sena* štev. i 1 Din.
Poštnina pavšali*?« n au
štev. 7.
Ljubljansg v petek 9. februarja 1923.
Leto I.
fcftaja vsak dati ob 3b pop. razen nedelj in praznikov.
Mesečna naročnina:
ta Ljubljano . .	. Din 10'—
po pttšt*..........„ 12—
ta inozemstvo . .	„	2*2—
Oglasi po tarifo.
LJUDSKI
DNEVNIK
Olssilo Haredite Ljudske Stranke.
Nefrankiranlh pisem
ne sprejemamo. — Pismenim vprašanjem je treba priložiti znamko za odgovor.
Poštno čekovni račun št. 13235.
Uredništvo: Breg, 12. II. nadstr. Telefon št. 119.
Uprava: Sodna ulica štev. 5. Telefon št. 423.

Dr. Ivan Šušteršič.
AVTONOMIJA.
Nič ni bolj značilno za prepad ki reži med klerikalizmom in katolicizmom, nego zadni »Škofijski List« z okrožnico knezoškofa dr. Jegliča, kateri začenja z naukom ljubezni — in pa pisanje v tiskarni »Katoliškega tiskovnega društva« izhajajočih časopisov, zlasti »Slovenca« in »Domoljuba«, ki bljujejo ogenj in blato besnega osebnega sovraštva. In vendar stoji »Katoliško tiskovno društvo« pod pokroviteljstvom gospoda knezoškofa: Tu imate na dlani razliko med katolicizmom in klerikalizmom. Uredništvo takozvanih katoliških listov je podobno besniei, kjer ubogi oskrbovanci tulijo, škripi je jo, psujejo, in pljujejo. Gorje mu, ki jim pridi; blizu. Niti zdravnik, bolniški strežnik in čuvaj niso pred njimi varni. Mimogredoei podvizajo svoje korake, z zamašenimi ušesi hite naprej ... Tudi jaz hitim prač od te moralične besnice.
Koroščeva stranka je postavila na čelo svojega programa »avtonomijo«. To je grška beseda, ki fascinira slovensko ljudstvo. Zakaj'? Iz enostavnega vzroka, ker je ljudstvo videlo na delu pred prevratom deželno avtonomijo in se živo spominja tistih časov, ko je bila deželna avtonomija srce in žila ljudskega dela in napredka. Kako veselo življenje je bilo v deželi! Gradile so se ceste, vodovodi, mostovi, šole, uzorni hlevi, električna centrala itd. Avtonomna dežela je bila prijatelj in sotrudnik ljudstva. Kam se je zatekalo ljudstvo v svojih težavah in s svojimi željami? K deželnemu odboru, kjer je našlo vselej posluh in pomoč, za vsako dobro stvar, ki je spadala v pristojnost avtonomne dežele pa tudi še preko te meje. Deželni funkcionarji so bili ljudstvu vedno na razpolago. Ravno tako ves uradni deželni ustroj. Kako živahno in koristno delo je bilo takrat v deželi. Vsak dan je značil napredek. To je jasno kazalo vnanje lice naše dežele. Tujec, ki je prišel k nam, se je divil našim krasnim cestam in drugim napravam. Dežela je bila slika procvita in napredka.
Vse to je bil sad deželne avtonomije. Na to se ljudstvo spominja in zato mu ugaja beseda avtonomija četudi je grška. Med vojno je bila avtonomija dežele resno ogrožena. Bila je zlasti tm v peti avstrijski soldateski, pa tudi nemško navdahnjeni vladi. Obema je šlo za nemštvo, vojaštvu pa poleg tega še za rekvizicije, ker je deželni odbor branil z uspešno vztrajnostjo kmeta proti vojni intendanci. Bila jo cela zarota za vničenje deželne avtonomije. Toda nakane se niso posrečile. Mi, ki smo imeli v rokah Samostojno deželno upravo ali avtonomijo, smo žaprečili vse te spletka Naše stališče je postalo tim težavnejše, ko so zaroto ojačili mla-dinški uporniki v SLS sami. To so ravno tisti, ki danes igrajo vodilno ulogo v SLS., tedaj tisti, ki danes vpijejo po avtonomiji. Prekrižali smo jim takrat vse načrte. Avtono-mija je ostala neokrnjena do prevrata. Po svoji dolžnosti sem jo zvesto varoval, v zvezi s svojimi zvestimi sotrudniki in uspeli smo.
Tako je stalo z avtonomijo, ko je prišel prevrat. Kurulične sedeže Narodne vlado so zasedli po večini pristaši »avtonomistične« SLS. Razpolagali so v vladi z absolutno večino. Imeli so vso oblast v deli Sloveniji i. s. v taki meri, kakršno sta popred imela c. k. vlada in cesar skupaj. Mogli so gospodariti brez ovire za ljudske koristi. Niti najmanjše ovire ni bilo, da razširijo kranjsko deželno avtonomijo na ce-
lo Slovenijo in tako zasigurajo samostojno, od države neodvisno samoupravno življenje našega naroda, nadaljevanje započetega ljudskega dela in ohranijo deželno premoženje deželi. Kdo jim je mogel braniti, da ustvarijo iz cele Slovenije, tedaj Kranjske, Štajerske, Prekmurja bodisi eno samo samoupravno telo ali pa dve ali tri samoupravna telesa za vse zadeve, ki so do takrat spadale v avtonomno pristojnost:	Ceste, vodovode, šol-
stvo, krajevno policijo, bolnice, vso deželno kulturo v ožjem smislu itd. itd. — Noben cesar in noben kralj jim ni mogel tega braniti, ker so sami izvrševali no samo vso vladno oblast, temuč tudi oblast državnega poglavarja. Taka samoupravna oblast bi učinkovala enkrat za vselej kot trden jez zoper vse centralistične eksperimente. Pa še en važen moment je bilo upoštevati. Zapustili smo polne deželne blagajne. To je bil ljudski denar, ki so ga bili gospodje vladarji dolžni ohraniti za ljudske potrebe v okviru pristojnosti deželne avtonomije. In kar je še posebno važno: Taka avtonomija je bila trden temelj, na katerem bi se bil brez dvoma dal ohraniti slovenski Korotan Sloveniji.
Kako pa je razumela svojo nalogo SLS.? Vladni sedeži so bili komaj gorki, odkar so sedli vanje današnji prvoboritelji atonomije, že so dvignili svojo vladno pest in razbili do zadnega drobca avtonomijo dežele. Nabrani deželni denar pa se je porabil za državne potrebe. Bil je kratek in tragičen konec avtonomije, povzročen z izredno brutalnostjo od tiste stranke, ki danes obljubuje, da bo ljudstvu izvojeva-la avtonomijo. Čemu je več verjeti, njenim obljubam ali njenim dejanjem? Kateri pametni človek daje več na besede kot na dejanja? Besede so poceni, dejanja kaj veljajo.
Vsled razbitja deželne avtonomije po SLS. so nastale zelo žalostne posledice. Namah se je vstavilo vse koristno ljudsko delo. Konec je bil kakor ob splošni povodnji. Naj se pogleda danes naše ceste in naj se jih primerja s cestami 1. 1914. Pa celo po vojski še, ko so ceste vsled pomanjkanja delavcev silno trpele, so bile vendar, kakor se mi zatrjuje, naše ceste v primeri z današnjimi v naravnost rajskem stanju. Danes pa vse razdrto, vse razdrapano, vse zanemarjeno. In nič novega se več ne dela. Popoten zastoj. Kdo je kriv? Edino tisti, ki je lahko-mišljeno razbil deželno avtonomijo, vzel ljudstvu deželni odbor, vzel ljudstvu vir samostojnih, od države neodvisnih dohodkov, izpraznil deželne blagajne in hladnokrvno prepustil obglavljeno ljudstvo usodi.
Mussolini bi Jugoslavija.
Rim, 8. febr. (Izv.) Včeraj je došla v parlament na dnevni red ratifikacija rapallske pogodbe ter je ob tej priliki Mussolini kot zunanji minister imel govor, v katerem je prečital člen zakona o ratifikaciji, ki se glasi: »Pristaja se na popolno in celotno izvršitev konvencij, podpisanih v Rimu 23. oktobra 1922. med kraljevino Italijo in kraljevino SHS, ter na izvršitev rapallske pogodbe od 10. novembra 1920.« Nato se je Mussolini bavil s svojim nastopnim govorom pri prevzetju vlade ter izjavil, da se morajo mirovne pogodbe izvršiti, naj so dobre ali slabe, ko so podpisane in ratificirane. Pogodbe niso večno popravljive. Pogodbe so samo poglavja zgodovine. Izvrševanje pogodb pomen ja preizkušanje, in ako se pri tem pokaže absurdnost, je to dejstvo, ki daje možnost novega proučevanja nadal. klavzul. Prej-šna vlada je ratificirala konvencije, jugoslovanska vlada pa je bila mnenja, da se na podlagi rapallske pogodbe ne more izvršiti izprazni-
tev ozemlja, za katero se priznava suverenost kraljevine SHS. dokler se ne doseže sporazum za nove odnosa j e med obema državama. Na drugi strani se je v Italiji ojačilo nezadovoljstvo samo radi tega, ker bi Jugoslavija kot nova država po zmagoslavni vojni, izvojevani z za slugo Italije, morala po splošnem mnenju dati italijanskim mestom ob Jadranu večjo svobodo kot av-stro-ogrska monarhija. Vsled tega je došlo večkrat do napetosti. V Italiji je naraščala intransingentnost nekih krogov, ki so se bali, da bi bile pogažene italijanske pravice. Končno je izjavil Mussolini, da je nejasnost v vprašanju rapallske pogodbe ustvarila v Italije nezaupanje, M je pogosto oviralo odločen nastop za italijanske pravice, vsled česar je prišla v mnogih vprašanjih v protislovje s svojim položajem kot velesila. Italija mora iziti iz tega stanja slabosti in mora dobiti popolno svobodo. Končno je Mussolini pozval poslance, naj glasujejo za zakonski predlog.
Rapaliska pogodba pred italijanskim parlamentom.
Rim, 8. febr. (Izv.) Pod predsedstvom Orlanda se je včeraj sestala parlamentarna komisija za zunanje stvari, da razpravlja o konvencijah, sklenjenih v St. Marghe-riti. Posl. Dudan je izjavil, da se predložene konvencije razlikujejo od onih, o katerih se je lansko leto v poletju razpravljalo pod predsedstvom tedanjega zunanjega ministra Schanzerja in podtajnika To-stija di Valminuta. Zato je zahteval odgoditev razprave. Po daljši razpravi se je večina izjavila proti odgoditvi in sicer iz političnih razlogov. Na predlog poslanca Jacci-nija je bil pozvan bivši podtajnik Tosti, naj pojasni one točke, v ka-
terih se današnje konvencije razlikujejo od prejšnjih. Tosti je dal takoj potrebna pojasnila, nakar je bilo naročeno predsedniku, naj na prihodnji sejj, ki se vrši dajies, oriše glavne točke, o katerih bi se vršila debata.
Reka, 8. febr. (Izv.) »La Vedet-ta d’ Italia«, dvomi da bi prišlo do ratifikacije rapallske pogodbe in st, margheritskih koncencij.
Belgrad, 8. febr. (Izv.) „Novi list1' je objavil brzojavko, da je italijanski parlament danes dopoldne odklonil ratifikacijo st. margheritskih konvencij, Ta vest še ni potrjena in se zdi neverjetna.
Po fausannskl konferenci.
TURČIJA ODKLONILA PODPIS RADI RUSIJE.
London, 8. febr. (Izv.) Iz Carigrada poročajo, da je Izm-t paša odklonil podpis mirovne pogodbe, ker obstoja med Turčijo in sovjetsko Rusijo tajen dogovor, po katerem ne sme Turčija brez Rusije skleniti nobenega miru.
TUJE LADJE NAJ ZAPUSTE SMIRNO?
London, 8. febr. (Izv.) Reuterjev urad poroča iz Carigrada, da je turški poveljnik v Smirni skrajšal tujim bojnim ladjam rok za zapustitev pristanišča. Zahteval je, da morajo lad-
Pogajanja z italijanskimi delegati radi južne železnice.
Belgrad, 9. feb. (Izv.) Včeraj sta došla v Belgrad italijanski senator Debrochi in kemendator Giglione kot delegata italijanske vlade za pogajanja z našimi merodajnimi krogi glede ureditve vprašanja južne železnice. Italijanska delegata sta se zglasila dopoldne pri zunanjem ministrstvu in radi odsotnosti zun. ministra dr. Ninčiča, ki je bolan, posetila nejgovega po-
je odpluti že pred solnčnim zahodom, namesto opolnoči. Zavezniški vrhovni komisarji so poslali angofski vladi svarilo ter jo opomnili na njeno odgovornost. Angleška vlada je izdala vojnim ladjam povelje, naj ostanejo v Smirni, dokler ne cKbe povelja za odhod.
TURČIJA SE PRIPRAVLJA NA VOJNO?
London, 8. febr. (Izv.) Turški listi priobčujejo povelje carigrajskega vojaškega poveljnika, glasom katerega se morajo vsi aktivni in vpokojeni častniki takoj javiti, da se ognejo kazni.
močnika Panto Gavriloviča, pooblaščenca v zunanjem ministrstvu dr. Otokarja Rybara in Ljubo Ne-šica. Posetila sta tudi pomočnika prometnega ministrstva Avramovi-ča, ker se prometni minister dr. Jankovič ne nahaja v Belgradu. Popoldne od 4. do 8. se je vršil prvi sestanek naših zastopnikov z italijanskima delegatoma. Izmenjala so se mnenja o načelnih vprašanjih, v kolikor se tičejo odnošajev med prizadetimi državami, zlasti med Jugoslavijo in Italijo ter družbo južne železnice.
KRALJEVINA SHS.
Fluetuat nec mergitur.
Deviza mesta Pariz.
(DaljeJ
Kako je z našimi strankami? Patriotizem zahteva, da si to vprašanje stavimo in nanj odgovarjamo brez predsodka. Kajti rešitev tega vprašanja je pretesno spojena z rešitvijo naših političnih problemov.
Naše stranke so večinoma neke vrste kaste, ki se bijejo za nadvlado v državi iz edinega razloga, da uporabijo oblastvena sredstva države za interese kaste. Če je pa ena sama kasta prešibka, da bi se mogla z lastnimi močmi polastiti državnega krmila in je držati trdno v svojih rokah, potem se znajde več kast v družabno razmerje in si, kakor trgovski družabniki, porazdele »čisti dobiček«, t. j. udobnosti vladanja, po pogodbeno ustanovljenem ključu.
Razume se, da potem nastopi prav dolgočasna in mršava doba za od tega posla izključene kaste, na kojih hrbtu se je podpisala družabna pogodba. Eni komandirajo, drugi pa stokajo in škriplje jo — dokler se stvar ne prevrne in »prvi postanejo zadnji, a zadnji prvi.« Na sistemu se pa navadno nič ne spremeni, menjavajo se le kaste v vlogah gospodarjev in stokajočih pod-ložnikov. To je seveda zanič. Kastni sistem proizvaja v najobilnejši meri strup samovolje in korupcije. Kasti je vrhovni zakon njen lastni, četudi le namišljeni interes. Zato brez pomisleka ruši tudi pravne temelje, če interes kaste to zahteva. Važnost interesov je pri tem sistemu razpredeljena po sledečem redu: 1. kasta, 2. država in na zadnjem mestu, 3. narod. — Država pride takoj za kasto, ker državna moč služi kasti in je tedaj kasta na tem interesirana, da obdrži državo pri močeh. Toda, čo je interes države v protislovju z interesom kaste, ima poslednja prednost. Narod, ljudstvo pride pri tem sistemu naravno šele na zadnjem mestu.
Država, pri takem sistemu, ne more nikdar biti to, kar bi morala biti: živi jenski organizem državnega naroda, v katerem slučaju bi zginilo tudi diferenciranje državnih in narodnih interesov, ker je interes dragega in obratno, — temveč vsa državna oblast postane Iv orodje gospodujoče kaste;, na ta način se država denaturira. Narod se odtuji državi, država pa svojim naravnim smotrom. Odtod pomanj kanje tistega »eaprit civique«, o katerem sem zgoraj govoril. Narod in država, ki bi morala biti zraščena kakor duša in telo, si stojita nasproti kot dva različna faktorja, z različnimi in nasprotujočimi si interesi, in to je hudo zlo, ki se mora še pravočasno odstraniti! Že zaradi tega, ker ta sistem mora pokvariti državno upravo.
Najboljše zamišljeni upravni sistem mora slabo funkcionirati, če
Hans Dominik:	3
OBLAST TREH.
Roman iz leta 1955.
(Dalje.)
V vsem tem času pa je sedel delinkvent popolnoma mirno na električnem stolu in na njem se ni pokazal nikak učinek električnega toka. Sele pozneje sem se spomnil čudnega obsojenčevega obnašanja. Zdelo se je, da je sklenil s svojim življenjem in se udal v neizbežno usodo. Kakor hitro pa je prestopil prag sobe za usmrčevanje, se je vrnila v njegove do takrat kot senca blede poteze lahna rdečica. Ko je stroj prvič odpovedal, se mi je zdelo, da sem zapazil na njegovem obrazu zadovoljen smehljaj. Kot da je pričakoval dogodek, ki je vse nas druge tako presenetil.
Ko smo v drugič pognali stroj v tek, se je njegova čudna veselost še povečala. Zasledoval je vse naše priprave, kot da mu gre le za znanstven eksperiment.
se uradništvo ne namešča po stvarni usposobljenosti, temveč po strankarski pripadnosti. Kaj pomaga najboljši klavir, če ga tolče slab muzikanti Prvi in glavni predpogoj so dobri in zadovoljni uradniki. Kasta pa ima druge interese.
Uprava pod režimom kaste, že iz osebno kvalitativnih vzrokov ne more biti najboljša, ker igra pri nameščanju uradnikov odločilno vlogo partizanska in ne stvarna kvalifikacija. Pa tudi iz kvantitativnih razlogov, ker se število partizanskega uradništva množi čez mero resnične potrebe. Vsaka stranka ima naravni interes, da spravi čim več svojih ljudi pod streho. Če pa uradniško število enkrat tako naraste, da je absolutno treba »dekon-gestijonirati« državno upravo, potem je nevarnost pereča, da postanejo žrtve redukcije ravno dobro usposobljeni a nepartizanski urad-
Pri tretjem poskusu se je dogodila nesreča. Strojniki so pognali turbino v najhitrejši obrat. Tekla je z tritisočimi obrati in napetost električnega toka je znašala petdeset odstotkov nad predpisano višino. Strašen sunek. Os med dinamom in turbino se je zlomila, kot da je iz lesa. Turbina, naenkrat razbremenjena, je zdrvela z bliskovito naglico. Njene lopate so se vsled do neskončnosti povečane sredobežne sile razletele v drobne kosce. Sveža para iz kotla je drobila in gonila raztrgane drobce med strašnim tule-njem in bučanjem skozi parne odvodne cevi v kondenzator. Ko je bila enkrat zaprta dovodna parna cev, smo vsi čutili, da je šla smrt za las mimo nas...“
Policijski ravnatelj je šepetaje zmenjai nekaj besed z dr. Glossl-nom. Nato je vprašal profesorja.
„Ali imate kako znanstveno razjasnitev za vse te dogodke ?“
„Ne, gospod! Nobene razjasnitve ni. ki bi se dala dokazati. Kvečjemu slutnja. Magnetiziranje vseh ur v zavodu kaže na to, da je v kritičnih
niki, — da pa ostanejo narodu in državnemu zakladu ohranjeni stvarno nesposobni paraziti, pod zaščito ene ali drago stranke.
Izrecno povdurjam in podčrtavam, da nimam v mislih nobene določene stranke. Meni gre le za označbo in oceno sistema kot takega. Dokler obstoji ta sistem, gre za splošno zlo, koje treba leči ti v celoti, brez medsebojnih očitkov, ker nihče ne more za to, da se naša demokracija ni že rodila začasa Viljema Tella. Naša demokracija je, brez naše krivde, še mlada in prestaja svoje otroške bolezni. Toda znak naše dobe je mrzlično-nagli razvoj stvari. Evolucije, ki so rabile v prejšnjih stoletjih 50 do 100 let, se dandanes izvrše v par letih. Zato pa morajo tudi državni sistemi evo luirati brzo na zdravo stran, da ne pridejo prekasno.
(Daljo prihodnjič.)
minutah zavihral v prostorih Sing-Singa strašno silen magnetičen vrtinec. Nastopiti so morala skrajno močna elektromagnetična polja v prostem prostoru. Sicer bi se ne moglo razlagati, kako da so se celo posamezne vijuge velikega jeklenega peresa v centralni uri magnetično popolnoma zlepile. Doživeti smo morali pač strašen elektromagnetičcn vihar. Toda s tern nam je malo pomagano."
Migljaj dr. Glossina je pretrgal profesorjevo znanstveno razmotriva-nje.
„Kako je bil beg mogoč?"
Poročilo o tem je bilo pomanjkljivo.
„Ko je eksplodirala turbina v sosednji sobi, je vsakdo instinktivno iskal zavetja. En del se je vrgel na tla. Drugi del je zbežal za pretikalno ploščo. Živce ubijajoče tulenje in bučanje v parnih odvodnih ceveh je trajalo kake dve minuti. Ko je bilo enkrat para ustavljena in je nastopila zopet tišina, smo opazili, da je delinkvent izginil. Jermeni iz močnega govejega usnja, s katerimi je bil pri-
PASIČEVA BOLEZEN.
Belgrad, 8. febr. (Izv.) Kakor poročajo, ne bo min. predsednik PaŠič po nasvetu zdravnikov odpotoval na agitacijo po Vojvodini, Hrvatski, Bosni, Dalmaciji in Sloveniji. Govori se. da sploh ne bo več odpotoval na agitacijo.
VPRAŠANJE NAŠIH DOLGOV ZAVEZNIKOM.
Belgrad, 9. febr. (Izv.) Iz poučenega sira se poroča, da bo ministrski svet v kratkem razpravljal o vprašanju dolvov zaveznikom, zlasti Franciji, ki ji dolgujemo okoli milijarde francoskih frankov. Ta denar je bil izdan med vojno Srbiji, večino ma v obliki vojnega materijala. Ker je država v primeroma težkem finančnem položaju, se vprašanje dolgov še ne bo moglo sedaj rešiti ter se bo moralo odgoditi.
KUMANUDI KANDIDIRA SAMOSTOJNO.
Belgrad. 8. febr. (Izv.) Ker je dr. Kumanudi propadel s svojo oficielno kandidaturo v Bitolju. se je odtočil, da nastopi s samostojno kandidature.
VRNITEV NAŠEGA DELEGATA IZ LAUSANNE.
Belgrad, 9. febr. (Izv.) Načelnik naše delegacije v Lausanni se vrne nocoj v Belgrad.
PREMESTITEV DIPLOMATSKIH URADNIKOV.
Belgrad, 9. febr, (Izv.) V zunanjem ministrstvu se pripravlja obširno premeščanje diplomatskih uradnikov. Ukaz bo objavljen v drugi polovici meseca. Pri premestitvi pridejo v poštev uradniki s prakso v zunanjem ministrstvu. Kakor se poroča, se izvrše te premestitve radi tega, ker je na naših diplomatskih mestih razmeroma zelo malo Hrvatov in Slovencev, ki bodo sedaj imenovani na naše konzulate v Ameriki.
ZA VARNOST NA JUŽNIH MEJAH.
Belgrad, 8. febr. (Izv.) Dne 15, L m. se sestane v Nišu mešana komisija naših in bolgarskih delegatov, ki ima nalogo proučiti in urediti obmejne razmere med našo in bolgarsko državo.
NAPADALEC NA STA M BOLI J-SKEGA ARETIRAN.
Sofija, 8. febr. (Izv.) Policija je prijela atentatorja na min. predsednika Stambokjsokga, ko se je hotel odpeljati z vlakom preko meje v inozemstvo. Napadalca so odvedli v Sofijo.
ITALIJANSKI TRGOVSKI POGODBI S ČEŠKOSLOVAŠKO IN POLJSKO.
Run, 8. febr. (Izv.) Rimski parlament je odobril trgovsko pogodbo s Češkoslovaško in trgovski) pogodbo s Poljsko. Dočlm pri razpravi o prvi pogodbi ni bila podana nobena politična izjava, je pri raž pravi o drugi pogodbi, poslanec GU unta izjavil, da se s to pogodbo po-
vezan, niso bili odvezani, temveč prerezani z ostrim nožem. Beg se je moral izvršiti v največji naglici, v nekaj sekundah. Šele deset min« pozneje smo opazili, da manjka tudi ena priča."
To je bilo vse, kar je vedel povedati profesor Curtis.
Dr. Glossin je pogledal na uro.
„Žali bog, moram iti! Pozdravile-ni, gospod profesor!"
V spremstvu policijskega ravnatelja je stopil na hodnik.
„Uporabite vsa sredstva, ki se vam zde potrebna. Najpozneje v trek urah pričakujem poroč'to, kako da je bilo mogoče, da je pi isostvovata usmrtitvi napačna priča. Sporočajte ml telefonlčno! Dolžina valov, kot jo sprejemajo vladna letala! Odpeljem se v NVashington."
Zvonenje telefona v sobi policijskega ravnatelja je poklicalo letega nazaj., Nehote mu je sledil tudi dr. Glossin.
„Morda kaka dobra vest?"
Policijski ravnatelj je prijel za slušalo. Začudenje in skrajna oape-
Poruhrski konflikt.
OSTER GOVOR MAKSA RADENSKEGA O PORUHRSKEM VPRAŠANJU.
Berlin, 8. febr. (Izv.) »Berliner Tageblatt« priobčuje danes govor bivšega državnega kanclerja Maksa Badenskega, ki ga je imel na neki patrijotieni slavnosti. Izjavil je, da bi po njegovem Anglija in Amerika lahko preprečili poruhrsko akcijo. Amerika je bila napram usodi Nemčije še ravnodušnejša nego Anglija. Izza Versaillesa je zunanja politika Amerike kakor ohromela. Govornik da ima pravico opozoriti Zedinjene države na pogodbo 14 točk, katji z njim je bila sklenjena. Ameriška in angleška vlada še ved no vstrajata v onemogli pasivnosti. Bonar Lawovo zadržanje občutijo v širokih angleških krogih kot nedostojno. Obotavljajoča, mrzla previdnost amerikanske glade ni dostojen izraz za čustvo naroda. V obeh anglosaških deželah so na delu sile, ki pritiskajo na intervencijo. Vprašanje usode za Evropo in za Nemčijo je: ali se prebujanje pri narodih, pri aliirancih ne vrši prepočasi? Ne smemo se varati o nevarnosti, ki preti Nemčiji v notranjosti. Nemški vladi se je zahvaliti, da jo pasivni odpor tako iz Berlina, kakor v Poruhrju organizirala z iznajdljivostjo, odločnostjo in genijal-nostjo. Vlada je močna dovolj, da lahko izjavi:	Versaillskn pogodba
je prelomljena. Moralično nismo več vezani, toda pripravljeni smo radi miru doprinesti zadnje in najtežje žrtve in izjavljamo:	Ako
Francija izprazni Poruhrje, tedaj hočemo nadaljevati reparacije, koli kor nam dopuščajo moči, toda F ran cija ne sme hiti več tista, ki bo cenila našo dajatve.
NADALJNE ZASEDBE.
Freiburg, 8. febr. (Izv.) Francoska kavrierfa se je nastanila v krajih Schuttersvvald in Legelhurst. Schut-tersvvald leži jugozapadno od Offen-
burga, Legeihurt severozapadno od Appemveierja. Ali je ta zasedba prehodna ali trajna, se še ni dalo ugotoviti.
NOVI FRANCOSKI UKREPI.
Diisseldorf, 8. febr. (Izv.) Glavno carinamo v Duisburgu in Ruhr-ortu so zasedle francoske oblasti. Več višjih uradnikov je zopet aretiranih.
OKLIC ZVEZE RUDARJEV.
Eessen, 8. febr. (Izv.) Obramba v Poruhrju je stopila, kakor pravi oklic zveze radarjev, v nov stadij. Francoski mogotci hočejo, kakor kaže napraviti s svojimi ogleduhi in njihovimi pomočniki ruhrsko ozemlje za krvavo pobojišče. Oklic svari rudarje pred takimi poizkusi in zahteva s ponovnim pozivom na vest sveta takojšen odpoklic francoskih in belgijskih čet, ki stoje protipravno na ruhrskem ozemlju.
STAVKA NEMŠKIH RUDARJEV SE ŠIRI.
Pariz, 8. febr. (Izv.) »Journal in-dustrielle« poroča, da se je rudarska stavka v saarskem ozemlju razširila na mozelsko okrožje.
NESREČA NA ZASEDENI ŽELEZNICI.
Berlin, 8. febr. (Izv.) „Deutsche Allgemeine Zeitung" poroča iz Dus-seldoritt, da sta na železniški progi LJlisseldc-rf-Kittwig, ki so jo Francozi militarizirali, trčila dva vojaška vlaka, Bilo je 28 vojakov ubitih in veliko število ranjenih.
UT VINSKO DELAVSTVO PROTI ZASEDBI.
Riga, 8. febr. (Izv.) Litvinska strokovna zveza objavlja oklic proti zasedbi ruhrskega ozmelja, kjer pravi: Odcepitev srca nemške industrije pomeni polom Nemčije. Akt nasilja proti nemškemu narodu, ki je brez obrambe, mora izzvati re-vanšno vojno proti Franciji.
Politične vesti.
vž<%neio italijanski interesi na Jadranu in interesi Trsta.
KONFERENCA JUŽNE ŽELEZNICE.
Rim, 8. febr. (Izv.) Agencija Volta poroča, da je italijanska delegacija stavila na konferenci južne železnice nov predlog o italijanskem plačilu delničarjev in o razdelitvi prog. Ako ne pride do sporazuma, bo posredovalo sodišče.
GOVOR NEMŠKEGA DELEGATA HliLFERDINGA NA KONGRESU SOCUALISTOV V LILLU.
Pariz, 8. febr. (Izv.) Na kongresu sotiialistov v Lillu je imel nemški delegat Hilferding govor, v katerem je med drugim izvajal: Dve nevarnosti ogrožata svetovni mir: Mosul in Ttihrsko vprašanje. Ponthrje je trdnjava nemškega delavstva. Neodvisnost tega ozemlja je za razvoj soci-jalistlčne ideje v Nemčiji prav tako neohhodno potrebna kakor njegovo bogastvo za državo. Hilferding je nato pavdarjal, da so nemški soci-jainl demokratje pristaši reparacij-sko misli, ki je zanje moralična obveznost. Oni so se trudili, da bi se v posredovanjem državne vlade ponudila resna jamstva. Obžalovati je, da državnega tajnika izven službe Bervmanna niso sprejeli pri pariški konferenci in da njegovih predlogov niso uvaževali, kajti na ta način bi se bili lahko izognili zasedbi Poruhrja. Obžalovati je tudi, da je reparacijska komisija vnovič zavrnila nemško prošnjo za moratorij, ker bi se morda dal konflikt z gospodarskimi dogovori uravnati. Nemčija je pripravljena pogajati se. Vsako pogajanje .pa k izključeno, dokler ima zasedba značaj ofenzive aii poskusa aneksije.
inozemske vesti.
*	Ardltski korporal Mussolini,
Odposlanec arditov se je pred kratkim poklonil Mussoliniju in mu je pri rej priliki predal korporalske našitke Arditov. Mussolini se je zahvalil in odposlancu izjavil : Prosim Vas, da smatrate predsednika vlade kot ardita, ki se ne bo ustrašil pred nikakimi ovirami, Id bo znal iste vedno in povsod premagati, če to zahteva najvišji interes domovine.
*	Napad na urednika. Republikanskega časnikarja Ravnika, ki je znan kot urednik lista »Liberta«, so napadli italijanski fašisti v Gradiški, ko jo stopal z avtomobila. Eden je sunil z bodalom proti njegovim prsom, drugi so ga pretepali s palicami. Z največjo težavo se je Ravnik osvobodil napadalcev in se jim umaknil. Ravnika so fašisti že tretjič napadli.
*	Aretacija morilca bolgarskega notranjega ministra Dimitrova,
Romunska policija v Zimnici je te dni prijela moža, ki je prišel "brez petnega lista, čez Donavo iz Bolgarije, Mož, ki se je imenoval za Cirila Todorova, je rekel, da je eden.
tost se je čitala na njegovem obrazu. Tudi dr. Glossin je pristopil.
„Kaj je?“
„Vojno letalo je zginilo. R. F. c. 1 odpeljano s svoje postaje.16
„Dalje, dalje!"
Dr. Glossin je butnil z nogo ob tla.
„Kdo je je odpeljal?16
Silil je v ravnatelja, kot da mu hoče iztrgati^ slušalo iz rok. Mac Morland pa se je zopet pomiril. Kratko in rezko so donele njegove besede v telefon.
„Ali je že obveščen državni tajnik za vojno?... Dobro! Potem se bo zasledovanje vodilo od tamkaj. Kako Izgledajo storilci?... Koga se sumniči? ... Kako? Kaj? ... Angleški agenti? So to le prazne besede, ali se je že kaj dognalo, kar bi ta sum lahko opravičilo... Kaj pravite? Splošno mnenje?... Prazne govorice! Gospoda Chopper in VVatkins bosta takoj tamkaj, da pre-iščete stvar. Njihovim navodilom naj se vsakdo pokori!"
Policijski ravnatelj je naglo stonii k svoji pisalni mizi, napisal na listič
izmed morilcev bolgarskega notranjega ministra Aleksandra Dimitrova in da se je, odkar je bil pred enim letom izvršen umor ministra, skrival po Bolgariji. Todorova so prepeljali v Bukarešto.
*	Radi stavke tramvajskih uslužbencev v Brnu so odpustili 97 uslužbencev, po večini manj ali nekvalificiranih. Vrše se pogajanja za zopetni sprejem, a dosedaj brezuspešno.
*	Agrarna reforma. Lansko leto je bilo na Madžarskem razparceli-rano 141.000 kaktarov zemlje in razdeljeno med 27.000 malih, posestnikov.
*	Katastrofalno pomanjkanje duhovnikov na Češkem. V vseh 7 bogoslovnicah so nahaja vsega le 252 bogoslovcev, od katerih je 131 nemške narodnosti. Če vpoštevamo 300 odpadnikov k narodni erekvi in vsakoletne izgube vsled smrti duhovnikov, vidimo, da je strah čeških katolikov upravičen.
*	Madžari v inozemstvu. Že pred vojno se je izselilo mnogo Madžarov v inozemstvo. Po najnovejših podatkih jih živi 12.000 v Bolgariji, mnogo jih živi v Turčiji in Švicarski, nekaj tudi po ostalih državah. Na Nemškem jii živi do 200.000. Največ se jih je izselilo v Ameriko t. j. 450.000, ki imajo 4900 društev in 51 časopisov.
*	Poljski dolgovi. Po poslednjih statističnih podatkih znaša notranji dolg Poljske vsega 228 mil. švicarskih frankov, to je 8.2 franka na glavo. Zunanji dolg znaša 1519 mil. to je 54.3 franka na glavo.
*	Rusko-kitajska konferenca. Sovjetska vlada in kitajska sta se zedinili za sklicanje konference. Prvo zasedanje se skliče brž, ko bodo znani rezultati že obstoječe mešane komisije za severno Kitajsko in Mandžurijo.
Ruski caristični poslanik v Parizu. Maklakov je bil obveščen od francoske vlade, da ga ne more več smatrati za diplomatskega predstav-i'dka. Splošno se sodi da namerava Francija poiskati ekonomskih zvez z sovjetsko Rusijo.
* V Sibiriji se nahaja glasom službenih podatkov 10.500 naseljenih kaznjencev. 30.000 političnih kaznjencev pa polni sibirske ječe.
*	Nemška maščevalnost. Iz sanatorija za tuberkulozne v Schvvarz-vvaldu so postavili 35 bolnikov na cesto, ker pripadajo francoski in belgaijski narodnosti.
^ Poštna tatvina. V VViesenthalu na Češkem je bil ukraden na pošli zavoj denarnih pisem v vrednosti 112.000 češkoslovaških kron. Tatu so izsledili v osebi 18 letnega bivšega postiljona. pri katerem so še našli celo nedotaknjeno vsoto.
*	Zvonik Sv. Štefana na Dunaju je v jako slabem stanju. Zbirajo se prostovoljni prispevki za restavriranje. Zveza avstrijskih bank je prispevala 50 mil. kron.
Potres je razrušil dve mesti na Novih Hebridih (Sandvich) v Tihem Oceanu. Število žrtev še ni ugotovljeno.
papirja nekaj besedi in ga predal svojemu tajniku. Nato se je obrnil k dr. Glossinu.
„Prokleto jutro danes! Tekom dveh ur dva dogodka, kot jih v vsej svoji dolgi službeni dobi še nisem doživel,.. Mnenje, da stoje za celo zadevo Angleži, se mi ne zdi popolnoma neutemeljeno. R. F. c. 1 je naj-novejši tip rapid-flyerjev. Bele pred nekaj tedni se jc posrečilo enemu naših najboljših konstrukterjev s posebnim izboljšanjem spraviti hitrost na tisoč kilometrov na uro. R. F. c. je ime izboljšanega tipa. c. 1 je prvo letalo te vrste. Cul sem, da je bilo postavljeno v službo šele pred tremi dnevi. Nadaljna letala te vrste rabijo še več dni, prodno bodo gotova za poskusno vožnjo. Misel, da si je angleška vlada prilastila prvo edini-eo, je jako verjetna... Če ni morda ..
„Na kaj mislite, gospod ravnatelj ?“
I>r. Glossinov glas je izdajal njegovo razbiirjennost.
(Dalje prih.)
4- Poslanec Škulj in duhovniške plače. O draginjski dokladi za duhovščino je poslanec Škulj že mnogo pisal in govoril. Besede in obljube pa ne pomagajo nič, če se ne ukrene pravo, da bi se kaj doseglo! Dne 11. decmbra 1922 je pisal Škulj, da se bodo draginjske doklade najkasneje s 1. januarjem 1923 začele izplačevati in da se mu je deset centov težak kamen odvalil z duše, ko je to dosegel. Kaj kamen? Ko bi bil deset cen tov težak hleb, da! Kamnov imaj,. duhovni že dosti, doklad pa premalo. Razveseljivo je pa to-le: Dne 7. t. m. je bil v „Slovencu" objavljen protest proti tistemu, ki širi po Ljubljani vest, da se bodo duhovnom dajale nagrade, češ, da bi noben duhoven strankarskih nagrad ne sprejel. Kdo li širi take vesti? Poslanec Škulj je pisal, da je on posredoval pri ministru vere, in mu po paragrafu 9. pustil svobodo, da bo minister po lastni kompetenci lahko odločeval duhovnom doklade. Poslanec Škulj torej deli radikalnim ministrom „svobodo". — Srečni ministri! Pozneje se bo videlo, koliko kruha bo iz te moke. Škulju bo pa menda žal, da je njegovo „važno*- pismo obelodanila „Jugoslovanska tiskarna".
-f Iz Kmetijskega lista. Kmetijski list razpravlja o Koroščevem govoru na zaupnem shodu SLS v Uni-
—- Najmlajši zdravnik v Jugoslaviji je g. dr. med. Stanko Zajc, star 23 let, ki je nedavno promoviral v Gradcu. Mladi doktor je sin znanega ljubljanskega zdravnika dr. Ivana Zajca in je te dni praznoval svojo promocijo v svojem družinskem in prijateljskem krogu. K dosedanjim uspehom iskreno čestitamo in mu jiii želimo tudi v bodoče!
— Novi rekruti so pričeli prihajati včeraj v Ljubljano. Po ulicah je odmevalo veselo vriskanje in petje. Sempatja so se čuli tudi brenčeči glasovi harmonike. V splošnem jc bilo opažati med novinci veselo razpoloženje.
— Kraljev dar za vdove in sirote častnikov. Dvorna blagajna je po naročilu kralja izplačala Udruženju rodbin padlih in pogrešanih častnikov pol milijona dinarjev. Protektorat nad udruženjem je prevzela kraljica Marija.	- ~ .
— Razpis natečaja gradbene loterije v Mariboru. Pododbor za*I. gradbeno loterijo mariborske gradbene akcije, je te dni razposlal stavbenim podjetjem razpis natečaja za zgradbo treh dobitkov, in sicer je določena lepa vila kot prvi dobitek, dvostanovanjska hiša kot drugi in tretji dobitek. Pri razpisu so se upoštevali poleg domačih podjetij tudi oni ljubljaiski stavbeniki, ki imajo v Mariboru svojo podružnico. Ako bi kdo opravičenih razpisa ne prejel, n.u je isti na razpolago v društveni pisarni. Razsodišče oziroma komisija bo vpošieVala samo 'take ponudbe onih podjetnikov, ki so že člani društva mariborske gradbene akcije in so članarino že vplačali, ali jo vplačajo naknadno vsaj do 20. februarja t. j. do dneva, ko se morajo po?indbe piedložiti razsodišču. To je v Mariboru prvi korak pričetka gradbene delavnosti. Od razsodišča oziroma posebne komisije nesprejeti načrti služijo lahko za razstavo v društveni (lisami za druga naročila Natečaj nudi našim stavbenikom najugodnejšo priliko za strokovno usposobljenost. pa tudi dobro voljo odpomoči stanovanjski bedi. Za loterijo, ki je prva v Jugoslaviji, vlada že sedaj veliko zanimanje, tudi že po raznih mestih naše in sosednih držav.
— Obupni klic iz Maribora. Sredi razkošnih predpustnih veselic, kjer se_ na on večer brezskrbno razsipljejo milijoni, zdihuje na stotine stanovanjskih revežev, katere trda zima dan na dan poganja iz prenapolnjenih brlogov na cesto. Takih nasil--nih deložacij je bilo v zadnjem času l.lizu 30, še več kot toliko pa č.-ka ista. usada bodoče dni. Ti reveži s kopico otrok iščejo pomoči pri stano-
onu. Prav zanimive so sledeče opazke: Za samostojnost slovenskega naroda je govoril dr. Korošec in proti centralizmu so grmele njegove besede. Kdo pa je bil tisti, ki je zruši! kranjsko deželno avtonomijo in jo izročil centralizmu? Kdo pa je bil tisti, ki je kljub kršitvi ženevskega pakta služil kot minister centralizmu? Kdo pa je bil tisti, ki je dve leti dolgo podpisoval vse zakone, s katerimi so se uvažali sadovi centralizma v Slovenijo? Nihče drug kot dr. Korošec je bil to. „V slovenske kasarne slovenske vojake in oficirje" je zahteval gospod Korošec na tem zboru. Mar bi to storil že leta 1918. in bilo bi to že izvršeno! In gospod Korošec? Zakaj pa ste podpisali zakon, s katerim je bil srbski vojaški zakon raztegnjen tudi na naše pokrajine! Zakaj pa niste nastopili proti dr. Brejcu, ki je odklonil slovensko vojaštvo kot nezanesljivo m ki je zahteval srbsko? „Nikdar nismo zapustili delavstva," je dejal dalje gospod Korošec. Na Zaloški cesti so to klerikalno ljubezen plačali delavci s krvjo.
4- Konvencija za pobijanje kužnih bolezni. Naši in bolgarski delegati so podpisali konvencijo za pobijanje kužnih bolezni. Konvencija stopi v veljavo tri mesece po ratifikaciji.
vanjskem uradu, pri županstvu, pri okrajnem glavarstvu — toda povsod zaman. Zadnja njihova pot jih pelje v Mar-Stan, od koder romajo intervencije in prošnje zopet na iste oblasti in zopet zaman. Maribor je poslal brezčuten tudi napram najbolj kričeči stanovanjski bedi, za vse ima denar in čas, samo za stanovanjske reveže ne. Mesto trpi v svojih harala h ciganske tolpe, nima pa prostora za največje domače reveže... Kljub prijavam, da se v barakah vrše dogodki, ki pljujejo v obraz javni morali, se nihče ne potrudi, da bi napravil red in namesto elementov spravil vsaj največje reveže pod streho. Ker r d Maribora ni pričakovati nobene pomoči, se obračajo stanovanjski reveži s ceste s svojim obupnim kikom tem potom naravnost na vlado za takojšnjo odpomoč.
— Iz Maribora. Radi hazardne igre v Veliki Koresni je bil aretiran L S. Ko je že precejšnjo vsoto priigral, si jo je hotel pridržati ter se izgovoril, da mora iti k telefon.u, češ da ga nekdo kliče. Vendar so ga pozneje izsledili in oddali državnemu pravdništvu. — Triinsedemde-setletni starček Jakob Srenšek, je vsled oslabelosti padel na ulici ter je bi prepeljan z rešilno postajo v javno bolnico.
— Mariborski veletržec Adolf Uimler ji1 bil včeraj zaprisežen za našega državljana. Pri tej priliki je izročil v roke okrajnega glavarja dr. Lanjšicn 2000 Din v dobrodelne namene.
— Sanitetni podpolkovnik dr. Andrej Korenčan je iz vojaške bolnice v Mariboru premeščen v Boke Kotorsko v lastnosti referenta on-dotne sanitetne komande.
—- Mesto Sarajevo za svoje uradnike. Sarajevska mestna občina je sklenila radi vedno rastoče draginje povišati mestnemu uradni«tvu njihove plače.
—- Potres v Bosni. Dne 7. t. in. ob 2. uri pop. so začutili v Sarajevu Potres. Tukajšnji seismografičnt aparati so zabeležili potresni sunek ob 16.21, ki je bil tako močan, da so vse igle izkočile iz aparatov in da se ta sunek ni mogel točno zazna movati. Prejšnji potresni sunek, ki so ga aparati zabeležili ob 15.40, je bil nekoliko slabši. Potresne sunke so zabeležili tudi v Belgradu in Zagrebu. Poročajo, da so oba potresna sunka čutili tudi v Bugojnu, kjer je potres povzročil neznatno materijalno škodo. Na posameznih poslopjih so se porušili dimniki. Najbolj je bilo poškodovano poštno p> -slopje.
Domače vesti.
— Iz umobolnic« v Ljubljani.
Pobegnil je 87 letni Anton Uršič iz Martinjaka pri Cerknici.
— Državna borza dela. Pri vseh podružnicah »Drž. Borze Dela« v
Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 21. do 27. januarja 1923 dela 263 moških.in 115 ženskih dejavnih moči. Delodajalci so pa iskali 145 moških in 79 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 89. — Promet od 1. januarja do 27. januarja 1923. izkazuje 2.280 strank in sicer 739 delodajalcev in 1541 delojemalcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 537. — Dela iščejo: kovači, železostrugarji, kleparji, mizarji, stavb, in stroj, ključavničarji, čevljarji, tov. delavci, tov. delavko, pom. delavci, delavke viničarji, pleskarji, zidarji, vajenci, vajenke itd. — V delo se sprejmejo: gozdni delavci, rudarji, čevljarji za fino delo, oblikovalci, pohištv. mizarji, sodarji, zvono liva rji, usnjarji, sodavičarji, kurjači, služkinje, kuharice, vajenci, vajenke itd.
— Vse je izgubil in še na tri mesece ječe obsojen je bil postnik Janez Drevenšek iz Haloz. Bil je vdovec, ker pa je potreboval gospodinje je vzel k sebi vdovo, Marijo Oreškovo. Njej je posebno ugajalo njegovo dokaj veliko posestvo. Opetovano jo je silil Drevenšek, da se poročita, ona pa je vedno pod kako pretvezomJ-k lan j ah. Končno ji je, misleč, da jo pridobi na ta način, pripisal celo po-setvo, sebi pa je izgovoril prevžitek. Tu pa se je njegova sreča nehala. Grešnikova se je naenkrat popolnoma izpremenila. Po kratkem času sc je preselila z vsem premičnim premoženjem k sosedu, on pa je ostat sam v hiši. Dne 3. t. m. se je vračal Drevenšek z opravkov proti domu. Ko je prišel že blizu svoje hiše je naenkrat opazil, da se iz njegove hiše v ah dim. V hiši je našel tlečo posteljo, katero mu je v njegovi odsotnosti moral nekdo zažgati. Sumničil je Oreškovo in je takoj, ko je pogasil, odšel k sosedu ter ji začel groziti. Ker se mu je postavila s sekiro v bran, ji je izvil sekiro iz rok ter ji zadal par neznatnih ran z žepnim nožičem. Sedaj je bil obsojen na tri mesece ječe.
— Kako so v Varaždinu gasili.
Ravno sredi priprav na gasilski ples, na katerem bi imela nastopiti nova gasilska godba, se je vnela streha gasilskega doma. Gasilska -vraža pa, ki je imela v nočj od 30. do 31. januarja službo, jo je dprav-ijala tako vestno, da je požar nad svojimi glavami opazila šele tedaj, ko je bil z zvonika župne cerkve dan požarni signal. Nikako čudo ni, da je požar zajel vso streho gasilskega doma, kajti gasilska straža se je zabavala v dobro zakurjenih njegovih prostorih ob sviranju godbe m prepevanju ter pri polnih steklenicah vina, ki ga prodaja gasilski sluga čez ulico. Okoli gasilskega doma se je že v torek zvečer pred 10. uro čutil duh po smodu, a ko so istočasno nastale razne neprilike z električno razsvetljavo in so se pojavljali kratki stiki, se se razšli mnogi meščani po mestu, da vidijo, kaj je. Kar naenkrat so začuli iz zvonika župne cerkve plat zvona in se je izvedelo, da gori gasilski dom. Ko je bil požar opažen, je bil že večji del strehe v plamenu in za streho nobene rešitve več. Da bi požar pogasili, so spravili v tek najprvo malo brizgalno, a ko je prišlo več ljudi, so izvlekli iz shrambe tudi večjo brizgalno, ki pa preko 20 minut ni dala vode, deloma, ker ni bilo gasika-strokovnjaka, deloma ker so bili ventili izsušeni. Bele ko je došel strokovnjak, se je posrečilo spraviti brizgalno v tek. Pri tej priliki so opazili, da večji del dovodnih cevi ni vreden piškavega oreha, ker so popokane, polne lukenj, in so jih šele ob priliki tega požara krpali na različne načine. Požar pa je trajal dalje. Končno se je vendar posrečilo udušiti ga.
Naročajte
»LJUDSKI DNEVNIK«!
Gospodarstvo.	Kultura.
USTANOVITEV LJUBLJANSKE BORZE.
Beigrad. 9. febr. (Izv.) Prošnja ljubljanske borze na finančno ministrstva za dovoljenje poslovanja z z devizami in valutami je zbudila živahne razprave v borznih in bančnih krogih. Nekateri so mnenja, da bi se dovoljenje lahko izdalo, drugi pa sodijo, da to ni potrebno, ker zadostujeta naši državi dve borzi, ki itak nimata preveč posla. Kako stališče bo zavzel v tem vprašanju finančni minister, še ni znano.
K Nova organizacija industrijcev. V Vel. Bcčkcrcku se je osnovalo udruženje industrijcev v Banatu, ki se pridruži glavni zvezi industrijcev za celo državo.
g Pri novi srbski pivovarni v Bkoplju je po večjem delu udeležen češki kapital. Bodočnost pivovarne izgleda ugodno, kokov poročajo »Narodni Listy«.
g Povišanje italijanskega carinskega agija. Carinski zlati agijo je določil italijanski finančni minister za prvo polovico februarja na 401.
g Konferenca j tržne železnice. Italijanski krogi smatrajo, kakor poroča agentura Volta, o bližnji konferenci južne železnice, za možno, da se bo dala s francoskim komitejem skleniti podlago, po kateri so bo dal ustvariti srednji tečaj za obligacije, toda z določeno fiksno zlato relacijo. Versajska pogodba^ upravičuje sicer samo francoski komite k posredovanju, ali italijanska vlada bo znala ta pomanjkljaj odstraniti in po svoji delegaciji varovati interese laških upnikov.
s Trg italijanskega južnega sadja preboleva krizo. Anglija, Amerika in Nemčija so bili poprej glavni kupci. Ker pa so pričeli kalifornijski vinogradniki vsled alkoholne prepovedi v Zedinjenih državah gojiti pomaranče in citrone, odpade Amerika za italijanski trg. Isto ie z Anglijo, ki dobiva južno sadje iz Avstralije, do čim Avstrija in Nemčija kot kupca odpadeta vsled valute. Italijanski nasadi propadajo, kar se posebno čuti v državnem proračunu.
g Češki kapital na Nemškem. Vsled valutno katastrofe je odprto češkim kapitalistom bogato polje nemških delnic. Tako poročajo, da si je skoro vse delnice Saške tovarne portiand-cemen-T4y>sderm nabavila Kraljevogra-škaSpjfarna cementa. Pravijo, da čakri ista usoda še več nemških tovarerr.
g Avstrijsko železo se jo podražilo s 1. februarjem za 150 odstotkov. Istotako bodo povišali cene tudi trgovci z železnino za kakih 200 do 300 kron za kilogram.
g Z berlinske borze. Dolar vsaki dan spreminja tendenco, ker je elasti-citeta tega zelo majhna. Nanovo vlada pomanjkanje denarja, ki posebno slabotne tvrdke sili k prodaji. Državna banka podpira padanje denarja s stalnimi izdatki iz lastnih zalog. Dobro pa se drži efektni trg, ki je postavil celo vrsto nakupnih naročil in so zato poskočili. Potdesettisočaki so zdaj že v veliki množini v prometu.
g Na nemških državnih železnicah bodo podražili s 15. februarjem prtljažne tarife za 100 odstotkov, za živino 60 odstotkov z 20. februarjem in osebne tarife za 100 odstotkov s 1. marcem.
g Zadnji izkaz avstrijske nacionalne banke izkazuje, da kroži bankovcev 4.110.651 milijonov kron (več: 133 milijard).
g Češke odredbe proti gospodarski krizi in brezposelnosti »Prager Pres-se« javlja z dne 7. t. m., da se je vršila seja gospodarskega parlamenta, ki sc je zedinil na sledeče odredbe: 1. Energično izvedbo štedilnih odredb v državnem gospodarstva, da bodo tudi izdatki prilagođeni tečaju krone. V to svrho smatra parlament za potrebno sodelovanje gospodarskih strokovnjakov. 2. Čimprejšnje znižanje železniških tarifov, znižanje prometnega davka in znižanje premogovnih tarifov; preračunjenje tarifov na vseh železnicah, posebno z ozirom na Slovaško. 3. Spremembe v zakonu o oddaji premoga, ki naj pomenijo znižanje teh oddaj za vse vrste premoga in uki-njenje premogovne oddaje za izdelovanje koksa. V debati so povdarjali, da naj bodo glavna sredstva za zbolj-
šanje — znižanje produkcijskih stroškov in pocenjen je življenskih potrebščin.
g Švicarski kredit Avstriji je bil sprejet v parlamentu 6. t. m. Znaša 20 milijonov zlatih kron. Dr. Kienbbck, avstr, finančni minister upa, da bo Avstrija najkasneje v dveh letih gospodarsko i finančno sanirana.
g Stanovanjske hiše na delnice namerava graditi Karl Koru gradbena d. d. na Dunaju. Gradbene stroške bodo krile stranke po tridesetletni pogodbi, ki je neodpovedljiva. Financiranje prve hiše je že zasigurano. Ker je vsako nadstropje prernčunjeno na 700 milijonov, se bo delniška družba osnovala z 2.8 miljardami (hiša bo 4 nadstropna). Kot protivrednost za prevzete delnice v določeni odmeri dobi posestnik delnic za 30 let neodpovedljivo stanovanje, za katero ne bo plačeval nobene najemnine.
g Na Lyonskem semnju bo zastopana tudi Rusija po Petrograjskern usnjarskem trustu. Poslala bo iz čevljarstva znamko »Skorohod« in galanterijo podjetja prej Bedita, ki jo imelo v mirovnih časih mnogo klien-tele v inozemstvu.
g Budupeštansko trgovsko pristanišče, ki ga je sprejelo v gradnjo francosko podjetje Schneider-Creuzot, še ne ho zgrajeno. Schneider-Creuzot podjetje je odstopilo, češ da ne more dobiti potrebnega kapitala 15 milijonov frankov.
g Trgovska avlatika na Francoskem v zadnjih dveh letih je dosegla sledeče uspehe: L. 1920. so prepluli po zraku 853.959 km in prepeljali 1380 potnikov, 48.100 kg blaga in skoro 4000 kg poštnih pošiljate v. L. 1921. so prepluli 2,353.455 km in prepeljali 9.927 potnikov, 166.490 kg blaga in 9.481 kg poštnih po-šiljatev. Leta 1922. so prepluli 3,543.291 km in prepeljali 14.397 potnikov, 529 tisoč 664 kg blaga in 41.173 kg poštnih zavojev. Kakor je razvidno iz teh podatkov, napreduje francoska zrako-plovha od leta na leto po 500 odstotkov in čez.
g Mednarodni kongres za zaščito interesov male trgovine se bo vršil septembra ali oktobra na Dunaju z nalogo, da ustvari mednarodno ligo za zaščito male trgovine, obrta in tkzv. svobodnih poklicov. Pobližnjc informacije se dobe pri tajništvu pripravljalnega odbora: Secretariat du Con-gros international des e.iasece moycn-nes v Bernu (Biirgorhaus).
g Ruski uvoz in izvoz. Leta 1922. ie uvozila Rusija za 3945 vagonov blaga — iz Gdanske 1952 vagonov iz Češke 1171 vagonov, iz. Polskc 546, iz Romunske 180, iz Avstrije 49, iz Švice 32, iz Nemčije 23 in iz Belgije l vagon. - Izvozila ie v Gdansk 489 vagonov, v PoliskO 426, v Nemčijo 44 in v Češko 18 vagonov.
BORZA.
Zagreb, 8. iebr. (Izv.) Devize:	Dunaj
0.151—0.1515, Berlin 0.305—9.320, Budimpešta 4.10—4.20, Milan 512—515, London 502.50 do 505, Newyork 106.505—107.75, Pariz 660 do 670, Praga 315—318.50, Švica 2030- 2050, valute: dolar 104—105, češke krone 308 do 312, madžarska 3.95—4,05, marke 0.32, lire 503—506.
Curlh, 8. febr. (Izv.) Berlin 0.015, New-york 533.75, Praga 15.80, Budimpešta 0.2025, Bukarešta 2.50, Beograd 4.90, Sofija 3.10, Varšava 0.015, Dunaj 0.007475, avstrijske žigosane krone OA'07525.
PREDBORZA.
Zagreb, 9. e(br. (Izv.) Dolar 104-106, francoski franki 6.60, švicarski franki 20.35, funt šter. 505, marke 0.33—0.35, avstrijske krone 0.1515-0.1530, češke krone 3.15—3.50. lira 5—5.50.
Prispevajte v naše sklade!
k Priznani slovenski komponist . Viktor
Parma bo te dni praznoval šcsideseflctruco rojstva in štiridesetletnico udejstvovanja, aa glasbenem polju, kjer je žel obilo lavbdL. Ob tef priliki bo mariborsko gledaHiče ni čast slavljencu uprizorilo njegovo prvo opero „Urh, grof celjski".
k Adolf Heyduk, nestor čeških pisateljev, je umrl 7. t. m. star S8 let.
Narodne gledališče.
DRAMA.
Potek, 9. februarja: »Ugrabljeno Ba-bihke«. Red E. —
Sobota, 10. februarja: »Idiot«. Začefepk ob pol 8. uri. Izven.—
Nedelja, 11. februarja: »Ugrabljene Ste blnke«. Začetek ob 8. uri. Izven, -
OPERA.
Petek, 9. februarja: Zaprta
Sobota, 10. februarja:	»Nefistofelae«,
Red D.
Nedelja, 11. februarja:	»Nižavaz ob
3. pdpoludne. Izven. —
Ponedeljek, 12. februarja: Zaprto.
NARODNA LJUDSKA STRANKA.
n Skladi NLS. Izvršilni odbor NLS j« ustanovil dva sklada: 1. tiskovni sklad NLS, Ta sklad je namenjen za vzdrževanje naših listov „Ljudskega dnevnika* in „Ljudskega tednika*1. Požrtvovalnost nekaterih naših ljubljanskih somišljenikov |e preskrbela za začetek. Toda misliti moramo naprej in skrbeti za to, da naš tisk ne le Izide, temveč tudi ostane. V ta namen je treba, da vsak somišljenik kaj žrtvuje po svojih mc-čeh. Tudi najmanjši donesek je dobrodošel. Sicer pa smo ustanovili temeljne kamnee po 50 Din. Kdor daruje en kamen, plača 50 Din. Trdno pričakujemo, da bodo imovitejši so mišljenikl darovali po več kamnov, po 5,	10, 20, 50, 100 kamnov iti.
Meje ni nobene, ne na z ograj in ne na spodaj. Vsak dar je pa prostovoljen in je tedaj resnična zasluga za ljudsko stvar. 2. akcijski sklad NLS., Ta sklad služi organizačnemu in propagandnemu delu NLS. V podrob -nem ima ta sklad služiti vzdrževanju strankinega tajništva, kritju poštnin, potrebnih potovanj za organizacijo In propagando stranke, letakov in drugih tiskovin, izvzemši onih, ki spadajo v področje tiskovnega sklada. Umevna je. da bodo ti stroški veliki, osobito v času volitev. Apeliramo torej na največjo požrtvovalnost somišljenikov. Doneski za oba navedena sklada se začasno pošiljajo na uredništvo „Ljudskega dnevnika^, Ljubljana, Breg 12. K vsaki denarni pošiljki je treba pripomniti, za kateri sklad je namenjen.
Izdaja konzorcij »Ljudskega dnevnika.« — Odgovorni urednik Fr. Jereb. — Tisk J. Blasnika nasL v Ljubljani.
ssieiiBaBBeraanae
1	I
| 3. Borce,	Ljubljana	g
Vam	nudi	§H
E Avtomobile H motorčke H	kolesa	H
pnevmatiko.	11
Vse dete In opremo. Najbolje 1	Najceneje!
s
Inkasanta in potnika
agilnega, izvežhanega, poštenega in vestnega, s spričevali, ki že po možnosti zastopa večjo, dobro upeljano industrijsko tvrdko, sprejele '“USI trgovsko podjetje. — Ponudbe pod: „Vsestransko agilen*4
OggtesztI Kaivoct: Joso
Ljuitljaunsa, Gledališka ulica 2. — Tel. št. 23lt.