa, prlir.0- ramo boljšema Kospodo. — ] ^SSj^SUSBA ren za trgovino, v sredini Donite na opravo ..Jutra" Okultni svet. _ Dajemo potno« v pslhičoli ca^iiuvUicsitb: »traSila. ia« Mola ' ai«!tivaaj«. utrsreeuk ljube- '*• -•»" .»'"-'a »""'i vn< pcrverznu.il Ud. - Se- 12iiE LjLbljane. t. J. Selenburgova, pod itnačko »Boljša oblteli". , Prešernova k-2.. Dunajska c. 2525 do kavarne »Zrropa" ter {Aleksandrova c. do lictbov-nove ulice. — Poiuube pod ,.KTV" ca upravo »Jutra". oa«,' s posebnim vhodom, se takoj siavljnimi prtovrstae »like " ouda v Novem Vodmata 62 iuafaja po pi.avab lo toto- mocl. Ogledui r.- vodt In uaročila . pjv/euu so no požiljaju. 'JLiij vsake številko J j 10 l>lu. Naroč-siua ia lutseo dal aoaša 35 Dla, za četrtletje 100 uin. 2060 Šivilja z dežele, želi vstopiti v aUžbo kot natakarica. — , ZiDuina je tudi kmelijsklb | veSča vseh del — isdl moi*? oiTavil. Najraje kje na de-I obleke — gre na dum. Po- Otroška vozička 2418 be!. visok In Ip^rtnl. ze poceni prodata. Osied ei 3. Naalcv pove uprava »J it^-a* 2471 Trgovina '-- Lovsko puško se kupi. j tftilJ* 1 Stanovanje Pnm'd^e ca upravo ...Tutrn" vzame, event. se odkupi cela ! obstoječe Iz 2 sob ta kot-liije, pod šifro »L. D. 100". 2063 zaloga. Ponudbe na upia.o iščeta zakonca brez otrok. — --------:----..Jutra" pod značko »Amerl- Plača se 400 —500 dinarjev. kti.ee 1037". 2219 Naalov pov« uprava „J-itra" Ključavničar, crodte--2518 2524 ^runiiib. I>iu £5. Pisna pod ,:iabaaara" ca apr. ^Jutra' 603 ratVKi Trgovski lokal se išče že! I?' — NasloVpove upra"va | »«dbe pod ..Šivilja 1121" d«! Srebrnih l.ron Fnto-r-^-čni i-iar-^t »Jutra". 2284 upravo »Jutra". 2410 večjo množino, prodam. - rolot- - ,cnj aparat Kt:|jgcvodjo j>«rfektnega ullancisla, aprej Ee veiiuo industrijoko podjetje. nadalje ptipolnoma sa-mostojnrga O R K a P O N- Kot stroieniska rcaje. u upr, ; za takoj alt pozneje. Plača —— ' se tudi ods: < ca upravo j .,Ljubljana k u p I. Ponudbe t-- Z?menia se , V ne?rečneni zakonu gluiiocecaa gospa, srednjih ' let, varčna goapodinja, ■ , priproito opravo, .e iell ec-zaaLlti a »oiiduim gos;iodoi.., starini 38—12 let, če moiOča l^BUilin ttauovaajem. — Učenec I Pgarddbe ne upravo »Jutra" ! 9 x se Sot'1 I n« F: P. Zajec, Ljubljana, ■ t______i stan trg o. 2503 1 Dve sobi za Dihamo 1'npnlna Pon-.dbe stanovanje blizu dri. kolo- ! Doplee pod elfro »Nesrooaa Jutra" pod šifri, dvora (soba In Icuhlnja). z .194 • ua upravo »Jutra". \o" "i70 ' enakim ali večjim. Naalov v ' "_upravi »Jutra". 2519_____—. Proda se: ic koresnondentit-Ja z več- z enoletno prakso, išče mesta i letno prakso, iell spremeniti : v knki trgovini v Ljubljani , -------n,..-,^ ^ ** . ».. ». ..... nicsto gospodične z lepo pl- ali kakem drugem mestu. — motor s 8 k. s. za »urovo ! i OaP.'1 pt.ssieilLO »EN TA s 'O febr 1925 i savo, pri kakem podjetja. Ponudbe na oprave »Jutra" olje, dlnatco tiotor r -ol;- 1 mrelo, kc, im. F ...c.iU ci v trajno blužbo ' Proslo »ta- I odvetniku ali sllčnl pisarni, pod »Nujao 1041". 2387 , metroo: za luč. vela 10 n.i , urravo .Jatra. rd eJro .Po- aovacje, razsvetljava (elek- • Poeadbe aa upravo »Jutra" j------j dolga, jormeolre la Jcrm . .m. . Lro ohran.eaa.. iol_ trika) ic event kurjava i poti šifro »Izurjenost 1J37". , T , . I strntolca za železo, vr'»lui j - Eačotalka Izkijučeca. K vato 2436! !»eceK : »troj. va« za pocon. malhna ! _ dobi. kdor j» že več iti ua- 1 ------ i ki je dovršil « rar.r. IJttd.k. aplndelpreša la razno oi.. :■.. IffVS loval samostojno v kaki I _ . I Šole. poštenih staršev. Išče Ogleda se od f.—11. ln ud od £—7 cm. Im dolga, stiha, večji tovarni, oiir. Indiutr. j Delavec .mesta kot vajenec v kaki tr- 2.—4. Cesta ca Rožnik i-. 21 kupita. Po a ro«tl 27—33 let. Neanoclauc in obšlrce živijeajepl»<< s sliko je poslati na upravo »Jutra'" pod »Duh plemeniti sam bo uosil boil, a srečo telovadec-Sokol. I»ouudl.e z Samostojna gospodinja diplomiran. veSč vseh p.islov Rudolf Deržai v Ljubi mi. drugV drh"ro"ohr:.njena "trg. »kih nžr . r Potreben ka- , Naslov po.« uprava ..Jutra' zahtevki plače, »currlculum I , h f. ,n) umctnlAk»^a dela In strr-knv. Pcthovnova ulica 9. 2510 sprs- a. P »-ne:i: ponudbe ra pital 60-80.000 Din. Naslov Vitim" 'ar l'/l(lf iM>n tli«- - nt 1 ' _ * " _ i.i.__ __________. i-. • " * Skiauiščnik »eoporekl ilve preteklosti _ z večletno prakso, energičen In vešč vseh manipulacij z r.Tmi" 'r,!"" j službo. Cenjene ponodbe pod 'z " prednost Lastnoročno ™lse° ! ••Dobra -od" na upr. J,L' I rji ne ponudbe z navedbo pogo 2 svileni pl^Ti obleki in otroški stolček, se proda v trgovini ca Starem f--i ti. 16. 2396 ključavničar, pomočnik dobro iztirjen. Išče primerno Kletsr-s!I»di?čnik P»i-nsilni strol 2493 upravo »Jutra" .Portal". pod zrftčko pove uprava »Jutra". 2425 2497 ! irSSBPBBSeiHSPSB Trpovski lokali 4 Ofst * skladiščem, na usodnem ŠSMA&mBši&Š&M I S™!10" T Moauh, se od- Zakonski par brt-z otrok Išče stsnovsnje i ui,..;;1 ,£i.-j ce to alk ill ". k-jhiolo ln 1—2 sobaria. — Event. tudi v okolici Ljub- dajo ever.: s prodajalniiko ijati«. Poi adoo pod »Najem Vagon jabolk 21e'i!/.n I nifsrka. Cenjcas penad « t-i j Mras.O\e Leske ! prodaja po najnižjih ccr.aii j fin ln čist, s« kttpl. Ponudbo :z navedbo cene na upravo 1 »Jutra" pod mačko „šlo9! Stanovanje na periferiji mesta, obstoječe Majhno stanovanje ali 2—3 sob«, iščem. — Kot proti uslugo dam 25.000 do 30.000 Din posojila. Naslov pov« uprava »Jatra". £500 £293 Posestnik in obrtnik mlad ln cedea. leil v avriio znanja dopisovali » pošteno la lepo deklico, staro i«! 17 co 24 let, z aekaj precioie-L.a. Oopiat jO po.J-ti na po-arala.co »Jutra" v Maribor'a pod šifro ..ZadovoIJnost". — TaJnoi-t s častjo zajamčena. 231» »Jutra'" poa »Seiija 1925 ■-. 1275 I /zgot" : ca «e sprejme pcaneje k 3 otrokom. starten 5 7 let. Želimo bivšo učiteljico al! otroško vrtnarlco, zmožno če le mo-Koco francoščine lo kiaviija Pogoj: popoino zdravje, ui-ftijeoa. »rena lAobrtizba la Jjubo/eO do otrok. Ponudbo aa opravo ..Jutra" ped šifro »Prvovr»;na". >272 Jedilriea I ,IltrB» rnJ>Akn Mošt", napennnji mesia, onsvoj»r-s j e. 2495 iz 1 večje !n 2 manjših s >b, ' Stanovanje za sobo za gospode, 2 medeni j ' kuhinj« in vseh prltikiln ter sobs, ac.oporaba kuhinje, po- " 'I postelji z nočnima mr.aft-a- 1 vJISMKOHK^Ivrta, se zamenja z drugim v seh.n vhod. se tako' odda I ?. ' V, t ZI' Vj ! ma (vse .k-rn novo) zuto 'A ' ' ' ■ U ' I ' t ' "uar' BOV' t0<®3 ""'* rrot' odkupnini nekaj r>o- ..'JiiiAk-ndot.'.'«« orino «Flaf» I dober šivalni stroj ..sinrer" ''f"'"^ '"" -"*"■' '\ rajo biti vaaj 2 veliki aobl { bit,va. — Najemnina zelo | Tipo 50 1 v prav dobrem : aa »tikanje (za pogreznitl) I I In tahinja. Ako J« ugodno Maka.— Ponudb« na upravo fincrnd se" nočen i oroda — 'n lepa bela on-ara za pred- ; . so tega prepusti nekaj n:e»e- ..Jutra" pod »Nizka cena". uu3l'uu , ee poceni proaa. , _ k......^ ----------| H||g !n fugo : cev brezplačno. Naalov pov« 2«8 j v o»)Wjiia letih, slavbce »Iro- s posestvom preko 30 oralov, uprava »Jutra". 2423 ..........._ • ke, zeli reineja znanja v »vrbo 23S3 od istega |5 oralov njiv io j - travnikov — ev«ntue'no samo .... . nam m žago z ne ..iiko or,- j Zanierjam stanovanje 11 posestva, ob državni cesti med I.ukovlco in Kiašnjo — ee zaradi prc».-II!v^ | ienilve, - g.-jH^iicr.u, ki i aa Stanovanje ,reiaotenje, v namen iamostoj- v družini. , | e e telesollk: ; "<»» d"=;"•'>a."-;' Včj«« i »»««- ioai na nria'eraem krajo, ai.o upravo .Jutra, ptd .Stro;e- i v raznih dimenzijah, proda tiii3 ! M. Actičevič, Dol. Logatec. ' Zldinina in piska.. i Trgovski pomočnik i nanufakturne. Jpecerijske in že j iezninske široke -ujožen tu,!i i k»;igpvod*tva. ieli nie.is. — j Cenjene pon-idl-e pod »Spt ' ~ srehmina 2393 Poaebno »e priporoča gg. ž-, sinom in nevestam ogled namizne oprave. Jos. Selovlil Cud»n, Ljubljana, Mestni trg št. 13. 2121 prooaja,; .Jalta., 120* na unravuiUvo 2S37 i Kožuh železn. kratek za 700 Din, dobro ohranjen površnik za 500 Dic in novo kusalo, prodam za 250 Din. Naslov nove uprava »Jatra". 2326 krasna, črnobela, s.ioraj po- ___| polnoma nova. se prmia. — Naalov pove uprava »Jutra" 24C9 ugodno proda Josip Lanrič, Vracsko. 2275 Vinogradsko posestvo 2 in pol orala vlnvgrada, 3 j Rokoko maska Opremljena soba orale njiv In travnikov, i in J „..»,. „ »K^a.™ i. .i.t. : i.^-t n , ,..„ a posebnim vhodom ln elek- , ^onoš^rtepi^,"^ ™ razsvetljavo, se odda ! Prostov. javna dražba Trgovski pomočnik železne stroke, zmožen slov. ProHat^Jka ln nec.5ke«a Jez., ., dober, . večlc no PMkso "v «r,.rr riiAl 2 kompletnih skupin spalne «al'ea ln >.-.mt„!: roda- , f.* t, opravo ter eno posteite.se! .ialec. dobi V -VČ.I kovini k. v .-Si v torek 5. februarja ob' Dve snalni opravi stiskalnica, hlev za 3 glava I živine, vse z opeko kri'o Iu ; ~~ v najboljšem atanju; 5 ml-' net od cerkve in šole, pol i ure od velike cet^t« in | uro ' od železnice oddaljeno, . e proda za 2">0 noo Din. " 1—2 prazni sobi 2257 T »redlnl mesta, s posebnim vhodom Iz »topole ln elektr. i razsvetljavo, po moinoall s kopalnico — tndi brez po- Liabezni v zagonu si želi a.L.3. latc-Tl ^eutea i.^.ier go.podičao lii • uovo od IS—£5 ia z cckai premoienja. asi pošljejo fcl''o .a zu-lov aa amavo cJutrs. Stanovanje _.. _ ... —--- — ---------- . _ V„K.„:„ ,„ ... .strežbo — a« Išče. Ponudb« pod »^ar-olaa icaa.. S51S z 2 sobami, kuhinjo In bai n„ Jrra,0 ..Jutra' pod šifro kenom, »e -amenja za eno K.'4. r'2u"-------~ sobo a štedilnikom v šlart- " ., , -r dobro Izurjen v t-ritjn ln striženju. 19 -2i let ft::r, •e sprejme. — li a I: o v č a n Mat:la, Celji, Kru';a j-i, •.. »t. 27. k i77 D-klica stera 16 let. gre nkoj k boljši šivilji kot učenka — Naslov pove uprava »Jutra" £517 Hh.nca ae h tienjem ln za vožm ! pošto, se sprejme 1. •-..!;...'. i-orfektna v slovonsketn, hr- Kores!M)t!dert;i:ja 1 mizo. 1 šivalni stroj, I v sredt lep»r» prometnega žensk o kolo in 1 h t o 1, kaicrl i trga ob železniei blizu me- | o.. Ia trsplatovski polnomasteu se lahko ninrabKa r.A po- | »ta Celje, se radi Izselitve 3U30 klloaram po Din 23 90 stelj. Polzve se pri Ple'ko. proda. Obstoji Iz lepe eno- opremljeno ali neopre.nlleno. la tlimter polnom. kg S2 50 Dolenjska cesta 13/1. £391 nadstropne hite -. s »ob-tiii z elektriko In »eparatnlm Jf spre jeta - dltaklr, .. — la sroyor polnom. tr« 34 50]____pripravno za v»a . '1 vhodom ali celo stanovanje, -Nasiov pove uprava ..autra" aadimo. Pošlllk« po pošti In 1 . veliki goapodarsko poslopje iščem s 35. februarjem. — t -444 železnici. JurlStlCne knjige I Itd. Zraven 2 ln pri beKt. Pot Jdbe na upravo »Jutra'--------- I ^.Mahort-ič. Novomeško (biblioteka) in fasopl.l >ru. «adono»clka. njiv la Pod »Dr. H.1 - ________________________, , *. v ,, i" ... . .". [ ni.-tras I^nadbe b^ nr.prošene pod : šifro .Vrnitev vart-* ca upravo Na fcrrno in stanov .nie •Jutrl» Samostiiien obrt.iik 63 c Lica 1187" Elektromotor 3 HP za 300 V. akupn« t j £10 žaeo za žaganje drv, se proda i upravno-pravnee. m jud:ei- travnikov, vse arondlrano.-I jtlnega značaja. caorodal. Pojasnila daje realltetna pl-i Potosnila deje N ll'ne- v sama Arzenšek t Comp. v j p-aju. £481 i C«UO, Kralja Patra ce»ta £2 "",355 < 30 lu s-.ar. želi z n a o J a * "438 « . « . svrto žealtve. z gospodlCM ■ ' Sofca S 2—a no>t3!!a^»! ori^ie.-!.e otarotti, ki Je ta- vljar^ko Prodajalka laveibana v trgovini rneS.".-. blag;., zmožna voditi ram« -stojno trrovino, ne pod £0 let stara, so iščt? za tnkoi v iep<-m kraju ua dožc-ii. Ponudbe s sliko nai pošljejo aatnn vsoeiracsko nacbraiM.c j ln dobre moči pod ' .^edka priložnost" ua opr. JuU-a". 100 vagonov drv skupno sli posamezno. Vse _____.. Se dobro ohranjeno. Naslov .1,U.'[0T,,,• ««".0 eepatilh. »n- | Dekle 7. dežele . loina vsakega d--la. r.ridna in peštena, išče složbe — . o tudi na deželo. Pou i lbe ocd . Pridnost in noštentist" aa upravo »Jutra". 2514 v uprav, ..Jutra" pod ŠUro j ^^^ ^^ i iz i"^. Vi^i, jSEZ bližin. Miriiv-, » obltr.ječa oskrbo, ali brc-z lete, »o "- 1 a • iMJarrte obrti. i/> Veliko orszno sob«! takoj Odda. Naalov pr • npr. i««oabo a silko ua : J ulra" 2470 | w|-.- o ..Jutra" pod ai'ko v centri meste. z vhodom j '________________________ . »Okrlaia 1153"". 2159 Iz »topnltča. po innž!i"atl 1 j souporabo kopalni.-*, »v 1 fe ; Soliden akademik i Ponudb« z opisom lege pod ... , | Jlfrn ..V.letrioc" ca upravo !•»>0. eT'nt- " hr»no ali ..Jutra". |53| ..Motor". 2371 I Gospodična 2303 z enoletno prakso, želi st- ___________; a«o orakti!:s,-tinje (stenogra- tflnjet v Ljubljani. Začetek j ženska nwč (brezplačno, samo da ostana j orlprosto. zanesljivo, neko- v Pp^1' a°nndbt Hke izobraženo lepe zuns- 1 ..rrakaa 191'. | sjoatl. ed 28-36 Je, atar«, 2502 »prejme starejši, osaailien mestni trarikant. — Pogoji : »krbsa. varčna, -zmožna, nrl-Jazsa, dobrosrčna, odkrlto- Perje kokefija. g.vje ln gosji pob ter račje iddsja i.ako mon-Slso po zmarolb cenah r.rd-ka K. V sj d s. Časov«. 188» prodam tudi 10 vagonov"pri- ! t!{tl- velikega vrta." ni/, ima bukovega oslia. Nakla- 1 10 trt« is svinjskega hle.z. ----------P J _ . - . -, Majhno stanovanje j • dalna postaja Mokronog-BI- P™d». Ceoa po dogo ',ru. - i ui '- r -o »II i-.tot.če Iz strtem. Kupčija se sklepa I ^l^Ja prl.Maribora, Zerkov-j Mpmko ki^l- -j4S nlce . nou alt .tsri r.i.i j - Is« ifče. pi»'a »e dobro, tudi j : za daljšo dobo naprej. e'»nt | '» da i Idi odškodnina. Sepa Tovarnar brez nje. v »redlnl mesta. — :0 l. • ar-r, tchnl"no Izobra-Ponudie na upravo ,»Juira"" ..a. o<- ».ir.aaltl z 4o. pod »Juicjak". 24U2 sp.iično s primi mlm pre- ----— - j možerjeic, v svrho ter.itve. C^nj-rtift dep i" e poua'.i.< na ustno ns llcn mosta. — Fr. Kolene, Mokronog. £362 I .ka cesta 39 SnloJoi ključavničar Ajdovo m edino viJljo množino, proda Franc Horvat, Črešnjcvce pri Gor. Radgoni. 1&4) Blagajno R,„. 1 Vo^aJna hiša ol -Zina Stirinadslropaa, v elegantnem |rir»n vbod In centrum mest« (tuhna), malo rablje«« !s okraja Or.dca. z vzperjzčo ia nogoj. — Ponudb« t opisom koš za perilo In obleko se elektriko, se nroda za 5 Elll- ! l.g« »tanov»nJa saj se po* proda. Naalov pove oprava ' i»rJ Ka. Naelov fjov« spn-. i>j0 aa epravo ..Jutra" pod .Julra. £430 atfrc »Samski dota". ]C|| Zelo poceni se preda: tri davr.ke p'aš'« f2 relens In 1 črn — malo r.o«»ne) In elogaatea »rn svilen kostum. Vila s I stanovanji In verando. etsktrlčna luč. vodovod, velik vrt In atavblšče, pri ------, ........ trszan ln zanesljiv, s »priče- ' »vverthelmerlco" tt. 8. sko- --— ------ -------- .._ — ------ In sposobna vseh hiš- v-ill ?i let star, Išče »talne ra: t--ivo In dve plsarr.lškl V za sredals postavo. — pravno »a torarn«, se p-ods ■lh ženskih poslov. Pssvdbo shižbe v večjem obratu -- .'ar! 9 predali, skoraj covl. 0«K-4a se v trgovini Franjs . Vlis J« tik kolodvora bliža Soba s posebslm vhodom. «l*kcr. rs z svctljave. biiza gt. kolodvora In glavo« poite. s« odda s 1. tnzrresi (.otidseciB rospodu preti predplačila asjsmoiae. otlroms aa upravo ..Jutra" pod šifro . Iv aa itibtir. Jlsdvode št. 9. prodam 710 zelo nizki ceoi oaoj, Prešernova ulica 2S. Ljubllans. Naalov »ov« -:pr. posojila. Saslov fovc b|>r»va »Gospodinj« L". staa I 34701 razU amrU v rodbini. 23TSI 2508' .Jutra". 341« . tih* trtovtiisil Httitki. CmofiEijttl P; dn?. iRo?enisk: koks, flurie. JiEZljstP iinteii •ii.bavi.a se»:vo. zeli znun.c Z ;:<»frpodi"no ali vdovo brez otrok, staro 40—48 let. katera bi bila n-a dobra gospodinja. Prsmožetije po-stranska tlvar.— Dopise sa upravo »Jutra" rod »Dobra gospodinja 1122". 241S (Dalje na IS. siranij Orgelhartnonium nor. pripraven za kino. kavarno. koncert*, vl.nk 2 ID pol m. ae pro«ln ia 30 0O0 Uln. — Nni"rt na iisled pri , namiljena mntl. kl bi vzela •JUTRO. St. 27 = Učen paviljon se porcni prod«. — Irtnure J« D.ipr«Mlaj aparat za Izdelovanj« brezalkoholnih pljafi. Naalov v upravi «Jutra». 2533 iS Ali bi se našla upravi ..Julia". 24.14 Gramofon amerlkaaakl. akoro oov la SO dupl plo*d. po nizki reul proila tram* llua. Uo&luuug ftl. 1117. llulenjlko. 2j4i' Eleg. kratek, čm klavir SlMUflnifel). .e tnlioj zelo uito.lno proda r Mariboru, 2l e in 3 n r. Celovška ceeta 14 taie<:>in;i Kopa« * Co.) 21U0 Lovska ptifka ■e Je Izgubila. — Kdor Jo Je DiiSel. ae proal, da lo oiida proti nagradi I upi av i .Julra". 2008 Večja vsota rionana se je nafla v Florijan*M ulici. \prafc, «e pri ftauji Vrtilni-Iluvca 19. 8531 6 meaecev staro deklico >.a avojo? Naalov pova Utirava ..Jutra". 2511 Otroka Najstarejša semenska trgovina Al. KORSIKA v Ljubljani Bleivveisova cesta-Vrtača (v lastni hiši) ki prideluje semena sama, naznanja, da je tz6el nfen cenik za leto 1925 tn da ga oddaja brez« ;i7ya Dlačno. f dojenja) all vefij*ea — »prt Jineni v dobro o ■ k r b o. Vprašati Je na 1'oljanakl c. ftt. 15. 2123 Zastopstvo Postranski zaslužek (samo za roo£ke) ee nudi s prodajo zanimivih pikantnih ra/«!eyiiamo 1 '/t 1 predloga (Voruelpger) s potrebnimi jermeni; 1 marmornata deska siikalmca z amper- ia volt-metrom trr razni maferiial Eventnelno se proda vsaka | o-ebej Naslov pove uprava „Jutraa. 370» S irKoč m voskom za parkeie m lino.ej JELKA" e om ieoceno otročje lanko celo. ]S v Z fS»£f»' Na dobro hrano ae arrpjmrta drn grifpodn. .Naalov puv. upruva .,Jmra ' 2186 Naslovi ItalManstolh ImporterJ.v . Ico (Tripper). - IIhIihb .e !<"» m oslle. tvcirnlo. inipurt-pi vaeti lekurnati txi 20 llln nih In ei|«,i t n lli ilružli iinki ^Kalita Pn i»»»Sli rn/.|. ..4||ja lekarna II I u ui. Suhoiica. Naslove trpoTaVib In proilnlrrl talrlh pmljetij. rnzi ih Biri h m- m ino/pmatva. dobavilo ..Puare-dovalcc". Sv, l'eiia c. 23. 27874 vr.te. ae takoj doeinvt)o. 10 nnalovov. vAtevAl p*>nriie atroSk« 10 »In. — PuliMI. lt. I Ci-hovln, Trleat« XX. - j temlir. 65. 2166 , Trgovci kolesi Samo na debelo! T'qovd C ilvalnlml Stroji I Mehaniki, zahtevajte cenik za kolesa, šivalne stroje in n?e nadomestne dele ter pnevmatiko iz skladišča Ivan Auerhammep zastopnik komisijske zaloge tvrdke Jos. Schweitzor & Sohn 3fi9 a LJUBLJANA, Kolodvoraka nltofc it»v. 3 |'ce sa v najem lokal za tvorniško podjetje '200 do rfOO rn' površino, širina najmanj 8 in. Knj ob železnici, z električno razsvetljavo in pi»«_'»!ino j Haloian. cvPVk Iz (iadov. oc. beziiinec i <1 r ) kl jih ilj. ! pef l. — Dober Sllvanvc tn ti:e (o>el.no ali po p.iJli) prt I jlloo 1 Oin ••eneje. /IrnJ.ka Vojski, v Ljuuljjui. IV klet" Ljubljana. Meatnl ljubki n.isip 10. 2iiy 6t. 13. 2120 9 ■» m 9 <& 8 tu Anton p!. Kappus sudskl kapetan II. kl. Magda pi. Kappus rojena Hadžl-Pecova poročena 107-a 25. januarja 1925 Kamna gorica Štlp Industrijci, pozor! V Ljubljani je v neposredni Milini kolodvora pod najugodnejšimi pogoji nap r>od a. J moderno tvorniško poslopje 8 pripadajočim zemljiščem ? iztnpri 21.800 tn'. Poslopje z velikimi in manjšimi delavnicami je popolnoma nova Žclezobetouska zgradita, ki jo pripravna za vsako punogo iudustrije. Naslov pri upravi ,.Jutra". 33u« Domači industrije!, ne zamudite te ugodne prilike l Mol: Žena: Mož: Lonfev zakona jo ii»i70eilnia, »ko dnliitn v jedi Se enkrat Murka I I Ion I Saj ni i pijejo fcnuki ie »e» 4» a kri. l'a kaj pomnit. It pa ni »redslva r.npvr nie I 1'rej va re* ni lulo. Tmia konceaiotiirani uvotl „Ptn»" v LJubljani na Poljanski oe»tl 12 e iznašel neiUtvn, ki pnumri lire>. tanke nad ležnosti i n liru/. veeli povledic vso Murke, uiii iu polgaoe. 1'ojdi ali pa pi*i takoj t|» I Compounjpamisiroj od praške tvornice strojev d. d., prej Risten & Co.( iz leta 190?, pri dveh cilindrih 250 P. S., 10 Atm. pritiska, 100 okrajčajev na minuto. Cilinder za visoko napetost z Radovanovič krm lom, cilinder za nizko napetost 7 riling za pogon z vrvjo se proda radi preureditve obrata jako poceni ali pa zamema za drugi 80 do 100 konjski dvocitindrski parni stroj. 'vprašanja, odnosno ponudbe na Kon-zervno tovarno ,,Glofc>usM, d. d., Vrhnika pri Ljubljani. 3M/a Ubil-a i===^ m J I i i iVAN JAX in SIN Najboljši šivalni stroji in plelilni stroji. • Izborita konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena I. I «67. Vezeire poučuje brezplačno. - j'usa-mezni deli koles in j šivalnih s rojev i lOletna parancljn. PI- 1 salnl stroji Adler in t----ii j Uiania. - Kolesa j Iz pr vili tovarn Durkopp, 5tyria, WalfenraJ. Kajjser. IVAM ZAKOTNIK ^^ Telefon tL 379 mestni tesarski mojster Telefon *L 37'j Vsakovrstna tesarska dela, modeme lesene stavbe, ostrešja ia palače, hiše, viie, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje L L d Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna ža n. • Tovarna ftirnVa. Prostovoljna dražba se vrši dne 15. februar a ob 3. uri popoldne v j Smokuču št. 23. Prodajala se bo hiša in zraven spadajoče parcele pod vi. št 87 kat. ob'f\ Dosloviče, pori : vi. št. 1005 travnik, pod vi. št. 1U0G njiva, pod ; vi. št. 1007 sadni vrt ter zraven spadajoče' srein^ke pravice. Hiša obstoji iz 9 sob, kuhinjo, kleti, hleva itd. Je na lepi solnčni legi, pripravna za upokojence ali letoviščarje. Izklicna cena 40.000 Din. Natančnejši dražbeni pogoji so na vpogled pri županstvu na Breznici, pošta Žirovnica. RADIO.,SILVERTOWN" kompletne l>adio-apjirate in sestavne dele kakor Anodne baterije od 63 volt, akumu!atorje od C volt in 85 AII, Cossor cevi, ebonitno gumbe, material za aoteon, izolatorje, tirekinjala, prfinenljivu in stalne kondenzatorje, telefonska s!u5«la od 2000 do 12.000 Olirnov, reostate, zvočnike od 2000 Olimov, Iransfor t atorje raznih obmerov itd., vse proizvodi giasovite angleške tvornice .SILVFltTONVN", London ponaja aui&terjom iu trgovcem SAVEZ BRITANSKIH INDUSTRIJALACA (ASSOCIATKI) BRITJU MANUFACTUKEIIS) NKAR KAST (ITD.) ZAGRED, SAJMIŠTE, PRODULJENA IIATZOVA ULICA 56 Trgovci in proprodajalci inaten popuat. ut> 1 kupuje stalno v vsaki množini, in sicer: pohance, kure za peči, kure in purane, ter jo plačuje po najboljših dnevnih cenah Čaksvec (tfedjimurle). 1 cleion 5u, 3, 4. Uravograilska rafinerija v Dravogradu sprejme takoj izprašanega strojnika jouoslovana, ki hi izvrševal tudi ostala ključavničarska dela, ter nadzoroval delo pri parnemu kotlu in razume tudi manjše poprave pri električni napeljavi. Tonudbe s spričevali o dosedanjem službovanju ter opisom istega kakor tndi zahtevke plače jo poslati na gornji naslov, ali pa so jirmLlaviti osebno. 447» Zahvala. Ob teiki izgubi n».'e prerauo umrle, nepozabne loprogs, mamic«, itare mame io lake, goi^e Ane Gorjap izrelcmo iskr no zalivalo v»em, ki «o nam izrazili «»nje aoialje, oziroma vsem, ki to blaRopokojnico v lako velikem itevilu iprimili ua ti j ro i zadnji poti. lWI>oo pa tc valivaljuj'mo gg. z.lravuiknina dr. Ilaiimjfsrtnu iu dr Jenfterlu, katera tla v čatiu l«)lezui tako poirtroTaluo nudila pokojmei adraviji-ko pomoti ler Jaj&ai« nj« težko bolezen. w Žalujoči ostali. Zosotinf učni zeuod nsit.Rud.Leeoi a Uril Lastni specialna delavnica za popravila pisaruiskih strojev. la nemško stenografijo, kajtsovo&atv« Ifc-a Horl tečaji ca otrojoplaja, a: orani ia erbohrrašilno (tadi nossmeini pouk* začetek dne 3. iabruur>ja 1925. Vpisovanja in proi.ekti ▼ Spec ialni trgovini t p.s.iioimi stroji io pisarniškimi potreWi»s»' Aat. Bnd. L«ar*t k Co., Maribor, samo Slovanska cMoa 7, telefon tUO. Nobeo« podružuicel Sedaj ie dobro! pravi mož. ko mn ie nie^ova pametna žena hrbet in nde B3».««H ^,JI dvonadstropna, s trgovskimi lokali, prostim stanovanjem za kupca, novim hlevom in sklsdišrem ter velikim dvoriščem, ee za zredno ntr-cko ceao io pod izjemno nyod-nizii posoji proda. V Jiiši ie električna razsvetljava in tehfon. Ponudbe pod »Ljubljana, poštni predal št 9l\ 390-a ik w r? m ^ M M pUr e i Hm & '4 t M m p'% < 4 :i | | i |J m z FBdafecijami v32og?adaAZa||7Blin In LJubljani „BANK.ARSTVOa, je po svoji tiraži največ eitana. po jvoji tehn;ški opremi .najodličnejša, a po vsebini in po slovesa svojih sotradnikov, nasa na;bolje nrejevana privrcdna smotra. — Obseza vsa področia narodne privrede — I/.iiaja mese'no v zvezkih od najmanj petdeset velikih reviialnih strani in pri njej sode'nje sto naših najboljših stro-kcviijakov, javnih delavcev in predstavnikov privrede. — Letna naročnina znaša 200 dinarjev in se pošlje vnaprej na naslov: n iiiiis *Ct& V DRUŠTVU „ pjopolnt," ZATO V VPORABI NAJCENEJŠI !N OBENEM NAJFINEJŠI Diirkopp ov šivalni stroj je pri'iian radi trojega dela in vntiiinosti kot najboljši. Generalno zastopstvo tvrdke Bfirkipp-B?erkef!.UiEi8felil za Jugoslavijo. Trjfovačsi agentnra flyrrina Hlnioslino, If9?rat, Kralja Fetra riea POZOR! T V»5. m lastnem intereiu Vas opozarjr.mo, flt nabavite vse potrebna po'r»b-čin" pri ta^ni ttrdki B. Ueseiinovič Comp. v je&riborn, Gosposka ali o a št. 23., i (tr je (luka^auo, (ia e tvruka solidua. Tamkaj dobite | Johro blug-i po zoiiamh cenah, kajti uvedeu i« nov princip: „ma)han saaiažek — vedk promet i Sa ubiro imata srajce tu iDuske, ovratn.ke, Klobuke, • enice, Vravate, mi-.« in žeri.ke noj-avice, Briletie in 1 volnene šcituike 'Serpe). voinens trikotaža, »nleoe iu | dmee ronce, dam«ke ia moška eaniiša it klobuč»'V.a», palice it'i. — Fraucoske partiimeriie, Cotjr, II >u ii^at, Gihb«, 4711, O.lol, „Lik.'1, kem čuo mi o farantr no na boljše areilsuo z± čiščenje razuiii m^ictbv. os. bilo oltastih io od rrnila ter maiti l>nmsi« knfute iu ►viieue torbice in drugi ratnivrita t bl>fo Ribiči, pozor! Rialsi, ?osi»rl psa fn žishtne nbs vseh vrst plačuje no najvi^tib eenaa E. HMJDA, ČAKO^EC luterurtiaa teiefoo ftev. 5'J, 3, 4 Da» 2if. maroa t. 1. točno ob 11. ari se 1-f) potom astmsna fevao Itoitaoije pr. Avtc-ode-ijea a D avitii dlvliiiak- tibloti r LJr.bliaal : l.iOja~u ca kralji i'itra) prodalo iS koi9S IbiciKi .-l Tiz devui poboji »o interesentom oa vpojTie^ p,-; j. nDei>ien»m odaljen a »*ak r.elc»n. dan ca 8. do li. in o