30 Volk (Canis lupus) ima pomembno vlogo v gozdnih ekosistemih in je hkrati zelo karizmatična in konflik- tna vrsta za človeka. Kljub temu, da priteguje veliko pozornosti javnosti, volku do zdaj v naravovarstvenih projektih ni bilo namenjene dosti po- zornosti, precej pomanjkljivosti pa je bilo tudi pri spremljanju te vrste in njenem upravljanju. V začetku leta 2010 je zato zaživel LIFE+ projekt SloWolf (LIFE08 NAT/SLO/000244), ki ga v društvu Dinaricum izvajamo skupaj z Univerzo v Ljubljani in Za- vodom za gozdove Slovenije ter bo trajal do konca leta 2013. Projekt sofinancirajo Evropska komisija, Mi- nistrstvo RS za kmetijstvo in okolje ter z lastnimi sredstvi tudi vsi trije partnerji projekta. Širša cilja projekta sta dolgoročno ohra- njanje populacije volka, njegovega glavne- ga plena in življenjskih prostorov v Slo- veniji ter izboljšanje njegovega sobivanja s človekom. Podobno kot velja za sobiva- nje volkov in ljudi, je tudi ta projekt zelo kompleksen in interdisciplinaren. Predpogoj za učinkovito ohranjanje ka- tere koli vrste je natančno spremljanje (monitoring) populacije, čemur v projek- tu posvečamo posebno pozornost. Zaradi skrivnega življenja, nizkih populacijskih gostot in gibanja prek ogromnih površin je volk zelo zahtevna vrsta za ocenjevanje številčnosti, saj ga lahko v naravi opazuje- mo le redko. Zato za spremljanje veliko- sti populacije uporabljamo več različnih posrednih metod, ki nam bodo na kon- cu skupaj dale dobro predstavo o stanju populacije volka v Sloveniji. Številčnost in razširjenost volčjih tropov ter velikost njihovih legel določamo z metodama sle- denja v snegu in izzivanja oglašanja volkov z oponašanjem njihovega tuljenja. Meje teritorijev in gibanje volkov v prostoru ugotavljamo s telemetrijo – spremljanjem posameznih volkov s pomočjo GPS-GSM ovratnic. Število vseh volkov v Sloveniji, njihov razmnoževalni uspeh in smrtnost pa določamo na podlagi genetske anali- ze neinvazivno zbranih vzorcev volčjih iztrebkov, urina na snegu ter sline iz ugri- znih ran na plenu volkov. Rezultati prve sezone (2010/2011) spremljanja populaci- je volka so pokazali, da se število volkov v Sloveniji med letom precej spreminja in se večinoma giblje med 32 in 43 volkovi, ki živijo v 10 tropih (polovica teh tropov sega tudi v sosednje države, predvsem na Hrvaško). Poleg spremljanja populacije volkov v okviru projekta SloWolf ugotavljamo tudi stanje v populacijah njihovega glavnega plena (jelenjadi in srnjadi). Te ugotovitve bodo pripomogle k boljšemu upravljanju plenilskih vrst, ki mora vključevati tudi potrebe volkov in drugih velikih zveri. Pomemben del projekta SloWolf je na- menjen problematiki škode, ki jo volko- vi povzročajo v kmetijstvu. Dosedanje analize so že pripomogle k precejšnjemu Projekt SloWolf – varstvo in spremljanje varstvenega statusa populacije volka v Sloveniji Besedilo: Miha Krofel, Aleksandra Majić Skrbinšek, Urša Marinko, Nina Ražen, Tomaž Skrbinšek, Anamarija Žagar Foto: Miha Krofel Projekt SloWolf je prvi večji projekt v Sloveniji, namenjen volkovom (Canis lupus). 31 izboljšanju razumevanja te tematike in k reševanju konfliktov. Nekaterim rejcem s ponavljajočimi se napadi volkov smo brezplačno izboljšali varovanje domačih živali (nakup nočnih varnih ograd in do- niranje ter šolanje pastirskih psov), ki se je izkazalo za zelo učinkovito, saj v času uporabe te zaščite do napadov volkov ne prihaja več. Zelo pomemben del pri varovanju vol- ka je tudi izobraževanje in ozaveščanje rejcev, lovcev, mladine in širše javnosti. Zato v okviru projekta redno sodeluje- mo z mediji, izvajamo predavanja, izdaja- mo tiskovine, pripravljamo izobraževalno gradivo za šole, sodelujemo pri postavi- tvi razstave o volkovih in snemanju tele- vizijskih oddaj, o vseh novicah v zvezi z volkovi v Sloveniji in poteku projekta pa javnost redno obveščamo s pomočjo naše internetne strani www.volkovi.si. Učinke izobraževanja spremljamo s pomočjo so- ciološkimi raziskav o odnosu javnosti do volkov v Slovenji. Pri projektu sodeluje tudi približno 700 prostovoljcev v okviru društva Dina- ricum, ki so opravili tečaj monitoringa volkov. Tudi v letošnji zimi so mnoge raz- veselile snežne padavine in več kot 100 prostovoljcev, prostovoljnih in poklicnih lovcev ter članov projektne skupine se je že udeležilo zimskih sledenj na območjih prisotnosti volkov. Opremljeni z GPS-i, krpljami, zemljevidi in posodicami za zbi- ranje genetskih vzorcev smo po dolgem in počez prečesali mnoga območja naših dinarskih gozdov: Snežnik, Kočevski rog, Javornike, Malo, Goteniško in Poljansko goro, Suho Krajino, Menišijo, Rakitno, Vremščico, Slavnik, Trnovski gozd, delno pa tudi Nanos in Hrušico. Mnogi med prostovoljci so prvič lahko v praksi pre- izkusili svoje znanje, pridobljeno na izo- braževalnih predavanjih. Preizkusili so se v prepoznavanju živalskih sledi, nekateri sledili volčjim stopinjam, našli njihov plen in zbrali pomembne genetske vzorce, iz katerih bodo genetiki lahko spisali zani- mive zgodbe iz življenj volkov v naših kra- jih. Sedaj pa vsi že nestrpno pričakujemo poletne noči, ko se bomo vrnili v gozdove, da prisluhnemo petju volkov. Bi rad tudi ti izkusil življenje volkov s sle- denjem njihovim stopinjam v snegu in po- slušanjem tuljenja v dinarskih gozdovih? Društvo Dinaricum vabi vse prostovoljce, ki bi se radi na terenu pridružili popiso- vanju volkov v okviru projekta SloWolf, da obiščejo spletno stran www.volkovi. si, kjer bodo obenem dobili tudi številne druge informacije o volkovih v Sloveniji in rezultatih projekta. Na tem mestu se za- hvaljujemo tudi vsem članom društva Di- naricum in drugim prostovoljcem, ki ste v prejšnji sezoni žrtvovali toplino doma in nočni spanec za prispevek k ohranitvi tega skrivnostnega in še vedno pogosto napačno razumljenega prebivalca dinar- skih gozdov. Prostovoljci v okviru društva Dinaricum spre- mljamo volkove tudi s pomočjo sledenja v snegu. V okviru projekta posamezne volkove spremljamo s pomočjo telemetričnih ovratnic. Na sliki je samec Brin iz tropa Slavnik.