pippljisrijE §£riit]t
der eikften Sihung
«les h a ini |" di e n laruttages
p JtatHmdjf
trot 7. IcinnLV 1886»
enajsto seje
deželnega zbora kranjskega
v Ljubljani
dne 7. januarija 1. 1886.
Nazoči: Prvosednik: Deželni glavar grof Gustav Thurn-Valsassina. — Vladni zastopnik: Deželni predsednik baron Andrej Winkler. — Vsi članovi razun: Knezoškof dr. Jakob Missia, Luka Robič, baron Beno Taufferer.
Dnevni red.:
1.	Branje zapisnika o X. deželno-zborni seji dne 4. januarija 1. 1886.
2.	Naznanila deželno-zbornega predsedstva.
3.	Gospodarskega odseka ustna poročila:
a)	glede uvrstenja občinske ceste Videm - Zdenjskavas med kantonske ceste (k prilogi 33.);
č) o prošnji občine Brusniške zavolj uvrstenja neke občinske ceste med kantonske ceste;
c)	o prošnji občine Črnomaljske zavolj uvrstenja cestnih črt Ljubljana-Žužemberg-Črnomelj med deželne ceste;
d)	o prošnji okrajno-cestnega odbora Ribniškega za uvr-stenje okrajne ceste Kočevje-Ljubijana, odnosno Ko-čevje-Rakek med deželne ceste;
e)	0 §• 3., marg. št. 6. letnega poročila glede vodovoda v Šmarij i;
/) o prošnji občine Blejske in Gorjanske zavolj podpore za napravo neke ceste;
!l) o prošnji soseske Grobše v Postojnskem okraji zavolj podpore za gradnjo neke škarpe.
4' Upravnega odseka ustno poročilo:
e) o 9. marg. št. §. 1. letnega poročila o deželnega odbora delovanji;
0 predlogu gospoda poslanca Kluna glede prenaredbe §§• 13. in 15. zakona dne 29. maja 1884. (k prilogi 25.), in o predlogu gospoda poslanca Šukljeta glede pregledanja volilnega reda za vojvodino Kranjsko;
c) o prošnji občine Železnike, da bi se v okom prišlo pomanjkanju zdravnikov na kmetih.
Anwesende: Vorsitzender: Landeshauptmann Gust a o Graf Thurn-Valsassina. — Vertreter der k. k. Regierung: Landespräsident Andreas Freiherr v. Winkler. — Sämmtliche Mitglieder mit Ausnahme von: Fürstbischof Dr. Jakob Missia, Lukas Robič, Baron Beno Taufferer.
Tagesoränung:
1.	Lesung des Protokolles der X. Landtagssitzung vom 4. Jänner
1886.
2.	Mittheilungen des Landtagspräsidiums.
3.	Mündlicher Bericht des volkswirthschaftlichen Ausschusses:
a)	wegen der Einreihung des Gemeindeweges zwischen Mdem und Zdenjskavas in die Kategorie der Bezirksstraßen (zur Beilage 33);
b)	über die Petition der Gemeinde Wrußnitz um Einreihung einer Gemeindestrahe in die Kategorie der Bezirksstraßen;
c)	über die Petition der Gemeinde Tschernembl um Einreihung der Straße Laibach - Seisenberg - Tschernembl unter die Landesstraßen;
d)	über die Petition des Bezirksstraßenausschusses in Reifnitz um Einreihung der Bezirksstraßen Gottschee-Laibach, beziehungsweise Gottschee-Rakek unter die Landesstraßen;
e)	über §. 3, Marg. Nr. 6 des Rechenschaftsberichtes betreffend die Errichtung einer Wasserleitung in St. Marein;
f)	über die Petition der Gemeinde Veldes und Görjach um Subvention zu einer Straßenherstellung;
g)	über die Petition der Untergemeinde Grobsche, Bezirk Adelsberg, um Subvention zur Herstellung einer Skarpmauer.
4.	Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses:
a)	über §. 1, Marg. Nr. 9 des Rechenschaftsberichtes, betreffend die Beitragsleistung der Asseeuranzgesellschaften für Feuerwehrzwecke;
b)	über die selbstständigen Anträge deS Herrn Abgeordneten Karl Klun wegen Änderung der §§. 13 und 15 der Landtagswahlordnung (zur Beilage 25), und des Heren Abgeordneten Franz Šuklje wegen der Landtags-Wahlreform;
c)	über die Petition der Gemeinde Eisnern, um Abhilfe wegen des Mangels an Ärzten am Lande.
178
XI. seja deželnega zbora kranjskega dud 7. jan. 1886. — XI. Sitzung des kram. Landtages am 7. Jän. 1886.
5.	Priloga 47. — Poročilo finančnega odseka o proračunih deželnih dobrodelnih naprav 1. 1886. (k prilogi 17./B).
6.	Ustno poročilo finančnega odseka o §. 8., marg. št. 1, — 14. letnega poročila „šolstvo“.
7.	Ustno poročilo peticijskega odseka:
d) o prošnji Franca Zalarja, pomožnega uradnika v bolnišnici;
b) o prošnji Friderika Drenika, pomožnega uradnika pri deželnem računovodstvu, da se jima pregleda prekoračenje normalne starosti.
Obseg: Glej dnevni red, razim lit. c. in d. točke 3.
Seja se začne o 10 Va l,ri'
5.	Beilage 47. — Bericht des Finanzausschusses über die Voranschläge der Landeswohlthätigkeitsanstalten-Fonde pro 1886 (zur Beilage 17/P).
6.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über §. 8, Marg. Nr. 1 — 14 des Rechenschaftsberichtes betreffend „Unterrichtswesen".
7.	Mündlicher Bericht des Petitionsausschusses:
a)	über die Petition des Franz Zalar, um Nachsicht des überschrittenen Normalalters;
b)	über die Petition des Friedrich Drenik, um Nachsicht deS überschrittenen Normalalters.
Inhalt: Siehe Tagesordnung, mit Ausnahme der lit. o. und ä. des Punktes 3.
Aeginn der Sitzung 10 y2 Uhr.

XI. seja deželnega zbora kranjskega dne 7. jan. 1886. — XI. Sitzung des kram. Landtages am 7. Jan. 1886.
179
Landeshauptmann:
Ich constatire die Beschlußfähigkeit des hohen Hauses und eröffne die Sitzung.
Ich bitte den Herrn Schriftführer das Protokoll der letzten Sitzung zu verlesen.
1,	Branje zapisnika o X. deželno-zborni seji dne 4. januarja 1.1886.
1, Lesung des Protokolles der X. Landtags-sihung vom 4. Jäuner 1886.
(Zapisnikar bere zapisnik 10. seje v nemškem jeziku — Der Schriftführer verliest das Protokoll der 10. Sitzung in deutscher Sprache.)
Landeshauptmann:
Wird zum vernommenen Protokolle etwas bemerkt? (Nihče se ne oglasi — Niemand meldet sich.)
Ist nicht der Fall. Somit erkläre ich das Protokoll der letzten Sitzung für genehmiget.
2,	Naznanila deželno-zbornega pred' sedstva.
2. Mittheilungen des Landtagsprüsidiums.
Landeshauptmann:
Laut Mittheilung des hohen Landespräsidiums vom 6. Jänner 1886 ist der Beschluß des kraiuischen Landtages, betreffend die einstweilige weitere Einhebung der pro 1885 bewilligten Umlagen für den Landes-, Grundentlastungs- und Normalschulfond, laut eines Telegrammes des hohen Ministeriums des Innern Allerhöchst genehmiget worden.
Abgeordneter Herr Baron Taufferer ist unpäßlich und kann an der heutigen Sitzung nicht theilnehmen.
Es sind mir folgende Petitionen zugekommen:
f 3ch überreiche die Petition der Sapletou Maria ( "MlcheKanzlistenwitwe, um Verlängerung und Erhöhunc ver Gnadengabe für ihre Tochter Maria. (Izroči s< hnanenemu odseku — Wird dem Finanzausschüsse ju
Sein Faber überreicht die Petition des Lehrkörpers on Gottschee um Gehaltserhöhung an der Volksschule zn Gottschee oder um Quartiergeldzubuße. (Izroči se gtiök™emU °^se^u — Wird dem Finanzausschüsse zu-
Gospod Lavrenčič izroča prošnjo županstva na 0 u, da bi se davčna občina Col o plačevanji vin-J-ega dača uvrstila k vinskim krajem. (Izroči se gnspödarskemu odseku — Wird dem Volks wirthschaften Ausschüsse zugewiesen.)
Gospod Dev izroča prošnjo občine Oberh za n vrstenj e ceste Krka-Toplice - Črnomelj - Dragatuš-Vinica med deželne ceste. (Izroči se gospodarskemu odseku — Wird dem volkswirthschaftlichen Ausschüsse zugewiesen.)
Ich überreiche die Petition der Ortschaft Nadajne-selo um eine Subvention zum Ausbaue eines neuen Verbindungsweges mit der Fiumaner Reichsstraße. (Izroči se finančnemu odseku — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
3.	Gospodarskega odseka ustna poročila :
a) glede uvrstenja občinske ceste Videm-Zdenjskavas med kantonske ceste (k prilogi 33.).
8. Mündlicher Bericht des volkswirthschaftlichen Ausschusses:
a) wegen der Einreihung des Gemeindeweges zwischen Videm und Zdenjskavas in die Kategorie der Bezirksstraßen (zur Beilage 33).
Berichterstatter Isaber:
Hoher Landtag! Ich habe Namens des Volkswirthschaftsausschusses den Bericht des Landesausschusses, betreffend die Einreihung des Gemeindeweges zwischen Videm und Zdenjskavas im Bezirke Großlaschitz in die Kategorie der Bezirksstraßen, vorzutragen. Ich glaube, dass das hohe Haus, nachdem allen Herren die Beilage 33 zur Hand ist, mich davon dispensiren wird, die Motive, die im Berichte zur Genüge dargethan sind, vorzulesen.
(Pritrjuje se — Zustimmung.)
Nachdem die Wichtigkeit der Verbindungsstraße zwischen Videm und Zdenjskavas für den öffentlichen Verkehr genügend durch die Ausführungen dargestellt erscheint, so stellt der Landesausschuß den Antrag:
Slavni deželni zbor naj sklene:
1.	V cestnem skladnem okraji Velikolaškem med vasema Videm in Zdenjskavas obstoječa občinska pot, ki veže v postavi o uvrščevanji cesta z dne 2. aprila 1. 1866., dež. zak. štev. 6. pod točko 51. d in točko 66. d navedeno Suho Kranjsko in Rašice-Krško okrajno cesto, razglasi se za okrajno cesto.
2.	Deželnemu odbora se naroča:
a)	zadobiti temu sklepu Najvišje potrjenje in
b)	po zadobljenem Naj višjem potrjenji potrebno ukreniti, da se ta občinska pot pripravi v tako stanje, kakoršno zahteva postava glede okrajnih cest.
Der hohe Landtag wolle beschließen:
1. Der im Straßenconcurrenzbezirke Großlaschitz zwischen den Ortschaften Videm und Zdenjskavas bestehende, die Verbindung der im Straßen-Kategorisirnngs-
28*
Gesetze vom 2. April 1866, L. G. Bl. Nr. 6 unter Post 51 d) und Post 66 d) vorkommenden Dürrenkrainer und der Rašica-Obergurker Bezirksstraße vermittelnde Gemeindeweg, wird als Bezirksstraße erklärt.
2. Der Landesausschuß wird beauftragt:
a)	Die Allerhöchste Sanction dieses Beschlusses zu erwirken, und
b)	nach Erlangung derselben die Verfügung behufs Herstellung des betreffenden Gemeindeweges in einen für die Bezirksstraßen gesetzlich vorgeschriebenen Zustand zu treffen.
Landeshauptmann:
Ich eröffne die Generaldebatte. Wünscht jemand der Herren das Wort? (Nihče se ne oglasi — Niemand meldet sich.) Wir übergehen zur Spezialdebatte. Ich bitte den Herrn Berichterstatter den 1. Antrag vorzulesen.
Berichterstatter Iaber:
(Bere 1. predlog — liest den 1. Antrag.)
(Obvelja — Angenommen.)
(Bere 2. predlog - liest den 2. Antrag.)
(Obvelja — Angenommen.)
Ich erlaube mir die 3. Lesung zu beantragen.
Landeshauptmann:
Ich bitte diejenigen Herren, welche mit den Anträgen in 3. Lesung einverstanden sind, sich zu erheben.
(Obvelja — Angenommen.)
b) O prošnji občine Brusniške zavolj uvr-stenja neke občinske ceste med kanton-ske ceste.
b) Über die Petition der Gemeinde Wrußnitz um Einreihung einer Gemeindestraße in die Kategorie der Bezirksstraßen.
Berichterstatter Aaber:
Der volkswirthschaftliche Ausschuß hat zur Behandlung das Gesuch der Gemeinde Groß - Brusnitz um die Einreihung des Gemeindeweges von Gaberje bis zur Pfarrkirche in Groß-Brusnitz in die Kategorie der Bezirksstraßeu erhalten. Diese Strecke ist gegenwärtig nur ein Gemeindeweg. Die Gemeinde Groß-Brusnitz bringt vor, dass von der Agramer Straße bis zur Pfarrkirche in Groß-Brusnitz bereits eine Bezirksstraße besteht und von Stopič bis Gaberje auch, dass aber von Brusnitz bis Gaberje, einer Strecke von 2.66 Km. die Verbindung durch eine Bezirksstraße fehlt. Es ist dies nämlich der Gemeindeweg, welcher die Verbindung herstellt, und die Gemeinde bittet daher, denselben zur Bezirksstraße zu erheben. Bei der ursprünglichen Herstellung der Verbindungen ist es gewiß übersehen worden, diese Straße ebenfalls unter die Kategorie der Bezirksstraßen aufzunehmen. Nun ist eben dieser Weg sehr wichtig, da er von mehreren Ortschaften, nämlich von den Ortschaften Žugarje, Gaberje und Obersuchadol be-
nützt werden muß. In Ansehung der Wichtigkeit des Gegenstandes stellt der volkswirthschaftliche Ausschuß bett Antrag:
„Der hohe Landtag wolle beschließen:
Wird dem Landesausschusse zur Amtshandlung mit dem Beifügen übergeben, darüber in nächster Land-tagssession gir berichten."
Poslanec Pfeifer:
Prošnja Brusniške občine se meni jako pohlevna dozdeva, ako želi, da se občinska cesta od vasi Gaberje do farne cerkve v Velikih Brusnicah sprejme med okrajne ceste. Imenovana cestna proga je komaj 2]/„ kilometra dolga, zveže se na eni strani s’ Stopiško okrajno cesto na drugi strani z Brusniško okrajno, oziroma Zagrebško državno cesto tako, da je ta kos ceste med Gabrijem in Brusnicam sicer občinska cesta, vender pa za promet tako važna, kakor Brusniška kantonska cesta, ki je le podaljšanje poprej imenovane občinske ceste. Na tej občinslcej cesti se prevaža ravno toliko raznega blaga, lesa, i. t. d. kakor na Brusniški okrajni cesti. Vendar morajo Brusnicam sami to cesto vzdržavati, dasiravno je ne rabijo skoraj nič. To breme razdeliti je vsega obzira vredno in jest priporočam to zadevo deželnemu odboru, da pri izdelavanji nove cestne postave ozir jemlje na to in da imenovano občinsko cesto uvrsti med okrajne ceste, ker morejo Brusničanje poleg omenjene občinske ceste vzdrževati tudi mnogo okrajnih cest.
Berichterstatter Kaöer:
Nachdem der Herr Abgeordnete im Sinne des Beschlusses des volkswirthschaftlichen Ausschusses gesprochen hat, so habe ich weiters nichts beizufügen.
Landeshauptmann:
Ich bitte diejenigen Herren, die mit dem Antrage des volkswirthschaftlichen Ausschusses einverstanden sind, sich zu erheben.
(Obvelja — Angenommen.)
Damit der Herr Berichterstatter die Tribune nicht zu verlassen braucht, so schreiten wir zur Erledigung des Punktes f des 3. Gegenstandes der heutigen Tagesordnung.
Die Punkte c und d des 3. Gegenstandes, setze ich von der heutigen Tagesordnung ab.
f) O prošnji občine Blejske in Gorjanske zavolj podpore za napravo neke ceste.
f) Über die Petition der Gemeinde Beides und Görjach mit Subvention zu einer Stramin Herstellung.
Berichterstatter Iaver:
Hoher Landtag! Der volkswirthschaftliche Ausschntz hat über die Eingabe der Gemeinden Veldes und P' jach wegen eines Unterstützungsbeitrages zur Umlegn g
XI. seja deželnega zbora kranjskega dne 7. jan. 1886. — XI. Sitzung des srnin. Landtages am 7. Jan. 1886.
181
kr Straße in Veldes, einen Antrag zu stellen. Es liegen kc Akten über die Erhebungen vor, welche der Geometer Sittig vorgenommen hat. Die gegenwärtige Straße tut Orte Veldes ist streckenweise derart steil, daß bei größeren Regengüssen das ganze Schottermateriale ab-eschweiuint wird und der nackte Felsen zu Tage liegt, o dass der Weg nur schwer zu befahren ist. Auch sind tic Gebäude so nahe und eng gegenüber, dass zwei Wägen sich nicht ausweichen können und überhaupt die Passage ungemein gehindert wird. Dem Übelstande ließe sich also nicht durch eine bloße Correctur der gegenwärtigen Straße, sondern nur durch eine Umlegung abhelfen. Die in Aussicht genommenen Kosten würden sich auf 3828 fl. belaufen. Wenn man in Betracht zieht, dass Veldes ein Kurort ist, und von Jahr zu Jahr oit Bedeutung zunimmt, so tote dass der Fremdenverkehr in stetem Wachsen begriffen ist, und die Fremden, indem sie sich dort ansiedeln, viel Geld in's Land hereinbringen, jo wäre dieses Gesuch jedenfalls zu berücksichtigen.
Der volkswirthschaftliche Ausschuß hat in Erwägung bei vorliegenden Mten und der im Gesuche angeführten Umstände sich dahin geeint:
„Der hohe Landtag wolle beschließen:
Wird betn Landesausschusse zur eingehenden Prü-fttng der projektirten Straßenumlegung und im Falle einer entsprechenden Realisirnng eventuell zur Ertheilung eines angemessenen Unterstützungs-Beitrages ans dem Landesfonde — abgetreten."
Poslanec dr. Poklukar:
Prosim besede! Hočem le par besedi spregovoriti. Slavni zbor! Prošnja, o kateri je razgovor, vložena je od Blejske in Gorjanske občine in zadeva zgradenje ceste skozi vas Grad. Gospodom, kateri so gori hodili, oziroma se vozili, znano je, da je sredi vasi, oziroma vrhu vasi Grad, ravno od vodnjaka gori taka strmina in tesnoba ceste, da se voz vozu nikakor ne more ogniti in da je celo vožnja na lahkem in posameznem vozu nevarna za človeško življenje. Ako se ozira na to, da vender veliko p tuj cev prihaja v ta kraj, ako se ozira, da vožnja raznega blaga iz gorenjih krajev, da vožnja posameznih iz graščinskih gozdov, od koder se veliko lesa, veliko železnine prevaža, mora se samo po sebi razumeti, da je preložitev te ceste res neobhodno potrebna in čuditi se je, ™ Je svet toliko let gledal tako čudovito nevaren stan te ceste. Občinska zastopa in okrajni cestni odbor odločila sta tako, da se pod vodnjakom doli spelje cesta na desno proti znani gostilnici Vidičevi 111 aa odide tisti grič, ki je med vrhom ceste in sever-j11111 čislom vasi in prišedši na zapadno stran griča, [am Pa krene na mestu okrog graščinske senožeti 'ar naravnost črez senožet proti vasi Rečica. Tudi omenjam, daje sedanji graščinski posestnik pripravljen, m del senožeti, ki je potreben za oni del ceste, pre-pstiti brezplačno. Jaz tedaj v popolnem soglasji s poročilom gospodarskega odseka toplo priporočam dein ovidom, naj to prošnjo kolikor mogoče ugodno Kimalo reši, ker stroški niso veliki, preložitev pa ’lulnai ker ravno v omenjenem delu ceste je vožnja emnci nevarna za življenje.
Landeshauptmann:
Ich bitte diejenigen Herren, die mit dem Antrage des volkswirthschaftlichen Ausschusses einverstanden sind, sich zu erheben.
(Obvelja — Angenommen.)
g) O prošnji soseske Grobše v Postojnskem okraji zavolj podpore za zgradnjo neke škarpe.
g) Über die Petition der Untergemeinde Grob-sche, Bezirk Adelsberg, um Subvention zur Herstellung einer SkarManer.
Poročevalec Obreza :
Slavni zbor! Poročati imam v imenu gospodarskega odseka o peticiji podobčine Grobše pri Postojni. Ta podobčina Grobše želi denarne podpore iz deželnega zaklada za napravo škarpe in 10 kanalov pri vodi Pivki. Voda Pivka res vsako leto večkrat tako naraste, da zalije cesto v okolici tako, da so vaščani takrat od ostalega sveta tako izolirani, kakor da bi bili na otoku. Čisto redno Pivka večkrat vso cesto tako razdere, da jo je treba večkrat popraviti, včasih pa celo vnovič delati, kar prizadene vselej dosti truda in stroškov. Treba je torej poskrbeti kako pomoč, da se ta nevgoda odvrne in zato išče podobčina Grobiška tudi pomoči pri slavnem deželnem zboru.
Priložen je tej peticiji načrt in proračun, iz katerih se vidi, da bi vsi stroški znašali 1537 Ü. 90 kr. Toda ta načrt je tako površen, da ni mogoče iz tega razvideti, ali je ta naredba umetno napravljena in ali se obistmi namen, kakor ga pričakuje preprosti kmet. Torej stavi gospodarski nasvet sledeči nasvet:
Slavni deželni zbor naj sklene:
Prošnja podobčine Grobišče izroča se deželnemu odboru z naročilom, naj stvar preiskava, ter daje se mu pooblastilo, ako se naredba koristna in potrebna pokaže, dovoliti premerim podporo.
(Obvelja — Angenommen.)
e) O §. 3. marg. št. 6. letnega poročila, glede vodovoda v Smariji.
e) Über §. 3, Marg. Nr. 6 des Rechenschaftsberichtes, betreffend die Errichtung einer Wasserleitung in St. Marein.
Poročevalec dr. Papež:
Slavni zbor! V imenu gospodarskega odseka imam poročati o marg. št. 6V §. 3. letnega poročila glede podpore za vodovod v Šmariji. Letno poročilo neha s tem, da omenja, da se je deželni odbor obrnil do c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani, da bi izposlovala kak donesek iz državne podpore iz zakladov, ki so namenjeni za taka podjetja. Medčasno se je toliko zgodilo, da se je obrnil centralni odbor kme-
182
XI. seja deželnega zbora kranjskega dne 7. jan. 1886. — XI. Sitzung des {rain. Landtages am 7. Jän. 1886.
tijske družbe do vlade in da se je svota 100 gld. nakazala iz dotičnega zaklada in kakor sem danes slišal, se tudi že izplačala.
Torej nasvetuje gospodarski odsek, naj se to poročilo vzame na znanje.
(Obvelja — Angenommen.)
4. Upravnega odseka ustno poročilo:
«) o 9. marg. štev. §. 1. letnega poročila o deželnega odbora delovanji.
4, Mündlicher Bericht des Verwaltungs-ansfchusses:
a) über §. 1, Marg. Nr. 9 des Rechenschaftsberichtes, betreffend die Beitragsleistung der Asfecuranzgesellschaften für Feuerwehrzwecke.
Poročevalec dr. Papež:
Slavni zbor! V imenu upravnega odseka poročam o 9. marg. št. §. 1. letnega poročila glede postave o doneskih zavarovalnic za požarne namene, in ta postava je dobila Najvišje potrjenje, ter je v veljavo stopila l.ja-nuarija 1885. 1. Ako prebiramo to postavo, razvidimo iz §. 4., da so zavarovalnice in družbe dolžne vsaj do 30. aprila naslednjega leta deželnemu odboru dati za izmero potrebne pripomočke in posebno dokazilo o tem, koliko so prejele premij. Glede na to, da je vpeljava vsake nove postave zvezana z nekakimi sitnostmi in da je treba posebne pozornosti zaradi tega, da se vsakokrat poprej omenjeni obrok drži in ker prvi obrok 30. aprila letos nastane, stavi upravni odsek sledeči predlog:
1.	Potrdilo postave se vzame na znanje.
2.	Deželnemu odboru se naroča, naj on glede, da po §. 4. te-le nove postave imajo zavarovalnice in družbe letos svoj prvi obrok, da potrebne pripomočke in dokazila o prejetih premijah podado deželnemu odboru in da bode ta obrok potekel 30. aprila letos, — vse, kar je potrebnega pripravi za izvršitev te nove postave posebno v oziru na omenjeni letošnji prvi obrok.
Deželni glavar:
Prične se generalna debata.
Želi kdo o tej govoriti ?
Poslanec Grasselli:
Postava, o katerej je poročal g. poročevalec, da je zadobila Naj višje potrjenje, namreč postava dne 20. decembra 1884. št. 47 dež. zak., po katerej se uravnavajo doneski, ki jih plačujejo požarne zavarovalnice in družbe v korist gasilnih društev in v podporo ponesrečenih gasilcev, ta postava — to se lahko danes uže reče — ni dosegla svojega namena. V tej postavi je izrečen v §. 1. namen, in ta gre na to, da morajo domače, kakor tudi inozemske požarne zava-
rovalnice in družbe, katerim je dopuščeno poslovati po naši državi, brez razločka na to, če so delniške ali vzajemne zavarovalnice in družhe, in če je njih poslovanje omejeno samo na zavarovanje proti požarnim škodam, ali če se razteza tudi na druge vrste zavarovalstva, od vseh premij, kolikor so jih, ne odstevši jim stroške pobiranja, prejele v dotičnem solnčnem letu za premične in nepremične predmete v vojvodini Kranjski proti požarnim škodam zavarovane, vsako leto plačevati donesek dveh odstotkov v korist gasilnih društev in v podporo takih gasilcev, katerim se je v službi pripetila nesreča, in v podporo njih vdov in sirot.
Ta namen je tudi ustanovljen v načelnih določilih, na katerih podlagi je bila izdelana ta postava pri nas in tudi v drugih deželah. Vse te deželne postave merijo na to in hote, da bi zavarovalnice do-našale k vzderževanju gasilnih društev. In ta namen kakor sem uže od začetka omenil, ta namen se ni dosegel nikjer; vsaj dosegel se ni, kar se tiče društev, osnovanih na delnice ali akcije. Priznati bi se moglo, da se je dosegel namen pač pri vzajemnih družbah; kajti vzajemne družbe po svoji organizaciji, po svoji osnovi, m o r a j o same plačevati donesek za gasilstvene s vrhe in to plačilo ne more zadeti nikogar druzega, kakor družbo, ker taka družba ni nič druzega, kakor skupina ali celokupnost vseh zavarovancev. Torej kar se tiče vzajemnih zavarovalnic, se je dosegel namen postave; ali jaz jako dvomim, da je prvotni namen bil, zadeti ravno vzajemne družbe, katere po pravici uživajo nekako prednost in katere je zakonodajstvo od nekdaj rado podpiralo in katere podpira tudi zdaj, kakor je razvidno iz mnogih okolnosti. Ost vseh teh zakonov obrnena je bila proti zavarovalnicam na delnice. Teh pa ta postava res ni zadela, ker so vse te družbe brez izimka davek, ki so jim ga naložile dežele, zvalile na zavarovance. Posledica je ta, da niti družbe na delnice, niti vzajemne družbe ne plačujejo teh doneskov, torej le zavarovanci sami plačujejo donesek v podporo gasilnih društev.
Vprašanje je v prvi vrsti, ali je pravično, da se tistim strankam, tistim gospodarjem, ki dobro gospodarijo s svojim imenjem in torej zavarujejo to svoje imenje proti elementarnim nezgodam, da se takim gospodarjem nakladajo še nova bremena, katera nimajo koristiti ne samo njim in ne le samo zavarovalnim družbam, ampak tudi tistim, ki sploh ne zavarujejo svojega imenja, in ravno tem v največ! meri. Jaz nikakor nisem proti temu, da bi se gasilna društva podpirala od dežele in obče je priznana njihova važnost, njihovo vspešno hvalevredno delovanje; ali za podporo teh društev so poklicani vsi tisti, kateri so deležni dobrot tega društvenega delovanja in teh dobrot so deležni vsi deželani brez razločka, ali so zavarovani, ali ne, seveda v večji meri tisti, kateri niso zavarovani in obratno manj e tisti, kateri so zavarovani. Jaz za svojo osebo zaradi tega ne dvomim, da se bode v tem oziru kmalu spoznalo, da treba kreniti na drugo pot in glede podpiranja gasilnih društev drugodi isto i sredstev. Vendar postava je še jako mlada in, kakor je že g. poročevalec navel, se bode novčni efekt nje še le letos ali prihodnje leto mogel presoditi; ta po stava je še tako mlada, da ne gre danes kar otipu viti jo, da ne gre danes predlagati na vrat na n
XI, seja deželnega zbora kranjskega dne 7. jan. 1886. — XI. Sitzung des train. Landtages am 7. Jän. 1886.
183
kakih prememb. Moj namen niti ni predlagati kaj tacega, le opozoriti sem hotel slavni deželni zastop na to zadevo, opozoriti nanjo tudi deželni odbor in le v tej smeri staviti skromen predlog.
Jaz mislim, da bode deželnemu odboru, kedar se bode bavil s to stvarjo in sestavljal poročilo za deželni zbor, urinila se samemu misel, ali je opravičeno in umestno, da ostane stvar taka, kakor jo je uravnala postava dne 20. decembra 1884. ali ne bi kazalo uvesti kako premembo. Pri tej priliki bode deželni odbor spoznal, da je treba natanko vedeti, kako je osnovano gasilstvo po naši deželi. Mi imamo, to bode vsak priznal, precej mnogo gasilnih društev, katera so se večinoma po izgledu Ljubljanskega prostovoljnega gasilskega društva ustanovila in nova društva se snujejo še vedno dalje. Ali jaz mislim, da deželni odbor kar tj e v en dan ne bode mogel reči, da je vsako društvo tako osnovano, da v resnici u-streza svojemu namenu, da ima potrebne gasilne priprave, da torej ni, rekel bi, le masculus pictus, društvo samo zaradi imena in lepe uniforme. Ne trdim, da se kaj tacega pri nas nahaja ali dobro vem, da so v nekaterih krajih društva, pri katerih je uniforma prva stvar. Ker gre za podporo iz deželnih novcev, je gledati na to, ali so gasilna društva urejena tako, da ustrezajo glavnemu namenu, da so namreč sposobna, v slučaji požara stopiti v akcijo in braniti silam elementa. Iz teh razlogov, katere sem v kratkem naglašal, usojam se nasvetovati:
Slavni deželni zbor skleni: Deželnemu odboru se naroča, da je deželnemu zboru v prihodnjem zasedanji poročati na drobno, kakšni so bili nasledki in kakšen učinek deželne postave z 20. decembra 1884. štev. 17 dež. zak.
Ob enem je razložiti stanje gasilstvenih naprav na Kranjskem in poročati o številu gasilskih društev, o njihovem,organizacij onu, o gasilnem orodji in drugi gasilski opravi, ki jim je na razpolaganje in naposled o teni, katera gasilska društva imajo svoje posebne zaklade za podporo tacim gasilcem, ki so ali zboleli ali ponesrečili se pri gašenji.
Usojam se, ta svoj predlog najtopleje priporočati slavnemu deželnemu zboru. (Se podpira — Wird unterstützt.)
Deželni glavar:
Želi še kdo govoriti v generalni debati ? (Nihče se ne oglasi — Niemand meldet sich.)
Tedaj podelim gosp. poročevalcu končno besedo.
Poročevalec dr. Papež:
, Predlog gosp. predgovornika ni nikakor v proti • p1 8 predlogom upravnega odseka. Sam na sel j i ,a Pr(;c}l0g prav ugoden za namene te postave i: Inn V° ''"de mogoče to izpeljati, kar je v tem pred eri nasvetovanega, posebno, kadar bodejo po §. 1C postave pri deželnem odboru razgovori, pri kateri! želini	tudi povdarjati, kako bi se ustregl
L1 Jm je izrekel v predlogu gosp. predgovorih! J nimam op: zoper to, da bi se ta predlog n
Deželni glavar:
Preidemo v specialno debato.
Poročevalec dr. Papež:
(Bere odsekov! nasvet 1. — liest den Ausschußantrag 1.)
(Obvelja — Angenommen.)
(Bere odsekov! nasvet 2. — liest den Ausschußantrag 2.)
(Obvelja — Angenommen.)
Deželni glavar:
Želi kdo besedo k nasvetu gospoda Grasseli-ja? (Nihče se ne oglasi — Niemand meldet sich.) Prosim toraj tiste gospode, ki se strinjajo s tem nasvetom, naj izvolijo se vzdigniti.
(Obvelja — Angenommen.)
Ako ni ugovora, glasovali bodemo o teh nasvetih v tretjem branji. (Pritrjuje se — Zustimmung.) Prosim toraj gospode, ki sprejmö nasvete v tretjem branji, naj izvolijo se vzdigniti.
(Obvelja — Angenommen.)
b) O predlogu gosp. poslanca Kluna glede prenaredbe §§. 13. in 15. zakona z dne 29. maja 1884. (k prilogi 25.), in o predlogu gosp. poslanca Šukljeta glede pregledanja volilnega reda za vojvodino Kranjsko.
b) Über die selbstständigen Anträge des Herrn Abgeordneten Karl Klun wegen Änderung der §§. 13 und 15 der Landtagswahlordnung (zur Beilage 25),y und des Herrn Abgeordneten Franz Suttjc wegen der Landtags - Wahlreform.
Poročevalec Svetec:
Slavni deželni zbor! V tretji seji je predložil gosp. poslanec Klun postavni načrt, kako naj se pre-naredita §§. 13. in 15. deželnega volilnega reda.
V sedmi seji pa je stavil gosp. poslanec Šuldje predlog, naj se naroči deželnemu odboru, da pregleda ves deželni volilni red in priredi nov postavni načrt, ki naj ga predloži v prihodnjem zasedanji. Oba predloga sta se izročila upravnemu odseku v pretres.
če ravno je prvi predlog pripraven, da bi se že v tem zasedanji obravnaval in sklenil, bil je upravni odsek vender tega mnenja, da se oba predloga obravnavata skupaj, ker se tičeta enega predmeta in ker ni nobene potrebe, ne uzrolca, da bi se nasvetovane premembe deželnega volilnega reda v dveh različnih zasedanjih obravnavale.
184	XI. seja deželnega zbora kranjskega dne 7. jan. 1886.
On torej predlaga:
Slavni deželni zbor naj sklene:
Predloga gg. poslancev Klun-a in Suklje-ta zastran premembe deželnega volilnega reda izročata se deželnemu odboru z nalogom, da v prihodnjem zasedanji o njih poroča, oziroma načrt novega volilnega reda predloži.
(Obvelja — Angenommen.)
c) O prošnji občine Železniki, da bi se v okom prišlo pomanjkanju zdravnikov na kmetih.
c) Über die Petition der Gemeinde Eisnern, um Abhilfe wegen des Mangels an Ärzten am Lande.
Poročevalec Grasseli:
Slavni zbor! Županstvo Železniško je slavnemu deželnemu zboru izročilo naslednjo prošnjo (bere — liest):
V seji tukaj snega občinskega odbora od dne 12. nov. t. 1. je bilo glede na to, da je obširna Selška dolina z nad osem tisoč prebivalci že več let brez zdravnika, enoglasno sklenjeno, poslati visoko-slavnemu deželnemu zboru prošnjo, naj blagovoli ozir imeti na zdravniške razmere in pomanjkanje zdravnikov po naši deželi; kajti celi Škofjeloški okraj, ki je eden zmed največjih naše dežele,, ima zdaj le enega gosp. zdravnika, stanujočega v Škofji Loki. Kaže se pa, da v kratkem tako pomanjkanje nastane po celi deželi; ker stari gg. zdravniki bodo pomrli, naraščaja pa skor nobenega ni, in še ono malo število j gg. zdravnikov, ki študije dokončajo, na deželo službovati ne gredo. Visoko-slavni deželni zbor naj blagovoli toraj delovati na to, — in sicer nemudoma, da j se tem velikim potrebam, kakor si že bodi, pride na ; pomoč; kajti ljubo zdravje, v bolezni pa hitra zdravniška pomoč, šteti se sme med prve dobrote in blagre človeštva.
Ta prošnja se ne bavi z lokalno zadevo, nego zahteva pomoči .za vso deželo, ker vsa dežela trpi' pomanjkanje zdravnikov, zaradi tega bodem v imenu upravnega odsekav bolj na drobno poročal in bi prav rad ustregel želji Železniškega županstva, pa nasvetoval prav hitro pomoč. Ali žalibog, preveril se je odsek, da niti zdaj, niti tako kmalu ni nadejati se, da bode moči, temu nedostatku priti v okom. Zdravstvene razmere v Avstriji so bile urejene z državno postavo dne 30. aprila 1870., drž. zak. štev. 68. Ta postava določa, katera opravila zdravstvene javne službe pripadajo občinam in teh opravil je brez števila. Navedena so ta opravila v §§. 3. in 4. omenjene postave in sicer v §. 3. tista opravila, katera spadajo v samostalni, v §. 4. pa ona, katera pripadajo izročenemu delokrogu občine, §. 5. pa določa s temi besedami, kaj je glede občinskih nalog tikajočih se zdravstva pridržano uvedbi po deželnem postavodajstvu (bere — liest):
— XI. Sitzung des train. Landtages am 7. Jän. 1886.
„Der Landesgesetzgebung bleibt vorbehalten, zu bestimmen, auf welche Weise jede Gemeinde für sich oder in Gemeinschaft mit anderen Gemeinden jene Einrichtungen zn treffen hat, welche nach der Lage und Ansdehnnng des Gebietes, so wie nach der Zahl und Beschäftigung der Einwohner zur Handhabung der Ge-snndheitspolizei nothwendig sind."
Vsled tega zakonskega določila je deželna vlada Kranjska 1. 1874. deželnemu zboru Kranjskemu predložila zakonski načrt, po katerem naj bi se uredile zdravstveno-službene razmere v naši deželi. Glavna določila te deželne postave so bila takrat naslednja:
1.	Vsaka občina naj ima ali sama zase, ali skupno z drugimi občinami o izvrševanji zdravstvene policije zdravnika (občinskega zdravnika) na razpolaganje.
2.	Občine s svojimi občinskimi postavami (statuti) in občine, katere štejejo 6000 ali več prebivalcev, imajo postaviti enega, ali če je treba, več občinskih zdravnikov. Drugim občinam bodi prosto dano postaviti občinskega zdravnika; tiste občine, katere si ne postavijo lastnega občinskega zdravnika, naj se združijo v en zdravstveni „okoliš“ in v njem naj se nastavi skupen občinski zdravnik.
3.	Pri združevanji v tak zdravstveni okoliš je ozir imeti na število prebivalcev in na velikost ozemlja. Eden zdravstveni okoliš naj se praviloma raztegne k večemu na 7000 prebivalcev in, kjer je naselitev gosta, k večemu na 2 D milji.
Glede plačila, katero naj bi dobival občinski zdravnik, ustanavljal je tist zakonski načrt, da mora to plačilo na leto znašati vsaj 400 gld. Razen tega je bil opredeljen potni pavšal. Zdravstveni odbor, ki se je med zasedanjem deželnega zbora 1. 1873. in 1874. bavil s to stvarjo, je predlagal, da je o tem zakonskem načrtu preiti na dnevni red in deželnemu odboru naročiti, naj pozveduje, kakošne so razmere glede zdravstvenih zadev v naši deželi, in naj po dogovoru s c. kri deželno vlado za deželnim razmeram primerno naredbo zdravstvenih služeb potrebno gradivo si nabere, o tem prihodnjemu deželnemu zboru poroča in pripravne nasvete stavi.
Motivi, na katere se je opiral predlog zdravstvenega odbora, da je odkloniti zakonski načrt, predložen od deželne vlade, so bili zlasti ti, da ne bode dobiti toliko zdravnikov, kolikor bi jih dežela potrebovala, in da dežela oziroma občine ne zmorejo stroškov, ki bi jih prizadelo nastavljen)"e toliko zdravnikov. Izračunilo se je namreč, da bi dežela potrebovala okolo 70 občinskih zdravnikov in stroški za nje brez vštetega pavšala in brez komisijonskih stroškov bi znašali nad 55.000 gld. Deželni odbor je vsled tega naročila pozvedoval in razposlal vprašanja na 59 večih občin naše dežele, izmed katerih je večina odgovorila tako, da ta postava ne da izvršiti se. O tem resultatu popraševanja je deželni odbor deželnemu zastopu poročal leta 1874. v poročilu o svojem delovanji za dobo od 1. novembra 1873. do koncu junija 1874. leta. Od tistihmal je stvar spala spanj pravičnega do danes. Število zdravnikov se mej ten časom v deželi ni povikšalo, temuč razmere so j nekoliko žalostneje postale, kakor so bile 1874. je i -Po nekem izkazu, ki se nahaja v aktih deželne»-
XI. seja deželnega zbora kranjskega dne 7. jan. 1886. — XI. Sitzung des kram. Landtages am 7. Jan. 1886.
185
odbora o tej zadevi, je bilo takrat po deželi izimši stolno mesto in z vštetimi državnimi ali c. kr. okrajnimi zdravniki, 20 graduiranih zdravnikov t. j. doktorjev zdravilstva in 53 ranocelnikov ali kirurgov, tedaj vsega skupaj 73 zdravnikov. Dan danes, gospoda moja, šteje vsa dežela izimši isto tako, kakor sem poprej omenil, Ljubljano, le še 58 zdravnikov, namreč 25 doktorjev in 33 kirurgov. Če bi se tako rapidno manjšalo število zdravnikov, se je bati, da bode v par desetletjih treba zdravnika na kmetih z lučjo iskati pri belem dnevu.
Jaz sem primerjal nekatere druge dežele z našo in sem se preveril, da v nobeni teh dežel razmere glede zdravniškega osobja niso tako neugodne, kakor na Kranjskem. Jaz sem zlasti se oziral na dežele, katere se približno strinjajo z našo deželo ali po velikosti ali po splošnih razmerah, in te so sosedna nam Goriška, Koroška in Isterska, potem pa Solno-graška. Pri tem sem izrazil, da na Kranjskem pride eden zdravnik na 7844 prebivalcev, na Goriškem eden zdravnik na 7314 prebivalcev, v Istri na 5309, na Koroškem na 3859, in v Salzburgu uže na 1846 prebivalcev eden zdravnik. Trst in okolica tukaj ne moreta priti v poštev, ker se večina Tržaškega sta-novništva nahaja v mestu samem, katero je seveda, jako dobro preskrbljeno z zdravniki, in zato pride tam na 1329 prebivalcev 1 zdravnik.
Iz tega primerjanja je razvidno, da, kar se tiče teh dežel, katere sem zdaj navajal, je Kranjska v najnevgodnejšem položaji. Po tem takem se ne more trditi, da bi prošnja Železniškega županstva ne bila opravičena, zlasti, če mislimo na to, da ni kmalu nadejati se boljših razmer, ker je nam vsem dobro znano, da imamo v naši deželi jako pičel zdravniški narastaj in če bi se hotelo skrbeti za to, da bi se vsaj primeroma ustreglo postavi, kakor smo jo imeli načrtano 1873. L, treba bi bilo toliko zdravnikov , da ni misliti, koliko let bi trebalo ves naš zdravniški narastaj prihraniti izključljivo našej deželi.
Kako bi bilo pa to sploh mogoče, je drugo vprašanje. Pri posvetovanji o teh stvareh se je tudi govorilo o stroških: Kdo bi jih terpel, kdo bi jih plačeval V To se je v odboru poudarjalo, da občine bi nikakor ne mogle trpeti vseh stroškov; da pa deželi isto tako ni mogoče nakladati posebno velikih bremen in stroškov. Dotaknili smo se še druzega imenitnega vprašanja, katero se tudi v drugih deželnih zastopih pretresa. Znano je namreč, da se graduirani doktorji, doktorji vsega zdravilstva, branijo iti v selske občine kot zdravniki, da vse tišči le bolj v mesta, ali vsaj v veče trge in veča sela. zatorej ni težko umeti, da se pravi: ne bo nam preostalo nič drugega, kakor da zopet aktiviramo šole za kirurge.^ Upravnemu odseku se ni zdelo umestno izieci to uže zdaj, ker je uvidel, da pri kratkem posvetovanji in pri pičlem času, ki nam je opredeljen, ploh m mogoče končno izreči, kaj je storiti. Da pa ■e, ,b_a nekaj storiti, o tem smo bili vsi edini. Pod-ualo je to naše mnenje tudi ta okolnost, da se drugi v rf J11 ^astoPi bavijo z isto zadevo, da je n. pr. tudi olenje - avstrijskem deželnem zastopu meseca de-nbla l885. 1. bil stavljen predlog, naj bi dežela
iIpžpV V16*-0^0	za posamezne zdravnike na
Qv . ,L budi pri nas imamo že neki precedens v tem 'nu’ se v6, da se ta precedens nikakor ne da po-
polnoma strinjati s splošno to zadevo. Slučaj, ki ga imam o mislih je sklep, ko je deželni zbor izrekel pripravljenost zdravniku za Bled dajati podporo iz deželnih novcev. Stvar je težavna, kočljiva in na vse strani nujna. Vendar za zdaj ne morem predlagati nič drugega, nego to:
„Slavni deželni zbor skleni: deželnemu odboru se naroča, naj pretresa in deželnemu zboru poroča v prihodnjem zasedanji, kako je pomoči nedostajanju zdravnikov na kmetih.“
Deželni predsednik baron Winkler:
O važnosti predmeta, o katerem je govoril gosp. poročevalec, ni dvomiti, in po pravici je pov-darjal to važnost in, bi rekel, tudi nujnost, da.se zdravniška stvar v deželi uredi. To potrebo tudi deželna vlada spoznava, in uverjen naj bode slavni deželni zbor, da ona to stvar razpravlja večkrat v svoji sredi. Gospod poročevalec je tudi povdarjal, naj bi vlada to stvar sprožila, namreč dotični načrt postave napravila. O tem naj omenim, da je deželna vlada, ko se je dolgo časa o tem predmetu posvetovala, prišla vedno do vprašanja, kako bode mogoče v okom priti vsem stroškom, katere bi prizadjala ponmožitev zdravniških moči po deželi. Ali bodo namreč posamezne občine prevzele te stroške in ali jih bodo mogle zmagovati, ali jih prevzame dežela, ali pa deloma dežela in deloma posamezne občine.
Kar zadeva občine same, povdarjalo se je po pravici, da male občine, kakoršne zdaj imamo, nikakor ne bi mogle same zase stroškov doprinašati; morale bi se v tej zadevi združiti z drugimi občinami, da bi potem skupno mogle redno opravljati v obče zdravstvene stvari. Prišlo se je potem zopet do sklepa, da, dokler nimamo drugače uravnanih občin, ni mogoče to stvar rešiti, zlasti, ker vladi nij znano ali bode deželni zastop pripraven, potrebne stroške razdeliti tudi na vso deželo.
Da zdravnikov po deželi dovolj nimamo in pa tudi, da nimamo pravega naraščaja, kakor gosp. poročevalec pravi, kdo tega ne ve? A kdo pojde na kmete kot zdravnik, če ne bode imel potrebnega zaslužka? Kdo pojde na kmete, če bo imel plačo samo od občine, in če ga ne bode podpirala tudi dežela tako, da Jbocle njegova eksistenca ali bodočnost zagotovljena? Želeti bi bilo, da bi se na podlagi dotičnih poizvedkov napravila postava, po kateri bi se uredile zdravniške stvari, in naj bodo gospodje prepričani, da bode vlada v tej zadevi rado voljno sodelovala in si prizadevala, da se, morebiti do prihodnjega zasedanja deželnega zbora, napravi omenjena postava. Naj bolje bi bilo, da bi se ta postava v zvezi z občinskim redom sklenila in zajedno določilo, kako bi se zdravniški stroški razdelili med glavne občine in med deželo.
Priporočam torej, da se predlog gosp. predgovornika sprejme.
Poslanec dr. vit. Bleiweis:
Kakor je gosp. poročevalec omenil, so se prejšna leta in tudi letos razni deželni zbori bavili s tem vprašanjem. Spominjam se, da so na Tirolskem, Solnograškem, Štajarskem, Spodnje- in Zgornje-Av-
186
XI. seja deželnega zbora kranjskega dne 7. jan. 1886. — XI. Sitzung des kram. Landtages am 7. Jän. 1886.
sirijskem že več let prihajale tožbe, da pomanjkuje zdravnikov, in posvetovali so se dotični deželni zbori, kako bi se temu v okom prišlo. Vsi deželni zbori, Tirolski, Solnograški, Dolenji- in Gorenji-Avstrijski, so veliki prijatelji tako imenovanih kirurgičnih šol. Vsako leto stavili so tam predloge, naj se zopet v življenje pokličejo kirurgične šole.
Vladni zastopniki so povsod naglašali, da to ni več mogoče, ker se morajo v vseučiliščih izšolati le taki zdravniki, kateri so v vseh vedah medicine iz-vežbani, ne pa polovičari. Prepričan sem, da se ne bodejo nikdar več ustanovile kirurgične šole, ker po mojih mislih 31etna šola ne zadostuje, da se ono raznovrstno znanost pridobi, katero potrebuje zdravnik ali ranocelnik. Zaradi tega tudi mislim, da bodo vse. te dežele prišle končno do sklepa, da nastavijo le medicine universe doktorje, se ve da jih bodejo morali boljše plačati.
V prvi vrsti je Moravski deželni zbor storil velik napredek, ko je pred 2 letoma sklenil postavo in uredil zdravniška posla tako, da ima skoro vsaka občina svojega zdravnika. Res je to velika žrtev bila, ker mora dežela plačati veliko tisoč goldinarjev za občinske zdravnike. Tudi češki deželni zbor bode se letos bavil s tem vprašanjem in menim, da ga bode^ tako rešil, kakor na Moravskem. Ali razmere na Češkem in na Moravskem so vse druge, kakor pri nas. Tam pomanjkanja zdravnikov ni in češka univerza toliko medicine doktorjev izreja, da jih je v vsakem selu dovolj. Tam so le finančne razmere krive, da se število zdravnikov ne množi.
Jaz sem tudi tega mnenja, da, naj se uredijo naše občine, kakor se hočejo, nikdar ne bodo zmožne teh žrtev, da bi mogle vzdržavati svojega zdravnika, ker pod 700 gld. letne plače ne bode Med. Doktor šel v kakšno vas. Pri nas je ta praksis, da se daje zdravniku po dve remuneracij iz okrajnih blagajnic, tako se godi v nekaterih krajih na Gorenskem in Notranjskem, in le vsled takega postopanja imajo dotične občine svojega diplomisiranega zdravnika.
Meni se zdi sklep, kterega je letos storil spodnje - avstrijski deželni zbor, jako praktičen. Neki poslanec stavil je predlog, da se v deželni proračun stavi svota 3000 gld., onim občinam, katere so revne in niso v stanu plačati zdravnika, daje se podpora do 200 gld. na leto. Tudi pri nas bi tak predlog bil jako umesten zaradi tega, ker imamo vender že veliko takih krajev, ki so v stanu zdravnika vzdrževati in prav dosti takih krajev, kateri bi nastavili zdravnika, ko bi dežela nekoliko pomagala k dotič-nim stroškom. Zaradi tega bi posebno priporočal deželnemu odboru, da bi v prihodnjem letu prišel iz svoje inicijative z predlogom, da bi deželni zbor gotovo svoto za zdravstvene potrebe odmeril in pozvedil one občine, katere so potrebne ali katere so v stanu vzdržavati po svojih lastnih močeh zdravnika. To sem hotel omeniti pri tej prošnji.
Poročevalec Grasselli:
Prečastiti gosp. deželni predsednik, kakor poslanec dr. Bleiweis vitez Trsteniški sta oba poudarjala važnost, nujnost in težavo tega vprašanja in vse to bode le deželnemu odboru v spodbujo, da v prihodnjem zasedanji ustreže želji vse dežele in vrhu
tega morebiti ozira se na to, kar je posebno gosp. poslanec dr. Bleiweis vitez Trsteniški izrazil. Kajti za prvi čas po mojem mnenji res ne bo druge pomoči, kakor ta, da bode dežela nekoliko pripomogla za plačo posameznih občinskih zdravnikov.
Mezel ni glavar:
Prosim tiste gospode, ki sprejmo odsekov nasvet, naj izvolijo se vzdigniti.
(Obvelja — Angenommen.)
5. Priloga 47. — Poročilo finančnega odseka o proračunih deželnih dobrodelnih naprav za 1. 1886, (k
prilogi 17 S).
5. Beilage 47. — Bericht des Finanzausschusses über die Voranschläge der Landes-woHltHätigkeitsanstalten-Fonde siro 1886
(zur Beilage 17/15).
Poslanec dr. Vošnjak:
Prosim besede! Slavni zbor! V 4. seji dne 9. decembra 1885. je slavni deželni zbor sklenil po nasvetu finančnega odseka, naj se naroča deželnemu odboru, da stopi v dogovor z redom usmiljenih sester zavolj premembe, oziroma odpovedi pogodbe dne 23. februarija 1876. 1. Vsled tega sklepa je deželni odbor precej bil pisal redu usmiljenih sester in naročil brzi odgovor. Odgovor je došel, ali ne tako povoljen, kakor se je pričakovalo. Kajti po nasvetu dne 9. decembra 1885. bi morale se pri režiji in hrani nekatere cene znižati in na podlagi tega je proračun izdelan bil in sicer pri bolnišnici bi se imela znižati režija in hrana za 3000 gld. in pri blaznici bi se tudi bila znižala za blizo 4000 gld. Iz predloga reda usmiljenih sester se pa vidi, da bi se nikakor ne moglo tako znižanje doseči, ampak se bi pri bolnišničnem zakladu prihranilo kakih 700 gld. in pri blazničnem zakladu 3000 namesto 4000 gld. Torej bi deželni odbor v neprijetnem položaji bil, ker bi imel 4000 gld. premalo v proračunu in bi moral za toliki znesek proračun prekoračiti.
Ker je ta dopis tudi v tem oziru važen, ali se pogodba z redom usmiljenih sester odpove ali ne, zatorej nasvetujem, da se odstavi današnjo poročilo finančnega odseka o proračunih deželnih dobrodelnih naprav iz dnevnega reda in se naj ta dopis reda usmiljenih sester izroči finančnemu odseku v pretres, kateri bi potem ob enem poročal zastran pogodbe z usmiljenimi sestrami in zastran proračuna dobrodelnih naprav.
(Obvelja — Angenommen.)
6. Ustno poročilo finančnega odseka o §. 8. marg. št. 1 —14. letnega poročila „šolstvo.“
XI. seja deželnega zbora kranjskega dne 7. jan. 1886. — XI. Sitzung des fmin. Landtages mn 7. Jän. 1886.
187
ß. Mündlicher Bericht des Finanzansschnfses über §. 8, Marg. 9ti\ 1 — 14 des Rechenschaftsberichtes betreffend „Unterrichtswesen."
Poročevalec Šuklje:
Slavni zbor! Imenom finančnega odseka mi je poročati o §. 8. letnega poročila marg. št. 1,— 14. inklusivno.
Marg. št. 1. zadeva sklep, katerega je storil deželni zbor v 12. seji lanskega zasedanja dne 16. oktobra 1884. Ta sklep se glasi:
Njegovemu Veličanstvu presvitlemu cesarju izreka se najudaneja zahvala vojvodine Kranjske za premilostno podporo Kranjskega šolstva.
Deželni odbor prijavil je ta sklep na pristojnem mestu in je od deželnega predsedništva prijel dopis, datovan z 10. decembra 1884., štev. 3301. Vsebina tega dopisa je, da je Njeg. Veličanstvo blagovolilo najudanejšo zahvalo za podporo deželnega šolstva premilostno vzeti na znanje. V imenu finančnega odseka torej nasvetujem, da se ta točka letnega poročila vzame na znanje.
(Obvelja — Angenommen.)
Poročevalec Šuklje:
Marg. št. 2. zadeva zahvalo, katero je deželni zbor v seji dne 1. oktobra 1884. izjavil Kranjski hranilnici za podporo, katero je ta zavod bil namenil šolskim zgradbam in ki znaša vsega skupaj 18.000 gld. Deželni odbor je naznanil to hranilnici s posebnim pismom.
Predlagam torej, da se tudi 2. točka letnega poročilo vzame na znanje.
(Obvelja — Angenommen.)
Poročevalec Šuklje:
3. točka bavi se z razširjenjem naših ljudskih šol. Iz izkazov, kateri so priloženi letnemu poročilu, 'Idi se, da se je tekom zadnjih 6 let, namreč od one dobe, ko se je vresničila in izvajati začela postava dne 9. marcija 1879., štev. 13. do 31. julija 1885. L, na Kranjskem 38 ljudskih šol razširilo, 15 na novo ustanovilo, med njimi 2 dvorazrednici, in 10 učiteljskih služeb uvrstile so se v višje plačilne razrede.
O priliki, ko je šlo za razširjevanje dekliške sole v Kočevji na 3 razredno, moral je deželni odbor 1 uova nav interes normalnega šolskega zaklada opozarjati deželni šolski svet in sicer v tem zmislu, da šene prenagli z razširj e vanjem večrazrednih ljudskih sol. Ob enem se je pri tej priliki deželno šolsko oblastvo naprosilo, da ono sestavi razkaz, iz katerega 1 se ™° razvideti, koliko šol bode še treba na novo napraviti. Moram pristaviti, da se je ustreglo rej zei]^ ter da se je dne 7. novembra 1885., št. 840, o urni izkaz v istini izročil. Iz tega razkaza se raz-h'nK 1 ; ^ode po mnenji deželnega šolskega sveta J. . 0 se 45 ljudskih šol. To so večinoma enoraz-s V!ice’ večrazrednic je le malo med njimi. Deželni trot U ,Svet namreč ™isli 1 da bode dvorazredue šole mara v v Strajnah, Spodnji Idriji in pri Sv. Trojici, na 86 j' Orehovici, Kostanje viškega okraja. Vsega I, pravim, se bode moralo napraviti 45 novih šol.
Vender je tudi deželni šolski svet tega mnenja bil, da se bo 14 teh projektiranih šol dalo nadomestiti 8 šolami za silo. Iz tega se razvidi, če število 14 odbijemo od 45, da se bode število še pomnožilo za 31 rednih sistemizovanih šol.
Pri tej priliki je finančni odsek bil prišel do tega sklepa, da nasvetuje glede razširjenja šol slavnemu deželnemu zboru sledečo resolucijo:
Slavni deželni zbor naj sklene:
Deželnemu odboru se naroča, da uvaževajoč potrebe Kranjskega šolstva vender pri razširjanji obstoječih in pri ustanovitvi novih šol strogo na to pazi, da se nonnalno-šolski zaklad preveč ne obremeni po šolskih troških. Glede na to naj torej deželni odbor le takrat privoli v ustanovitev nove, oziroma razširjanje uže obstoječe šole, ako razmere ne dopuščajo, da se pouk uredi bodisi s poludnevnim ali ekskurendo poukom, bodisi s šolo za silo.
V obče pa predlaga finančni odsek, da se marg. štev. 3. s to resolucijo na znanje vzame.
(Obvelja — Angenommen.)
Poročevalec Šuklje:
Marg. štev. 4. zadeva razširjenje dvorazredue šole v Mengišu v trirazredno. Trirazrednica se je uže ustanovila, ima svoje učne moči, za katere je preskrbljeno v proračunu za 1. 1886. in finančni odsek predlaga, da se letno poročilo marg. štev. 4. §. 8. na znanje vzame.
(Obvelja — Angenommen.)
Poročevalec Šuklje:
Marg. štev. 5. bavi se z razširjanjem dvoraz-rednice v Dobrepoljah v trirazrednico. Tudi tii se je to razširjenje uže obistinilo, vresničilo in predlagam, da se tudi ta marg. štev. vzame na znanje.
(Obvelja — Angenommen.)
Poročevalec Šuklje:
Marg. štev. 6. zadeva tudi razširjenje dvoraz-redne šole v Cerkljah na Gorenjskem v trirazredno, katera se pa še ni ustanovila; predlagam, da se ta točka na znanje vzame.
(Obvelja — Angenommen.)
Poročevalec Šuklje:
Marg. štev. 7. poroča o razširjanji enorazrednice na Dobrovi v dvorazrednico, predlagam, da se vzame na znanje.
(Obvelja — Angenommen.)
Poročevalec Šuklje:
Marg. štev. 8. naznanja, da se je jedna nova ljudska šola ustanovila v Tribučah. Glede te šole mi je omeniti, da se ne bode še mogla o tvoriti tekom leta 1886., kar se bode razvidelo iz proračuna normalno-šolskega zaklada. Predlagam tedaj, da se poročilo jemlje na znanje.
(Obvelja — Angenommen.)
188	XI. seja deželnega zbora kranjskega dne 7. jan. 1886.
Poročevalec Suhi j e:
Marg. štev. 9. poroča o razširjanji ljudske šole v Št. Jurji pri Kranji v dvorazrednico. Nasvetujem, da slavni deželni zbor tudi to marg. številko blagovoli na znanje vzeti.
(Obvelja — Angenommen.)
Poročevalec Šuklje:
Marg. štev. 10. Jednorazrednica v Jesenicah na Dolenjskem opustila se bode in mesto nje se bo v soglasji z obema krajnima šolskima svetoma šola v Veliki dolini razširila v dvorazrednico.
Finančni odsek torej nasvetuje, da se tudi to vzame na znanje.
(Obvelja — Angenommen.)
Poročevalec Šuklje:
Marg. štev. 11. zadeva ustanovo jedne nove eno-razrednice v Svetlem potoku, Kočevskega okraja. Ta šola se je tudi uže otvorila, ali se bode, in skrbelo se je tudi za učno moč. Nasvetujem torej, da se to vzame na znanje.
(Obvelja — Angenommen.)
Poročevalec Šuklje:
Marg.v štev. 12. bavi se z razširjenjem enoraz-rednice v Šturijah. Tu moram kot poročevalec opozarjati na to, da so se dogovori vršili s sosedno Goriško mejno grofijo in krajnim šolskim svetom v Ajdovščini, da bodo novo šolo zidali tako, da bi namesto dveh šol, namreč v Šturijah na Kranjskem in v Ajdovščini, katera leži onstran Kranjske meje, imeli jedno štirirazredno šolo. Vender ni bilo mogoče, da bi se bile obe deželi, oziroma obe občini zjedinih v ta namen. Dotične obravnave bile so brezvspešne in tedaj se je sklenilo od strani deželnega odbora, da se enorazrednica v Šturijah razširi v dvorazrednico. Vender je deželni odbor temu pridal pristavek, da se napravi dvorazrednica še le tedaj, kedar se postavi novo poslopje. Predlagam torej, da se poročilo o razširjenji te šole na znanje vzame.
(Obvelja — Angenommen.)
Poročevalec Šuklje:
Marg. štev. 13. zadeva všolanje jedne isterske občine, Prelože k šoli v Ostrožnem brdu. Naš deželni odbor pritrdil je želji isterskega deželnega odbora in glede vzdržavanja te šole se je dovolilo, da bode istrski deželni zaklad svoje doneske vredil po razmerji šolo obiskujočih otrok. Kar se stvarnih potrebščin tiče, ste se obe občini Prelože in Ostrožno brdo v tem smislu pogodili, da namreč Kranjska občina (Ostrožno brdo) plača 3/4 potrebščin, istrska (Prelože) pa ’/+•
Nasvetujem torej, da se točka na znanje vzame.
(Obvelja — Angenommen.)
Poročevalec Šuklje:
Marg. štev. 14. zadeva všolanje Kranjskih vasi Trpčane in Kuteževo, Postojnskega okraja, v šolo Podgrajsko na Istrskem. Tudi tü se je pogajalo z istrskim deželnim odborom. Pvezultat je bil, da so se troski za učitelja, kakor tudi troški za stvarne potrebščine uredile po razmeri šolo obiskujočih otrok.
I. — XI. Sitzung des train. Landtages am 7. Jän. 1886.
Moram tudi tü nasvetovati, da se marg. štev. 14. vzame na znanje.
(Obvelja — Angenommen.)
Poslanec Klun :
Jaz bodem sploh k temu oddelku letnega poročila spregovoril nekaj besed zarad peticije občine Dolenjevaške, ktero sem lani izročil slavnemu zboru. V dotični peticiji občina Dolenjavas prosi, da bi se ji povrnila neka odkupnina orglarske bire ter dovolilo ta denar porabiti za razširjanje šolskega poslopja. Dolenjevaščani so morali namreč za normalno šolski zaklad plačati neko odkupnino bire, kar pa ni bilo opravičeno, ker učitelj te bire ni dobival kot plačo za učiteljsko službo, ampak za orglanje. V imeniku šol, katere so se razširile, in katero poročilo bi mi zdaj imeli na znanje vzeti, ne najdem Dolenjevaške šole, katera je bila do lanskega leta le enorazredna. Dolenjevaščani so bili zarad obilnega števila otrok primorani razširiti šolsko poslopje, kar jih je stalo okoli 1570 gld. Ti stroški so jih tem hujše zadeli, ker je občina morala ravno v istem času popravljati neko gozdno pot, zarad katere je imela celo pri sodniji veliko sitnosti in stroškov. Že sem omenjal, da ni bilo pravnega uzroka od Dolenjevaščanov tirjati odkupnino, katero so morali plačati za biro, in občina se je zarad tega obrnila že prej večkrat do okrajnega glavarstva v Kočevji s prošnjo, da bi se ta stvar rešila tako, da bi nobeden po krivem kake škode ne trpel. Ker ta stvar zdaj leži tukaj pri nas, naj ob kratkem opomnim na obseg dotične peticije.
Ko se je 1. 1848. v Dolenji vasi napravila nova šola, zavezali so se občani učitelju, ki je ob enem opravljal orglarsko službo, dajati biro in mu razen tega še nekoliko plačevati v denarjih. Ko so se pa začeli vsled novih šolskih postav učitelji plačevati iz deželnega zaklada in se je vpeljala posebna šolska priklada, tirjalo se je od Dolenjevaških občanov, da morajo učiteljevo biro odkupiti in dotično odkupnino plačati v normalno-šolski zaklad. Ker pa ta bira ni bila prava učiteljska plača, ampak se je učitelju dajala le kot orgijarju, katere službe pa učitelji niso bili več zavezani opravljati, se je občina upirala zahtevani odkupnini, posebno ker je morala občina po ločitvi učiteljev od orglarske in mežnarske službe še posebej skrbeti za orglarja in mežnarja. Krajni šolski svet je to oporekanje naznanil okrajnemu šolskemu svetu v Kočevji, rekši, da bi te bire nikakor ne smeli vštevati v plačo učiteljevo. Tudi je dokazal, daje učitelj v Dolenji vasi kot učitelj dobival samo gotovo plačo v denarjih v znesku 72 gld. 97% kr. ter prosu, naj bi okrajni šolski svet to reč pojasnil deželnemu šolskemu svetu. Vsled tega je predsednik okrajnega šolskega sveta določil posebno obravnavo in zaslišal ude krajnega šolskega sveta in druge stare ljudi v Dolenji vasi, kateri so soglasno potrdili, da je učitelj v Dolenji vasi omenjeno biro res dobival le kot plačilo za orglanje, ne pa kot učitelj. Ali g. okrajni glavai dotičnega protokola ni poslal naprej, zato je deželni šolski svet, misleč, da je bila omenjena bira res plača učiteljeva, davkariji v Ribnici zaukazal iztirjati odkupnino te bire, katera je bila na 475 gld. odmerjena in katero so morali ljudje plačati od 1. 1874 do 1875. v normalno-šolski zaklad.
XI. seja deželnega zbora kranjskega dnd 7. jan. 1886. — XI. Sitzung des kram. Landtages am 7. Jan. 1886.
189
Dolenj evaška občina je večkrat skušala pri okrajnem glavarstvu to reč zopet spraviti na dnevni red, toda zastonj. Zato so ugibali in jako zlo dvomili, se je li ta reč sploh kdaj sporočila deželnemu šolskemu svetu ali ne. Ker se okrajno glavarstvo ni dosti zmenilo za to, se je občina lansko leto, ker je imela čez 1500 gld. stroškov za popravljanje šole, obrnila naravnost do deželnega zbora s prošnjo, naj ji za stroške, ki jih je imela za prezidovanje šolskega poslopja, verne tistih 475 gld., kateri niso bili po pravici od nje pobrani za odkupnino orglarske hire. Naš slavni zbor je lani v tej zadevi sklenil:
„Prošnja občine Dolenjevaške izroči se deželnemu odboru z naročilom, da v prihodnji sesiji poroča deželnemu zboru oziroma nasvetuje primerno podporo za šolsko zidanje v Dolenji vasi.“
Pogledal sem poročilo našega deželnega odbora o zadevah šolskih ali med šolami, katere so se razširile in katerim so se primerne podpore dovolile, nisem našel Dolenjevaške šole, dasiravno je bilo sklenjeno , da se tej šoli dovoli primerna podpora. Dozvoljujem si torej najpred vprašanje do deželnega odbora, oziroma do gospoda poročevalca, kaj se je zgodilo s peticijo Dolenjevaške občine, ter si pridržujem, na zadnje staviti odgovoru primeren predlog.
Poslanec dr, Vošnjnk:
Deželni odbor se je precej potem, ko je bila sklenjena resolucija v deželnem zboru dne 10. oktobra 1884. uže 22. oktobra 1884. obrnil na deželni šolski svet s prošnjo, da blagovoli naznaniti ali in zakaj se je 1. 1874. razsodilo, da je v prošnji omenjena bira učiteljeva in kateri znesek je morala občina vplačati v normalno-šolski zaklad. Deželni šolski svet je še le 12. decembra 1885 št. 2394 odgovoril in sicer zarad tega ni prej odgovoril, ker so iskali po vseh arhivih starih protokolov, sploh da bi več gradiva dobili, kar se pa do zdaj ni posrečilo, in dež. šolski svet ob enem omenja, da so se ob enem ukazale daljne preiskave. To je pa že zdaj dokazano, da je občina dajala rečeno biro za organista in le prav mali del za učiteljske namene, namreč 72 gl. 971/2 kr. Že iz tega se razvidi, da bode moral normalno-šolski zaklad večino vplačanega zneska občini vrniti, ker ni bila občina dolžna plačati odvezo organistove bire v normalno-šolski zaklad. Celi znesek, kteri se je od občine bil iztirjal za normalno-šolski zaklad na zastan-kih od let 1873.,	1874. in 1875. iznašal je 415 gl.
3(i 'A kr. in jaz mislim, da ne bode nobene ovire, da se celi znesek povrne občini in to tem bolj, ker so šolo zidali, katere stroški iznašajo nad 1500 gld. in tista občina še do zdaj ni dobila nobene podpore. Jaz menim, da se bo ta stvar, kadar končni odgovor pride, tako rešila, da se cela vsota vrne.
Poslanec Klun:
Glede na pojasnilo, ktero je gosp. poročevalec deželnega odbora dal, glede na to, da je občina Do-enJa vas lani imela silno veliko stroškov za šolo in ‘k obljubljene podpore ni dobila, da je pa prav, ako deželni zbor reši besedo, katero je lani dal, stavim Fedlog, da se občini ne vrne samo tisti znesek, ka-evega je deželni šolski svet priznal za opravičeno po-V1'ačil° plačane odškodnine, ampak celi znesek, ki ga Je morala plačati za odkupnino bire.
Nasvetujem torej:
„Slavni deželni zbor naj sklene:
Občini Dolenjevaški pri Ribnici se iz normalno-šolskega zaklada za razširjenje šole vrne znesek 415 gl. 36V2 kr., ki ga je morala od 1. 1873. do 1875. plačati kot odkupnino orglarske bire.“
(Se podpira — Wird unterstützt.)
Poročevalec Šuklje:
Iz svojega stališča nimam ugovarjati predlogu, kojega smo ravnokar culi iz ust gosp. poslanca Kluna. Predlog je pravno utemeljen in tedaj se mu ne bodem proti vil, temveč pridružujem se njegovemu nasvetu.
Deželni glavar:
Prosim tisti gospodi, koji se strinjajo z nasvetom gosp. Kluna, naj izvolijo se vzdigniti.
(Obvelja — Angenommen.)
7. Ustno poročilo peticijskega odseka:
a) o prošnji Franca Zalarja, pomožnega uradnika v bolnišnici za pregled prekoračene normalne starosti.
7. Mündlicher Bericht des Petitiousans-schnfses:
a) über die Petition des Franz Salar um Nachsicht des überschrittenen Normalalters.
Poročevalec Pfeifer:
Slavni deželni zbor! Poročati imam v imenu peticijskega odseka o prošnji Franca Zalarja, polnočnega uradnika v bolnišnici, da se mu pregleda prekoračenje normalne starosti.
Prositelj službuje od 1. septembra 1878. kot diurnist pri upravništvu deželnih dobrodelnih naprav, dovršil je trgovinsko šolo v Ljubljani s prav dobrim uspehom ter v preteklem letu napravil izpit iz državnega računoslovja, ima tedaj vse sposobnosti, ki jih zahteva službena pragmatika. Edina ovira, da ne bi uspešno prositi mogel za kakšno izpraznjeno deželno službo je ta, ker je že čez 40 let star, rojen je namreč 9. januarija 1. 1840.
Ker je iz navedenih spričeval razvidno, da ima prositelj primerne sposobnosti in si prizadeva razširjati krog svojih znanosti, je sklenil peticijski odsek, za tri leta pregledati prekoračenje normalne starosti — za več let se odsek ni mogel vezati, ker deželnemu zboru 1. 1889. poteče njegova postavna doba, tedaj nasvetujem v imenu peticijskega odseka:
Slavni deželni zbor naj sklene:
Franc Zalarju se pregleda prekoračenje normalne starosti za tri leta.
Abgeordneter Aaron Apfaltrern:
Soviel ich weiß, steht Zalar als Diurnist in Verwendung. Für diese besteht nach der Dienstespragmatik kein Normalalter. Ist er zum Schreibdienste fähig, so
30
190
XI. seja deželnega zbora kranjskega dne 7. jan. 1886. — XI. Sitzung des kram. Landtages am 7. Jan. 1886.
verwendet man ihn, wenn nicht, so entläßt man ihn und nimmt einen anderen auf. Wenn diese Nachsicht des Normalalters den Zweck hat, Zalar eine Anstellung mit dem Pensionsanspruche zu verschaffen, so muß ich mich entschieden gegen diese Nachsicht anssprechen, weil die Pensionslast des Landes unnöthigerweise durch derlei in Jahren vorgerückten Individuen bedeutend erhöht wird. Ich werde daher gegen diese Nachsicht stimmen.
Landeshauptmann:
Haben Herr Baron Apfaltrern einen Antrag gestellt?
Abgeordneter Aaron Apfaltrern:
Ich habe keinen Antrag gestellt, ich werde nur dagegen stimmen.
Poročevalec Pfeifer:
Le nekoliko imam gosp. predgovorniku dostaviti, da mi nasvetujemo pregled prekoračenja normalne starosti le za 3 leta. 8 tem ne oddajamo nobene službe in tudi ne nalagamo novega bremena deželi; kajti vse to je le teoretične vrednosti in le neka spodbuja, da svojo službo bolj vestno opravlja.
Landeshauptmann:
Es liegt somit nur der Antrag des Petitionsausschusses vor. Ich bitte diejenigen Herren, welche mit dem Antrage einverstanden sind, sich zu erheben.
(Obvelja — Angenommen.)
L) O prošnji Friderika Drenika, pomožnega uradnika pri deželnem računovodstvu , da se mu pregleda prekoračenje normalne starosti.
b) Über die Petition des Friedrich Drenik, um Nachsicht des überschrittenen Normal-alters.
Poročevalec Pfeifer:
Prošnja Miroslava Drenika, polnočnega uradnika pri deželnem knjigovodstvu, gre tudi na to, da se mu v slučaji kompetence prezira nadnormalno starost.
Iz spričeval je razvidno, da je prositelj po volj no služboval kot pomočiti uradnik pri deželnem odboru 1. 1863. in od 1. 1871. do konca junija 1. 1879., potem pa od 1. oktobra 1885. dalje pri deželnem knjigovodstvu; da je dalje prositelj napravil 1. 1874. ob deželnih stroških izpit iz državnega računoslovja z dobrim uspehom, da ima tedaj sposobnosti za kakšno deželno službo, če ga ne bi ovirala nadnormalna starost — rojen je namreč 2. sušca 1837. leta.
Z ozirom na povoljna spričevala je peticijski odsek to prošnjo spoznal ozira vredno ter jo tako rešiti kakor v prej navedenem slučaji, ni se pa moglo ustreči prošnji v tem oziru, da bi prositelj kot izprašan pomočni uradnik s primerno dnino še dalje
Seja se konča ob 30, minuti čez 12. uro popoldne. —
v službi ostal pri deželnem knjigovodstvu, ker spada ta zadeva v delokrog deželnega odbora.
Tedaj predlagam v imenu peticijskega odseka:
Slavni deželni zbor naj sklene;
Miroslavu Dreniku se pregleda prekoračenje normalne starosti za tri leta.
Poslanec dr. Bleiweis:
Jaz ne bom podpiral ta predlog, ampak hočem se le ozirati na izjavo gosp. barona Apfaltrerna. Čudim se, kako se more pri teh prošnjah, ki niso v ni-kakoršni zvezi s pokojnino teh dveh prosilcev, zoperstavljati ; kajti s tem sklepom še nista v deželno službo vzeta s pravico do pokojnine, ampak da se jima le pravica, za deželne službe prositi. Zdi se meni primerno, da se tudi diurnistu, ki že mnogo let vspešno deluje v deželni službi, daje prilika, oziroma pravica prositi za službo, za katero je sposoben. To pa ne bode breme za deželo. Jaz mislim, da je to čin dobro voljnosti, ako se mu vsaj za tri leta daje pravica, da sme prositi za tako službo, če bode katera prosta. Tedaj ne morem nikakoršnega pomislika imeti pri tem sklepu. (Pri glasovanji obvelja odsekov predlog — Bei der Abstimmung wird der Ausschußantrag angenommen.)
Deželni glavar:
Gospode poslance opozarjam na vabilo k predstavi igre s petjem v Marijanišči, katera se danes izvršuje, in mislim, da bi bilo primerno, da bi se gospodje poslanci v obilnem številu udeležili te slovesnosti.
Dalje izročam sledeča poročila:
Priloga 57. — Poročilo deželnega odbora o stavbi muzeja Rudoltinum in o kreditu, ki se bode še potreboval za popolno notranjo opravo in za druge potrebne naprave. — Beilage 57. — Bericht des Laudesausschusses über den Rudolfinumsbau und über den für die vollständige innere Einrichtung und für andere nothwendige Herstellungen noch erforderlichen Credit. (Izroči se finančnemu odseku — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Priloga 58. — Poročilo deželnega odbora o nakupu pripravnega posestva za nameravano vino- in sacljerejsko šolo na Dolenjskem. — Beilage 58. — Bericht des Landesausschusses, betresteud den Ankauf einer für die projektirte Wein- und Obstbauschnle in Unterkrain geeigneten Realität. (Izroči se združenemu finančnemu in gospodarskemu odseku — Wird betn vereinigten Finanz- und dem volkswirthschaftlichen Ausschüsse zugewiesen.)
Gospodarski odsek se snide precej po seji — Der volkswirthschaftliche Ausschuß versammelt sich gleich nach der Sitzung; finančni odsek ima sejo danes po-poludne ob 3. uri — Der Finanzausschuß hat Sitzung heute Nachmittag 3 Uhr.
Die nächste Sitzung findet Montag den 1> - d. M.
statt.
Dnevni red: Glej prihodnjo sejo.
Ich schließe die Sitzung.
Schluß der Sitzung 12 Uhr 30 Minuten Nachmittags.
---	---3s»
Založil kranjski deželni odbor. — Tisk Mikcev.