KRALJEVINA JUGO S LAVI JA SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE 64. kos. V LJUBLJANI, dne 11. avgusta 1934. Letnik V. VSEBINA: 510. Ustava islamske verske zajednice kraljevine Jugoslavije. 5.11. Seznamek strojev, izdelanih v državi. 512. Objave banske uprave o pobiranju obč. trošarin v 1.. 1934. 513. Izpremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine. 514. Razne objave iz »Službenih novin«. Zakoni in kraljevske uredbe. 510. Mi Aleksander I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije, na predlog Našega ministra pravde in po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta predpisujemo in proglašamo ustavo islamske verske zajednice kraljevine Jugoslavije.* I. Osnovne določbe. § 1. Islamska vera spada med priznane vere kraljevine Jugoslavije in je ravnopravna z vsemi ostalimi zakonito priznanimi verami. Vsi muslimani v kraljevini Jugoslaviji sestavljajo samostalno islamsko versko zajednico pod reis-ul-ulemom kot vrhovnim verskim starešinom. § 2. Islamska verska zajednica kraljevine Jugoslavije vzdržuje v smislu predpisov islama duhovno edinstvo z ostalimi islamskimi verskimi zajednicami. § 3. Islamska verska zajednica javno izpoveduje in uči svojo islamsko vero, javno opravlja svoje islamske verske dolžnosti ter samostalno opravlja in ureja svoje verske, versko-prosvetne in vakufsko-imovinske posle. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije«, z dne 25. julija 1930, št. 107/1X111/308, § 4. Celotni ustroj islamske verske zajednice sloni po določbi predhodnega paragrafa na verski, versko-prosvetni in vakufsko-imovinski ureditvi. Islamska verska zajednica se upravlja: 1. po predpisih šerijata; 2. po predpisih zakona o islamski verski zajednici kraljevine Jugoslavije;* 3. po določbah te ustave. § 6. Namen islamske verske zajednice je, da versko dviga spoznavalce islama in širi med njimi islamsko moralo, pa jih tako kulturno dviga. § 7. Islamska .verska zajednica doseza svoj namen s tem, da: 1. ustanavlja džamije, mektebe, medrese in druge verske, versko-prosvetne in človekoljubne zavode; 2. izobražuje verske uslužbence kakor tudi versko-prosvetne učitelje za svoje, državne in druge šole; 3. skrbi za versko in nravstveno vzgojo in izobrazbo islamske mladine v svojih, državnih in drugih šolah; 4. širi versko-moralne knjige in pouk med pripadniki islama; 5. pobija protiverska dejanja in protiversko propagando kakor tudi verske in moralne predsodke, slaba šege in navade; 6. organizira dobrodelna društva in ustanove in podpira vsako delovanje, ki gre za verskim, moralnim, prosvetnim, zdravstvenim, gospodarskim, socialnim in kulturnim preporodom muslimanov v duhu islama. § 8. Islamska verska zajednica in poedine njene ustanove so pravne osebe, sposobne, po predpisih zakonov pridobivati in imeti tako premične kakor tudi nepremične itnovine in izvrševati vse pravice, ki jim pristoje kot takim * »Uradni liste št. 148/33 iz 1. 1929./1930. § 9. Imovina islamske verske zajednice služi samo za njene namene in se ji ne sme z nikakršno pretvezo odvzemati niti uporabljati za druge namene, izvzemši primer razlastitve, določene z zakonom. § 10. Islamska verska zajednica upravlja in ureja samo-stalno svoje verske, versko-prosvebie in vakufsko-imo-vinske posle. Samostalno upravlja in prosto razpolaga z vsO svojo imovino in vsemi dohodki ob vrhovnem nadzorstvu države. Vse te posle vrši islamska verska zajednica po svojih verskih in imovinsko-upravnih organih, ki so določeni z zakonom o islamski verski zajedniei in urejeni s to ustavo. II. Organi islamske verske zajednice. § 11. Organi islamske verske zajednice so: 1. džematski medžlisi, zdžematskim imamom na čelu; 2. sreska vakufsko-mearifska poverjenstva, s šerijat-skim sodnikom na čelu; 3. vakufsko-mearifski svet v Sarajevu in vakufsko-mearifski 4vet v Skoplju, s svojima upravnima odboroma; 4. muftijstva, z muftiji na čelu; 5. ulema-inedžlis v Sarajevu in tilema-inedžlis v Skoplju; 6. vrhovno versko starešinstvo v Beogradu, z reis-ul-ulemom na Čelu. § 12. V verskem in versko-prosvetnem pogledu predstavljajo islamsko versko zajednioo vrhovno versko starešinstvo z reis-ul-ulemom, ulema-medžlisa, muftiji in šerijat-ski sodniki, v vakufsko-imovinskem pogledu pa vakufsko-mearifska sveta s svojima upravnima odboroma, sreska vakufsko-mearifska poverjenstva s podrejenimi niute-veliji in džematskimi medžlisi. 1. Džematski medžlis. § 13. Vsi muslimani enega ali več sosednjih krajev, kjer je najmanj 300 islamskih domov, sestavljajo vakufsko-mearifski džemat. Muslimani tistih krajev, kjer ni vsaj 300 islamskih domov, se morajo združiti s sosednjimi kraji in urediti v en džemat, izjeme smejo biti samo v tistih krajih in krajinah, kjer terenske in druge razmere to zahtevajo; v teh primerih se smejo džemati skupljati tudi z manjšim številom islamskih domov. O tem kakor tudi vobče o ustroju džematov odloča upravni odbor pristojnega vakufsko - mearifskoga sveta. Dom Je vsaka zase obstoječa islamska rodbina kakor tudi polnoletna samiška oseba s satnostalnim poklicem. § 14. Vsak musliman pripada kot član tistemu džematu. v katerem stalno živi. Člani džemata, ki so dovršili 21. starostno leto, sestavljajo džematski zbor. § 15. Džematski zbor voli džematski medžlis in se sestaja na poziv imama matičarja, ki mu je predsednik. V džematu, kjer je več imamov matičarjev, določi sresko vakufsko-mearifsko poverjenstvo v sporazumu z mufti-jem, kateri imam bodi predsednik džematskega zbora. § 16. Džematski medžlis ima v krajih od 300 do 500 muslimanov po pet članov in tri namestnike, v džematih od 500 do 1000 muslimanov po sedem članov in pet namestnikov, v džematih od 1000 do 2000 muslimanov po devet članov in sedem namestnikov, v džematih z več ko 2000 muslimani pa za vsakih nadaljnjih 1000 po dva člana In po enega namestnika več. § 17. Džematski medžlis se voli za tri leta. Predsednik džematskega medžlisa je imam matičar, ki je predsednik džematskega zbora. Ce je predsednik džematskega medžlisa zadržan, ga nadotnestuje tisti član, ki ga džematski medžlis izvoli. § 18. V džematski medžlis »e lahko izvoli član džemat* skega zbora, ki je dovršil 30, starostno leto. § 19. Članstvo v džematskem zboru izgubi: 1. kdor je pod skrbstvom ali v stečaju; 2. kdor je obsojen zaradi zločinstva ali zaradi pre- stopka, storjenega iz koristoljubja ali zoper javno moralo, dokler trajajo pravne posledice obsodbe; in ' 3. kdor aktivno služi pri vojski ali pri straži, ki je vojaško ustrojena. § 20. Vakufsko-mearifski svet predpisuje način, kako s® naj Vrše volitve ža džematski medžlis, in določi vsaki* krat dan volitev, § 21. Zoper volitve se sme pritožiti vsak član džematskega zbora v treh dneh po proglasitvi volilnega izidu na sresko vakufsko-mearifsko poverjenstvo. O pritožbi odloči v prvi stopnji sresko vakufsko-mearifsko poverjenstvo v osmih dneh. Zoper odločbo poverjenstva se lahko vloži pritožba v petih dneh na upravni odbor vakufsko-mearif-skega sveta, ki odloči v poslednji stopnji v petnajstih dneh. Ce sresko vakufsko-mearifsko poverjenstvo, odnosno upravni odbor volitev razveljavita, se razpišejo nove volitve v dotičnem džematu najkesneje v mesecu dni § 22. Džematski medžlis se sestane po opravljenih volitvah, najkesneje pa v sedmih dneh na predsednikov poziv k prvi seji in odredi predsedniku namestnika, po potrebi pa tudi tajnika in blagajnika. § 23. Predsednik zastopa džematski medžlis, sklicuje seje džematskega medžlisa in džematski zbor ter vodi te sestanke. § 24. Džematskemu medžlisu je dolžnost poglavitno, dat 1. zasleduje potrebe svojega džemata in podaja v tem pogledu predloge sreskemu vakufsko-mtarifskemu poverjenstvu;- 2. varuje ugled in koristi svojega džemata in islamske verske zajednice; 3. podpira verske in prosvetne uslužbence svojega džemata in skrbi za versko, moralno in kulturno-prosvetno povzdigo in vzgojo elanov svojega džemata; 4. izvršuje odločbe in naloge višjih verskih in vakuf-sko-mearifskih organov in teles; 5. nadzira verske in prosvetne zgradbe in druge vakufske objekte; 6. sestavlja inventar premične in nepremične imovine; 7. skrbi za potrebna sredstva, da se vzdržujejo džamije in mektebe; 8. pregleda vsaj vsak mesec račune svojega blagajnika in si prizadeva, da vrše tudi ostali člani svoje dolžnosti točno in vestno; 9. razpravlja in predlaga sreskemu vakufsko-mearif-skemu poverjenstvu letne proračune svojih potreb in mu podaja predloge, prošnje in vloge o vseh potrebah svojega džemata; 10. podaja konec vsakega leta sreskemu vakufsko-mearifskemu poverjenstvu poročilo o svojem poslovanju. § 25. Džematski medžlis jemlje v službo tiste džematske verske uslužbence, ki jih vzdržujejo džematski člani sami iz svojih sredstev. Takšni uslužbenci morajo dobiti, da se smejo vzeti v službo, odobritev pristojnega verskega oblastva za službo v dotičnem džematu. - §26. Odobritev za začasno službo v džematu se sme dati samo tistemu kandidatu, ki dokaže svojo sposobnost z veljavnim izpričevalom o opravljenem izpitu ali o večletni dobri uporabi v dotični službi. Če nima takega izpričevala, mora opraviti kandidat usposobljenostni izpit, ki se opravlja pri pristojnem sreskem vakufsko-mearifskem poverjenstvu. Temu izpitu prisostvujeta kot člana muftija in eden po njem odrejeni muderis; kjer pa teh ni ali če ne moreta priti, obavlja izpit sresko vakufsko-mearifsko poverjeništvo samo. Razen strokovne sposobnosti mora kandidat tudi dokazati, da je zadostil svoji vojaški obveznosti. Če nastane glede verskega uslužbenca, ki ga je džematski medžlis izbral, nesporazum med džematom z ene strani in sreskim vakufsko-mearifskim poverjenstvom z druge strani, odloči o tem muftija. § 27. V džamijah smejo opravljati službo, razen za to postavljenih džamijskih uslužbencev, tudi druge osebe, če to sresko vakufsko-mearifsko poverjenstvo dovoli. Na muftijskem sedežu daje to dovolitev muftija. 2. Sresko vakufsko-moarifsko poverjenstvo. § 28. Sresko vakufsko-mearifsko poverjenstvo je organ versko-prosvetne in vakufsko-imovinske uprave islamske verske zajednice v srezu. Njegov sedež in območje sta kraj in ozemlje sreskega upravnega oblastva; izjeme od tega pa so dopustne samo po odločbi pristojnega vakufsko-mearifskega sveta. § 29. Sresko vakufsko-mearifsko poverjenstvo ima v krajih z več ko 10.000 muslimani po sedem članov, v krajih do 10.000 muslimanov pa po pet članov. § 30. Član sreskega vakufsko-mearifskega poverjenstva in njegov predsednik je po položaju en šerijatski sodnik dotičnega sreza, ki ga določi minister pravde po zaslišanju pristojnega ulema-medžlisa in upravnega odbora vakufsko-mearifskega sveta. Kjer na sedežu sreskega vakufsko-mearifskega poverjenstva ni šerijatskega sodišča, je namesto šerijatskega sodnika član in predsednik tisti, ki ga odredi minister pravde po zaslišanju omenjenih teles. Ostale člane sreskega vakufsko-mearifskega poverjenstva postavlja odbor pristojnega vakufsko-mearifskega sveta. § 31. Seje sreskega vakufsko-mearifskega poverjeništva so enkrat na teden, po potrebi tudi večkrat. Če zahteva to tretjina članov sreskega vakufsko-mearifskega poverjenstva, se mora sklicati izredna seja. § 32. V področje sreskega vakufsko-mearifskega poverjenstva spada poglavitno, da poverjenstvo: 1. vodi volitve za džematske medžlise po pravilniku, ki ga predpiše pristojni vakufsko-mearifski svet; 2. nadzira poslovanje džematskih medžlisov svojega sreza; 3. vodi v evidenci vso vakufsko-mearifsko premično in nepremično imovino v območju svojega sreza; 4. nadzira verske in vakufsko-mearifske zgradbe in čuje nad celotnim poslovanjem mutevelijev in vseh vakufsko-mearifskih plačanih organov svojega območja; 5. podaja predloge o osnavljanju, postavljanju, vzdrževanju in popravljanju džamij in drugih verskih, prosvetnih in človekoljubnih zavodov; 6. podaja predloge o odsvojitvi, menji in obremenitvi vakufskih nepremičnin, o nakupu nepremičnin in zidavi plodonosnih novih zgradb iz vakufsko-mearifskih sredstev in o načinu, kako se dajejo vakufske nepremičnine v najem in zakup; 7. oddaja mnenja o poravnavanju in sklepanju ter razvezovanju pogodb; 8. predlaga odpis dvomnih in neizterljivih terjatev; 9. podaja predloge o imenovanju, plačah, nagradah' in odsotstvih vakufsko-mearifskih in verskih uslužbencev svojega sreza in jim daje odsotstva do 14 dni; predloge glede verskih uslužbencev, h katerim spadajo tudi imami matičarji, pošilja preko muftija; 10. ocenja sposobnost verskih uslužbencev, ki jih voli džematski medžlis, v smislu § 26.; 11. čuje nad tem, da se predpisno izvršuje učni načrt v vseh verskih in vakufsko-mearifskih zavodih; 12. javlja muftiju in državnim oblastvom, če izve, da se osnova islamskega verskega pouka v javnih šolah ali zavodih ne upošteva; 13. odreja svoje odposlance, ki prisostvujejo završniin izpitom v vseh šolah njegovega območja; 14. vzpodbuja islamsko mladino, naj hodi v čim večjem številu v vse, zlasti pa v verske šole, in naj se uči obrtov; 15. podaja predloge upravnemu odboru pristojnega vakufsko-mearifskega sveta o podeljevanju štipendij islamskim dijakom srednjih in visokih šol; 16. sestavlja in predlaga vakufsko-mearifskemu svetu proračun za prihodnje in zaključni račun za minulo leto glede vakufsko-mearifske imovine v svojem območju; 17. sprejema in predlaga s svojim poročilom upravnemu odboru pristojnega vakufsko-mearifskega sveta račune mutevelijev kakor tudi vse druge račune, ki zadevajo vakufsko-mearifsko imovino; 18. obvešča o vseli važnejših dogodkih, ki zadevajo verske in vakufsko-mearifske posle, upravni odbor pristojnega vakufsko-mearifskega sveta kakor tudi ulema-medžlis po muftiju, kakršna je pač pristojnost teh organov; 19. izvršuje naloge upravnega odbora pristojnega vakufsko-mearifskega sveta, ulema-medžlisa in muftija, ki so se izdali v mejah njih pristojnosti. § 33. K sejam sreskega vakufsko-mearifskega poverjen-stva o stvareh, ki zadevajo koristi enega ali več džema-tov, je treba klicati predsednike dotičnih džematskih medžlisov. Tem gre v tem primeru posvetovalna in glasovalna pravica. 3. Vakufsko-inearifški svet. § 34. Vrhovni nakazovalec in nadzorni organ za celotno vakufsko-mearifsko in drugo imovinsko upravo islamske verske zajednice je vakufsko-mearifski svet v Sarajevu za ozemlje banjaluškega, tuzlanskega, sarajevskega in mostarskega muftijslva, vakufsko-mearifski svet v Skoplju pa za ozemlje skopeljskega, bitoljskega, prizrenskega, novopazarskega in pleveljskega muftijstva. § 35. Člani vakufsko-mearifskega sveta so vsi člani ulema-medžlisa, vsi muftiji inivsi vrhovni šerijalski sodniki z območja sveta, vakufsko-mearifski direktor in petnajst članov, ki jih imenuje minister pravde na osnovi dvojnega predloga upravnega odbora vakufsko-mearifskega sveta. Izmed članov, ki jih imenuje minister pravde, morajo imeti najmanj trije fakultetno izobrazbo. § 36. Vakufsko-mearifski svet se sestavlja za tri leta. Dva meseca pred iztekom tega roka se mora podati predlog glede listih novih elanov, ki jih postavlja minister pravde. § 37. Vakufsko-mearifski svet si voli na prvem sestanku predsednika in dva podpredsednika. § 38. Sestanki vakufsko-mearifskega sveto so redni ali izredni. Na redni sestanek sklicuje predsednik sveta sporazumno /. upravnim odborom jeseni vsakega leta. na izredni pa, kadar tretjina članov sveta ali upravni odbor to zahteva. Sklic je pirobčili članom najmanj osem dni pred dnevom sestanka in je označiti dnevni red prve seje. Izredno sejo je treba sklicati uajkesueje v mesecu dni. § 39. Prvi seji sveta predseduje po letih najstarejši član, ki odredi takoj .volitev predsednika, dveh podpredsednikov in potrebnega števila tajnikov sveta. § 40. Vakufsko-mearifski svet je pristojen poglavitno, da: 1. voli člane svojega upravnega odbora in njih namestnike; 2. imenuje uradnike upravnega odbora in vrši nad njimi disciplinsko oblast; 3. odobruje letini proračun islamske verske zajednice na svojem ozemlju kakor tudi proračune samostalnih vakufov, katerih letni dohodek znaša najmanj 20.000 dinarjev, in vseh vakufsko-mearifskih skladov ter razrešuje zaključne račune o njih; 4. nadzira poslovanje vakufsko-mearifskih organov in vseh uslužbencev vakufsko-mearifske uprave; 5. odloča sporazumno z ulema-rnedžlisom o ustanovitvi in vzdrževanju džamij in ostalih verskih objektov; 6. odloča o nakupu posestev, prodaji, men ji in obremenitvi premične in nepremične vakufske imovine, kolikor ne more tega opraviti upravni odbor; 7. odloča o plodonosnem nalaganju vakufske imovine, zlasti o dajanju posojil iz vakufsko-mearifskih skladov in imovine poedinih vakufov; 8. odloča o načinu, kako je dajati vakufske nepremičnine v najem in zakup; 9. odloča o odpisu dvomnih in neizterljivih terjatev poedinih vakufov in skladov črez 2000 dinarjev; 10. ustanavlja nova uradniška in uslužbenska mesta, odreja vsem uslužbencem prejemke in ureja njih ostala službena razmerja; 11. daje vakufsko-mearifskim uslužbencem odsotstva nad tri mesece; 12. odreja dnevnice in potno stroške svojim članom in članom svojega upravnega odbora; 13. predpisuje poslovnike in službena pravila za vse vakufsko-mearifske organe in telesa; 14. izpreminja veljavne in izdaja nove predpise o upravljanju in nadziranju vakufsko-mearifske imovine, o voditvi knjig, računov in blagajniških poslov; 15. izpreminja vljavne in izdaja nove predpise o disciplinskem postopku in pokojninah za vakufsko-mearifske uradnike in uslužbence; 16. določa učni načrt za posvetne predmete v vseh vakufsko-mearifskih šolah; 17. podeljuje štipendije dijakom srednjih in visokih šol; 18. odloča dokončno o pritožbah zoper odločbe vseh vakufsko-mearifskih organov, kolikor ta odločba ni prepuščena upravnemu odboru; 19. skrbi, da se čuva celotna vakufska imovina, in predlaga kraljevski vladi svoje vloge in pritožbe o vseh poslih vakufsko-mearifske uprave. Za sklepe iz točk 13., 14., 15. in IG. je treba odobritve ministra pravde. t. Upravni odbor vakufsko-mearifskega, sveta. S 41. Upravni odbor vakufsko-mearifskega sveta je vrhovni upravni organ v vakufsko-mearifskih in drugih imov inskih poslih. Upravni odbor vakufsko-mearifskega sveta je sestavljen iz sedmih članov; izmed teh je en član predsednik ulema-medžlisa, drugi pa vakufsko-mearifski direktor; pet članov in prav toliko njih namestnikov pa voli svet izmed sebe. Predsednik odbora je predsednik ulema-medžlisa, podpredsednika pa voli odbor izmed sebe. § 42. Mandat Slanov sveta upravnega odbora traja tudi še po izteku njegove dobe kakor tudi ob njegovem razpustu, dokler se ne izvoli izmed novega sveta nov upravni odbor. Izstop iz sveta Lina za posledico tudi izstop iz upravnega odbora' § 43. Upravni odbor sklicuje njegov predsednik vsak mesec enkrat, po potrebi ali če to zahteva tretjina njegovih članov, pa tudi večkrat. Upravni odbor posluje v Sarajevu, odnosno vSkoplju. § 44. Upravnemu odboru vakufskc-mearifskega sveta je dolžnost poglavitno, da: 1. opravlja tekoče posle vakufske imovine in upravlja celotne dohodke in razhodke islamske verske zajed-nice v svojem območju; 2. vrši starešinsko oblast nad vsemi uslužbenci va-kufsko-mearifske uprave; 3. nadzira poslovanje sreskih vakufsko-mearifskih poverjenstev in jim daje navodila; 4. nadzira samostalne vakufe glede uprave imovine in izpolnjevanja ustanovnih namenov; 5. odobruje uvakufitve, sprejema darila in volila; 6. postavlja mutevelije in druge vakufsko-mearifske uslužbence, izvzemši uslužbence, navedene v točki 2. § 40.; 7. odobruje proračune in razrešuje račune samostal-nih vakufov, katerih letni dohodki ne presezajo 20.000 dinarjev; 8. imenuje posvetne učitelje na vakufskih šolah sporazumno z ulema-medžlisom, postavlja uradnike in slu-žitelje sreskih vakufsko-mearifskih poverjenstev in slu-žitelje upravnega odbora, vrši disciplinsko oblast nad njimi in jim daje odsotstva do treh mesecev; 9. podaja predloge ulema-medžlisu glede imenovanja verskih uslužbencev, plačevanih iz sredstev islamske verske zajeda ice; 10. dovoljuje vakufsko-imovinskim uslužbencem predjeme na plačo do višine trimesečnih celotnih prejemkov in jim daje nagrado, honorarje in podpore v mejah proračunskih kreditov. Glede verskih uslužbencev dela to upravni odbor po predlogu ulema-med/lisa; 11. odloča o odklonitvi in izgubi članstva v džemat-skih medžlisih in o izrekanju ter uporabljanju denarnih kazni zoper te člane; 12. odloča po § 38. o sklicu vakufsko-mearifskega sveta; 13. sestavlja letni proračun in pregleduje zaključni račun islamske verske zajednice na svojem ozemlju kakor tudi zaključne račune samostalnik vakufov in vakufsko-mearifskih skladov z dohodkom nad 20.000 dinarjev na leto in jih predlaga vakufsko-mearifskemu svetu; 14. podaja vakufsko-mearifskemu svetu letno poročilo o svojem poslovanju; 15. izdeluje predloge vakufsko-mearifskemu svetu po njegovem nalogu ali po lastni pobudi; 16. pripravlja vse, česar je treba, za zborovanje sej sveta; in 17. izvršuje odločbe sveta in disciplinske razsodbe pristojnih verskih oblastev o denarnih kaznih in o odpustu verskih uslužbencev. § 45. Ko upravlja vakufsko imovino ter dohodke in razhodke islamske verske zajednice, se mora upravni odbor natančno ravnati po sklepih sveta in po pristojno ustanovljenem proračunu. Če nastane nujna potreba, da se kaj odredi o takšnih posilili, o (katerih posvetovanje in odločitev spadata v pristojnost sveta, in v času, ko svet ni zbran, se predlagajo takšni posli v posvetovanje in odločitev upravnemu odboru pri njegovem prvem sestanku, odnosno se po potrebi skliče upravni odbor na izredno sejo. V takšnih primerih sodelujejo pri sejah tudi člani ulema-medžlisa in vrhovnega šerijatskega sodišča z glasovalno pravico in se izdajajo odločbe namesto sveta; o teh odločbah pa je treba obvestiti svet pri prvem njegovem sestanku.' 5. Muftiji. § 46. Muftiji se volijo po predpisih zakona o volitvi reis-ul-ulema, članov ulema-medžlisa in muftijev ter o prejemkih verskih uslužbencev islamske verske zajednice, postavljajo se pa s kraljevim ukazom. § 47. Vsako izpraznjeno muftijsko mesto je treba popolniti v treh mesecih. § 48. Dolžnost muftija je poglavitno, da: 1. izdaja običajne fetve; 2. posveča popolno pozornost islamskim kulturnim in prosvetnim ustanovam na ozemlju svojega muftijstva; 3. nadzira verske uslužbence v avtonomni in državni službi na svojem ozemlju ter pregleduje džamije in druge verske objekte v smislu navodil in naredb ulema-medžlisa po potrebi, ki se pokaže; 4. nadzira izvrševanje učnega načrta za islamski verski pouk na državnih in drugih šolali in pazi, da se čuvajo in spoštujejo predpisi islama v vseh javnih ustanovah; 5. si prizadeva, da se širi poznavanje islamskega nauka med muslimani s prepovedovanjem in poukom in da se morala kar najbolj utrdi; 6. predlaga ulema-medžlisu po potrebi poročila o važnih primerih in o uspehih pregledov, glavno poročilo o celotnem poslovanju pa vsakega pol leta; § 49. Za poravnavo potnih stroškov pri službenih potovanjih dobivajo muftiji letno povprečnino iz sredstev islamske verske zajednice po sklepu vakufsko-mearifskega sveta in na predlog ulema medžlisa. Za letno povprečnino se mora določiti vsako leto potrebni kredit v proračunu islamske verske zajednice. § 50. Muftijski sedež je: 1. v Banjaluki za ozemlje Vrbaske, Dravske in Savske banovine, razen oseškega in gračaniškega sreza; 2. v Tuzli za ozemlje tuzlanskega. kladanjskega, vla-seniškega, srebrniškega, zvomiškega, jadarskega, loz- « niškega, bijelinjskega, podrinskega, brčanskega, oseškega in gračaniškega sreza; 3. v Sarajevu za ozemlje sarajevskega, rogatiškega, višegradskega, čajniškega, fočanskega, visoškega, foj-niškega, zeniškega, žepškega, travniškega in bugojan-skega sreza in za ostale krajo Drinske banovine, ki ne pripadajo tuzlanskemu muftijstvu; 4. v Mostaru za ozemlje Primorske banovino, razen travniškega in bugojanskega sreza, in za ozemlje dubrovniškega, biloškega, gataškega, ljubinjskega, neve-sinjskega, stolaškega in trebinjskega sreza Zetske banovine; 5. v Plevlju za ozemlje pleveljskega, pribojskoga, novovareškega, mileševskega, bjelopoljskega, beranskega, podgoriškega, nikšiškega, ulcinjskega in barskega sreza in za ostale krajo Zetsko banovine, ki ne pripadajo kakšnemu drugemu muftijstvu; 6. v Novem Pazaru za ozemlje deževskega, štaviške-ga, sjeniškega, kosovsko-mitroviškega, pečskega, istoškega in plavogusinjskoga sreza; 7. v Prizrenu za ozemlje gračaniškega, lapskega, vu-čitrnskega, dakoviškega, podrimskega, šarplaninskoga, gorskega, podgorskega, giljanskega in nerodimskega sreza; 8. v Bitolju za ozemlje bitoljskega, kruševskega, debarskega, struškega, ohridskega, prespanskega, kičev-skega, prilepskega, poreškega, dojransko-devdelijskega, kavadarskega, negotinsko-vardarskega in morihovskega sreza; 9. v Skoplju za ozemlje srezov Vardarske banovine, ki ne pripadajo muftijstvoma v Prizrenu in Bitolju, dalje za ozemlje Moravske in Dunavske banovine ter uprave mesta Beograda. § 51. Pri vsakem muftijstvu službuje po en muftijski tajnik, ki nadomestuje muftija v vseh njegovih dolžnostih, ki mu jih poveri muftija, če pa tega ni, pristojni ulema-medžlis. Razen tajnika se postavi pri vsakem muftijstvu še potrebno število drugega osebja. Muftijski tajniki morajo imeti najmanj šerijatsko sodniško šolo, veliko medreso v Skoplju ali kakšno drugo popolno versko srednjo šolo, ki je tem po verski izobrazbi enaka. Muftijske tajnike postavlja vrhovno versko starešinstvo na predlog ulema-medžlisa in po zaslišanju pristojnega muftija. Drugo pisarniško osebje postavlja muftija. Pisarniškemu osebju muftijstva daje odsotstvo do 14 dni muftija. Zvanje muftijskih tajnikov se določa v 6., 7. in 8. skupini I. kategorije in v 2., 3. in 4. skupini II. kategorije. Izobrazb« I. kategorije ustreza kvalifikacija, označena v drugem odstavku, z najmanj osmimi leti pisarniške službe. § 52. Muftija vrši disciplinsko oblast nad vsem osebjem muflijske pisarne in nad drugimi verskimi uslužbenci svojega območja v prvi stopnji. 6. Ulema-medžlis. § 53. Ulema-medžlis je glavni organ, po katerem se vršita uprava in nadzor nad celotnim islamskim verskim, ver-sko-prosvetnim in kulturnim življenjem. Ulema-medžlisa sta dva: eden v Sarajevu, drugi v Skoplju. Njiju teritorialna pristojnost se sklada s teritorialno pristojnostjo vakufsko-mearifskih svetov v Sarajevu in v Skoplju. § 54. (Jlema-medžlis jo sestavljen iz štirih članov, ki volijo izmed si>be predsednika za tri leta. Ce so glasovi razpolovljeni, odloča reis-ul-ulema. § '55. Člani ulema-medžlisa se volijo po predpisih zakona o volitvi reis-ul-ulema, članov ulema-medžlisa in muf ti jev in o prejemkih verskih uslužbencev islamske verske za-jecLniice, postavljajo se pa s kraljevim ukazom. Izpraznjeno mesto člana ulema-medžlisa se mora popolniti v treh mesecih. § 56. Vsak član ulema-medžlisa opravlja njemu od predsednika dodeljene posle po poslovnem redu, ki ga predpiše ulema-medžlis v šestih mesecih od dne, ko dobi ta ustava moč. Poslovni red stopi v veljavo, ko ga potrdi vrhovno versko starešinstvo. § 57. Clanom-ulema-medžlisa in muftijem gre letni odmor do 40 dni po določbah, ki se izdajo v službeni pragmatiki. Članom ulema-medžlisa in muftijem daje po potrebi odsotstvo do 14 dni ulema-medžlis, nad 14 dni pa reis-ul-ulema. § 58. Ulema-medžlis ima sejo vsak teden, po potrebi pa skliče predsednik tudi izredno sejo. § 59. Ulema-medžlisu je dolžnost poglavitno, da: 1. upravlja in nadzira celotno islamsko versko, družabno in kulturno življenje in vse takšne ustanove v svo- jem območju; 2. sodeluje z vakufsko-mearifskim svetom pri odločanju o ustanovitvi džamij in drugih verskih objektov, šol, vzgojnih in človekoljubnih zavodov; 3. skrbi, da se razširja poznavanje islamskega nauka med muslimani in morala kar najbolj utrdi; 4. pazi, da se čuvajo in spoštujejo v šolah an zavodih kakor tudi vobče v islamskih državnih, samoupravnih in zasebnih ustanovah predpisi islama, zlasti pa da pregleduje šolske knjige in priobčuje svoje morebitne opaz-be v njih vrhovnemu verskemu starešinstvu; 5. predpisuje učni načrt za islamski verski pouk v vseh islamskih šolah in podaja sporazumno z vakufsko-mearifskim svetom svoje predloge glede učnega načrta za islamski verski pouk v vseh ostalih državnih in zasebnih šolah svojega območja, in glede drugega pouka v vakufsko-mearifskih šolah; 6. nadzira po podrejenih muftijih in ereskih vakuf-sko-mearifstkih poverjenstvih poslovanje vseh verskih šol; 7. imenuje veroučitelje islamske vere pri vseh islamskih šolah svojega območja; * 8. podaja predlog© vrhovnemu verskemu starešinstvu glede postavljanja veroučiteljev in imamov v državnih šolah, vojaških uradih, državnih bolnicah, pri kazenskih in tem podobnih zavodih in drugih državnih ustanovah; 9. predlaga upravnemu odboru predjeme, podpore, nagrade in honorarje za vse verske uslužbence svojega območja; 10. vrši disciplinsko oblast nad vsemi verskimi uslužbenci svojega območja v drugi in poslednji stopnji, nad muftiji pa v prvi stopnji. § 60. Tajnika ulema-medžlisa postavlja na predlog pristojnega ulema-medžlisa reis-ul-ulema, ostalo pisarniško osebje pa postavlja ulema-medžlis. § 61. Tajnik ulema-medžlisa mora imeti fakultetno izobrazbo. 7. Vrhovno versko starešinstvo. § 62. Vrhovno versko starešinstvo je najvišji upravno-nad-zorni organ nad celotnim verskim in versko-prosvetnim islamskim življenjem an izdaja načelna tolmačenja, kateri šerijatsko-pravni predpisi se naj uporabljajo. Varuje in predstavlja edinstvo islamske verske zajednice v kraljevini in skrbi, da so vsi predpisi, ki se nanašajo na njeno življenje, v obeh njenih območjih enaki. ( § 63. Vrhovno versko starešinstvo je sestavljeno iz reis-ul-ulema in predsednikov obeh ulema-medžlisov. Vrhovnemu verskemu starešinstvu je sedež v Beogradu. Njegove seje sklicuje reis-ul-ulema po potrebi. Vrhovno versko starešinstvo si predpiše za svoje poslovanje pravilnik v šestih mesecih, ko dobi ta ustava moč. .§64. Do upostavitve pravilno sestavljenega hilafeta, ki ga priznata svet, označen v § 4. zakona o islamski verski zajednici, in vlada kraljevine Jugoslavije, daje reis-ul-ulemu pred uvedbo v dolžnost menšuro (pooblastitev) omenjeni svet, čigar predsednik je po letih najstarejši član. Način občevanja islamske verske zajednice kraljevine Jugoslavije s takšnim hilafetom kakor tudi pogoje in postopek ob izdajanju menšure predpiše minister pravde sporazumno z vrhovnim verskim starešinstvom. § 65. Reis-ul-ulema je vrhovni verski starešina celotne islamske verske zajednice kraljevine Jugoslavije. Nado-niestuje ga član vrhovnega verskega starešinstva, ki ga on odredi. Reis-ul-ulema se voli po predpisih zakona o volitvi reis-ul-ulema, članov ulema-medžlisa in muftijev ter o prejemkih verskih uslužbencev islamske verske zajednice, Postavlja se pa s kraljevim ukazom. Izpraznjeno mesto reis-ul-ulema se mora popolniti v treh mesecih. § 66. Reis-ul-ulema prejema iz državnih proračunskih sredstev iz naslova stroškov za reprezentacijo in vzdrževanje avtomobila, ki mu ga daje država, po 16.000 dinarjev na mesec in uživa stanovanje v naravi v zgradbi vrhovnega verskega starešinstva, ki mu ga dd z opremo vred na razpolago država za nastanitev pisarne vrhovnega verskega starešinstva in za stanovanje reis-ul-ulema. § 67. Vrhovnemu verskemu starešinstvu je dolžnost pogla_ vitno, da: 1. nadzira poslovanje verskih in versko-prosvetnih organov in teles islamske verske zajednice; 2. daje pobudo vsem verskim organom za ostvaritev namenov in prizadevanj islamske verske zajednice; 3. odobruje sporazumno s pristojnim ulema-medžli-som učni načrt in program vseh verskih zavodov in šol; 4. ocenjuje in izdaja sporazumno s pristojnim ulema-medžlisom verske knjige in njih prevode; 5. odloča o načelnih razlikah v mnenju, ki nastanejo med ulema-medžlisema, in odloča v najvišji stopnji o pritožbah zbog nepravilne uporabe šerijatskih predpisov po podrejenih organih; 6. skrbi, da se vrše v vseh verskih islamskih šolah, samoupravnih in državnih, predavanja v soglasnosti z nauki islamske vere; 7. postavlja potrebno število uslužbencev za svoj urad; 8. izdaja in odjemlje šerijatskim sodnikom pred-pisne mnralese po predpisih uredbe, ki jo izda minister pravde sporazumno z vrhovnim verskim starešinstvom; 9. vrši disciplinsko oblast nad svojimi uslužbenci v prvi in poslednji stopnji, nad muftiji pa v poslednji stopnji. § 68. Vrhovno versko starešinstvo sme sklicati v dogmatskih in šerijatsko-pravnih vprašanjih, če se pokaže potreba, oba ulema-medžlisa na sejo. Seje smejo biti po potrebi v Beogradu, Sarajevu ali Skoplju. § 69. Ce se pokaže potreba, razpravljati o možnosti enotnosti v občnih poslih islamske verske zajednice, pokliče lahko reis-ul-ulema pred proračunsko razpravo vakufsko-mearifskih svetov na sestanek predsednika obeh ulema-medžlisov, predsednika obeh vakufsko-mearifskih svetov, oba vakufska direktorja in predsednika obeh vrhovnih šerijatskih sodišč; s temi obravnava glavne smernice poslovanja in način, kako ostvariti prizadevanja islamske verske zajednice glede vakufov, o ukoriščanju vakufske imovine, postavljanju verskih in prosvetnih objektov, o izsleditvi novih finančnih virov kakor tudi o vseh ostalih vprašanjih, ki posezajo v življenje islamske verske zajednice in v poslovanje njenih organov. § 70. Vse dopisovanje podrejenih organov islamske verske zajednice z osrednjimi državnimi oblastvi in obratno se vrši po vrhovnem verskem starešinstvu. § 71. Oba ulema-medžlisa in oba vakufsko-mearifska sveta predlagata vsako leto vrhovnemu verskemu starešinstvu občno poročilo o svojem poslovanju. Prav tako morata predložiti v najkrajšem roku tudi posebna poročila, če vrhovno versko starešinstvo to zahteva. § 72. Pisarno vrhovnega verskega starešinstva tvori tajnik s potrebnim številom pisarniškega osebja. § 73. Tajnik vrhovnega verskega starešinstva mora imeti pravno fakulteto. § 74. Tajnika in ostalo pisarniško osebje vrhovnega starešinstva postavlja reis-ul-ulema. III. Uprava in finance. § 75. Za občno upravno poslovanje kakor tudi za opravljanje vseh imovinskih in finančnih poslov islamske verske zajednice se ustanavljata vakufski direkciji v Sarajevu in v Skoplju za območje sarajevskega, odnosno skopelj-skega vakufsko-mearifskega sveta. Vakufska direkcija ima svoj finančni odsek z računovodstvom, ki oskrbuje vse dohodke in razhodke islamske verske zajednice in opravlja v svojem območju vse njene imovinsko-računske posle. Z uredbo, označeno v § 5. zakona o islamski verski zajednici, ki jo izdasta sporazumno oba vakufsko-mearifska sveta, vsak za svoje območje in za vrhovno versko starešinstvo, a jo odobri minister pravde, se predpiše ustroj celotne finančne in računovodstvcne službe in kontrole. § 76. Vakufskega direktorja postavlja vakufsko-mearifski evet. Vakufskemu direktorju je dolžnost poglavitno, da: 1. vodi in zastopa celotno upravo vakufske direkcije; 2. vodi in nadzira poslovanje uslužbencev vakufske direkcije in vrši nad njimi disciplinski nadzor; 3. sprejema in odpušča dnevničarje in sluge vakufske direkcije; 4. daje uslužbencem vakufske direkcije odsotstva do dveh mesecev. § 77. Upravni odbor vakufsko-mearifskega sveta predpiše * uredbo ustroj poslovanja vakufske direkcije. § 78. Islamska verska zajednica pokriva svoje potrebščine: 1. z dohodki vseh verskih in vakufsko-mearifskili posestev in skladov; 2. z dohodki od verskih taks; 8. z dohodki <>d prspevkov, odmerjenih na dohodke poedinih samostaluih vakufov; 4. z dohodki od prostovoljnih prispevkov in vasi-jetov; 5. z dohodki od eventualno podpore poLitično-uprav-niih občin; 6. z dohodki od stalne državne podpore; 7. z dohodki od verskih doklad. § 79. Versko imovino sestavljajo vsa premična in nepremična imetja islamske verske zajednice s samostalnima upravama v Sarajevu in v Skoplju. § 80. Odredbe vakufnama se morajo izvrševati in se smejo izpraniemiti ali ukiniti samo s sklepom pristojnega vakufsko-mearifskega sveta po odobritvi ulema-medžlisa, in to, če zbog neuporabnosti ali nepotrebnosti poedinih odredb vakufnama ni moči ali ni treba izvrševati. Pri vakufih brez vakufnama je postopati po obstoječem običaju, kolikor ne odločita na predlog sreskega vakufsko-mearifskega poverjenstva vakufsko-mearifski svet in ulema-medžlis drugače. Z morebitnimi izpremembami pa se ne sme posezati v osebne koristi vakufskih naslednikov. § 81. Samostalne vakufe upravlja mutevelija ali oseba, ki jo je za to upravni odbor vakufsko-mearifskega sveta posebej postavil, po navodilih in odredbah upravnega odbora, ki se mu pošiljajo po graškem vakufsko-mearif-skem poverjenstvu. V času, ko mutevelije ni ali je z dolžnosti odstranjen, upravlja samostnini vakuf sresko vakufsko-mearifsko poverjenstvo. Način uprave samostalnik vakufov predpiše vakuf-sko-mearifski svet. * Mutevelije postavlja, odstranja z dolžnosti in razrešuje na predlog sreskega vakufsko-mearifskega poverjenstva upravni odbor vakufsko-mearifskega sveta. Pri postavljanju mutevelijev je treba upoštevati tudi izrečno izjavljeno željo vakufa glede mutevetijeve osebe. Za mutevelija se sme postaviti kdo tudi za več. sa-mostalndh vakufov. Disciplinsko oblast nad mutoveliji vrši upravni odbor vakufsko-mearifskega sveta. Neposredni nadzor nad muteveliji vrši sresko vakufsko-mearifsko poverjenstvo. Mutevelija ne more bili, kdor ni državljan kraljevine Jugoslavije. § 82. Dohodki samostalndh vakufov se uporabljajo v namenjene svrhe po proračunu, ki ga sestavlja mutevelija s sreskim vakufsko-mearifskim poverjenstvom, odobru-je pa vakufsko-mearifski svet, odnosno upravni odbor vakufsko-mearifskega sveta po svoji pristojnosti. Z dohodki samostalnih vakufov, katerih potrebe so prestale, razpolaga vakufsko-mearifski svet po zaslišanju pristojnega sreskega vakufsko-mearifskega poverjenstva. § 83. Vakufsko-mearifski svet predpiše z odobritvijo ministra pravde, dano sporazumno z ministrom za finance, pravilnik o taksah, ki se plačujejo za uradna dejanja verskih in vakufsko-mearifskili organov. § 84. Odstotek doklad na dohodke saimostalnih vakufov določa vakufsko-mearifski svet. Pri sreskili vakufih ne sme biti nikdar večji od 10°/o kosmatega dohodka, pri evtadijetskih vakufih pa ne večji od 15% čistega dobička. § 85. Od državne podpore, določene v smislu § 23. zakona o islamski verski zajedntci kraljevine Jugoslavije po dosedanjih razhodkih državnega proračuna in finančnega zakona za leto 1929./1930., pripada po odbitku vsote, potrebne za pokritje osebnih in materialnih razhodkov vrhovnega verskega starešinstva v Beogradu, en del samo-stalni imovinski upravi islamske verske zajednice v Sarajevu, drugi del pa samostalni imovinski upravii v Skop-Iju. Ta dva dela se določata po številu islamskega prebivalstva tega in onega območja, ko se predhodno doda deln i mo vinske uprave v Skopijo vsota, potrebna za pokritje osebnih in materialnih razhodkov uloma-medžlisa v Skopi ju. Vsoti, ki se tako ugotovita, se oddajata vsako leto iz državne blagajne vsaj v mesečnih obrokih vnaprej neposredno vakufsko-mearifski direkciji v Sarajevu, odnosno v Skoplju, vsota, izločena za pokrivanje osebnih in materialnih razhodkov vrhovnega verskega starešinstva v Beogradu, pa temu starešinstvu. Vrhovno versko starešinstvo ugotovi vsako leto svoj proračun osebnih in materialnih razhodkov, ki ga odobrita oba vakufsko-mearifska sveta, in po katerem se določi vsota, ki se od državne podpore po predhodnem odstavku vrhovnemu verskemu starešinstvu neposredno oddaja. Če se oba vakufsko-mcanifska sveta glede odobritve proračuna vrhovnega verskega starešinstva ne zedinita, odobri ta proračun v skupni seji odposlanstvo obeh svetov iz po treh članov. Sejo skliče v Beograd reis-ul-ulema in ji predseduje. Po odobrenem proračunu vrhovnega verskega starešinstva je reds-ut-ullema kot vrhovni verski starešina nakazo, vaiec, njegov tajnik pa računodajnik. § 86. Doklado na neposredni davek, ki jo plačujejo obda-čenci islamske vere v državi, so upravičeni razpisati va-kufsko-mearifskii svet, sresko vakufsko-mearifsko poverjeništvo in džematski medžlis, če dohodki, označeni v § 78., brez doklade ne morejo pokriti razhodkov, določenih s proračunom. Sklep o razpisu doklade za vnaprej do-Boč; :m dobo postane polnoveljaven, ko ga odobri minister fca finance sporazumno z ministrom pravde. Te odobritve ni treba za doklade do 10% na neposredni državni davek, ki jih razpisujejo džematski medžlisi po sklepu džemat-skega zbora, sprejetem od 75% davčne moči v džematu. Za njih sklepe je treba samo odobritve pristojnega va-k 11 f s k o-i nea r i fskega sveta. Doklada, ki se je pobirala do dne, ko dobi ta ustava moč, na ozemlju bivše Bosne to Hercegovine, se pobira na vse oblike neposrednega davka, kakor tudi tako zvana bera v Srbiji, ki je zajamčena z dosedanjim zakonom, 'n to dokler ne izda vakufsko-mearifski svet v Sarajevu, odnosno v Skoplju odločijo o pobiranju nove doklade in tega pristojna oblast va ne odobre. § 87. "Verske doklade zbirajo organi državne davčne administracije istočasno in povsem po predpisih za državne davščine in jih oddajajo v trimesečnih obrokih vakufsko-mearifskiiin organom, ki so jih predpisali. § 88. Razhodikii islamske verske zajednice so poglavitno tile: 1. upravni stroški vak u f s k o-mea r i f sk i h organov; 2. stroški za vzdrževanje njene imovine in za javne davščine; 3. stroški za ustanovne namene zaseženih vakufov; 4. podpore za popravilo in gradnjo džamij, ki nimajo vakufov ali katerih vakufi so nezadostni, ki pa so v takih krajih, kjer islamsko prebivalstvo gmotno ni zadosti močno, da to samo opravi; 5. podpore osebju džamij, verskih zavodov in šdl, za katere ni vakufov ali so nezadostni, kolikor ti uslužbenci tega ne morejo dobivali od krajevnega islamskega prebivalstva; 6. podpore za islamske verske, mearifske, kulturne An dobrodelne namene; 7. prejemki uslužbencev; 8. dotacije raznih skladov. § 89. Pri samostalnih imoviuskih upravah v Skoplju in Sarajevu določata, odnosno odobrujeta vaikufsko-mearif-ska sveta, odnosno upravna odbora po svoji pristojnosti, letni proračun svojih razhodkov in dohodkov kakor tudi razhodkov in dohodkov vrhovnega verskega starešinstva in proračune podrejenih imovinsko-pravnih objektov (vakufov, ustanov itd.). Proračunsko leto se sklada z državnim proračunskim letom, računsko leto pa traja dva meseca dalj. Dokler se letni preračuni ne ugotove. veljajo por silednji odobreni proračuni. § 90. Vsi objekti islamske verske zajednice morajo biti redno zavarovani za škodo po požaru in drugih elementarnih nezgodah. § 91. Vakufsko-mearifska sveta predpišeta sporazumno z ulema-medžlisom v letu dni, ko dobi ta ustava moč, z uredbo, kako je upravljati samostalne vakufe, uporabljati in vzdrževati vse imov inske objekte in voditi nadzor nad njiiui; do tega časa pa jih je upravljati po doslej navadnem načinu. § 92. Imovinsko-pravne koristi islamske verske zajednice zastopata po določbi drugega odstavka § 7. zakona o islamski verski zajedmici pred državnimi oblastvi vakuf-ska direktorja, odnosno pravni zastopniki, ki jih ta pooblastita. IV. Občne in prehodne določbe. § 93. Vseh javnih davščin 90 oproščene zgradbe, namenjeno službi božji in versko-prosvetnim in dobrodelnim ustanovam, nadalje zavodi za verske potrebe; islamska pokopališča; domovi aktivnih verskih uslužbencev, ki so lastnina islamske verske zajednice in so namenjeni za njih stanovanje; domovi islamskih verskih uradov; kul-turno-zgodovinski spomeniki in hišni okoliši vseh teh naštetih ustanov. % § 94. Vsi organi islamske verske zajednice in člani po-ediinih njenih teles, vsi urad ni led in uslužbenci njeni in poedinih vakufov so odgovorni po določbah zakonov za svoje poslovanje in za vsako škodo, ki jo povzroče islamski verski zajednici z neprayilnim poslovanjem in zanemarjenjem dolžnosti. § 95. Če se pokaže, da povzroča vakufsko-mearifski svet s svojim poslovanjem koristim islamske venske zajednice škodo, sklene lahko vrhovno versko starešinstvo obenem s predsednikoma obeh vakufsko-mearifskih svetov, da se svet razpusti in sestavi nov svet. Glede nižjih upravnih teles sklene to v enakem primeru upravni odbor pristojnega vakufsko-mearifskega sveta. 0 pritožbah zoper sklep o razpustu vakufsko-mearifskega sveta odloča minister pravde, o razpustu sreskega vakufsko-mearifskega poverjenstva vrhovno versko starešinstvo, o razpustu džematskega medžlisa pa upravni odbor vakufsko-mearifskega sveta. § 96. Uslužbenci islamske verske zajednice so muslimanski državljani kraljevine Jugoslavije. Če za kakšno službeno mesto ni moči najti pripravnega kandidata islamske vere, se na to mesto lahko postavi tudi n ©musliman. § 97. Nobeno službeno mesto se ne sme popolniti z osebo, ki nima za to kvalifikacije, predpisane od pristojnih organov. Izjemno se smejo obdržati pri skopeljskem, bi-toljskem, prizrenskem, novopazarskem in pleveljskem muftijstvu sedanji muftijski tajniki v službi, odnosno se smejo 10 let postavljati novi neglede na predpisne kvalifikacije. § 98. Za vse organe, uradnike in ostale uslužbence islamske verske zajednice, za imame matičarje, mualime sib-jane in mektebi iptidaije, muderise in učitelje medres kakor tudi za učitelje drugih verskih šol, najsi so aktivni ali upokojeni, izdasta vakufsko-inearifska sveta v Sarajevu in Skopi ju, vsak za svoje območje, službeno pragmatik© z določbami o prejemkih, pogojih zn službo in o pokojninskem skladu, oba skupaj pa za funkcionarje in uslužbence vrhovnega verskega starešinstva v Beogradu. Prejemki reis-ul-ulema, članov ulema-medžlisa, muftijev in tajnikov teh verskih organov ne smejo bili manjši, nego so njih prejemki, s katerimi se zateko v času, ko dobi ta ustava moč. § 99. Vrhovno versko starešinstvo predpiše sporazumno e obema ulema-medžksoma uredbo o disciplinskem postopku za vse aktivne in upokojene verske uslužbence; v uredbi se določi tudi kazen izgube zvauja in izgube pokojnine. § ioo. Uredbe iz §§ 98. in 99. otopijo v moč po odobritvi ministra pravde. § ioi. Zvainja članov džematskih medžl.isov, sreskih vafcuf-sko-mearifskih poverjeništev in vak u fsko-mea rifski h svetov so častna zvanja. Člani vakufsko-mearifskega sveta in upravnega odbora imajo pravico do povračila potnih stroškov in do dnevnic. § 102. O vseh sejah verskih in vakufsko-mearifskih teles in organov se vodijo zapisniki. Te zapisnike, razen zapisnika vakufsko-mearifskega sveta, podpišejo in overovijo vsi prisotni člani, zapisnik vakufsko-mearifskega sveta pa overavljala predsednik in zapisnikar. O načinu razpravljanja in Odločanja izda pristojni vakufsko-mearifski svet potrebne poslovnike. Vsi sklepi, ki se store v sejah, morajo dobiti na dotočnih spisih klavzulo, da so sklenjeni v seji. § 103. Za pritožbe zoper odločbe oblastev islamske verske zajednice se določa rok 14 dni od dne vročitve odločbe. Pritožba, oddana v zakonskem roku na pošto, se smatra za pravočasno vloženo. Pritožbe se vlagajo pni oblastvu, ki je izdalo odločbo. § 104. Za izvrševanje pristojno izdanih, na zakonu osnovanih naredb in polnoveljavnih odločb vseh islamskih verskih oblastev in organov morajo dajati vsa državna in samoupravna oblastva na zahtevo pristojnih verskih oblastev administrativno pomoč. § 105. Vsi organi islamske verske zajednice se morajo vzajemno podpirati in pospeševati namene islamske verske zajednice. § 106. Vs« državna oblastva, ki uvedejo po svoji pristojnosti kazensko postopanje zoper uslužbenca islamske verske zajednice, morajo o tem kakor tudi o končni odločbi, ki jo izdado o tem predmetu, takoj obvestiti glede verskih uslužbencev pristojno niuftijstvo, glede ostalih pa sresko vakufsko-mbarifsko poverjena! vo, odnosno upravni odbor vakufsko-mearifskega sveta. § 107. Osebe, ki vrše po pristojna postavitvi versko islamsko službo, niso zavezane osebno vršiti tistih javnih poslov, ki nasprotujejo njih verskemu poklicu in ugledu, § 108. Pripadniki islama se ne morejo siliti, da bi sodelovali in prisostvovali kakšnemu opravilu ali kakšni svečanosti, ki ima izključno obeležje druge vere. § 109. Službeni jezik v vseh uradnih poslih islamske verske zaiednice kraljevine Jugoslavije je državni jezik. (54. ikos. § na § 119. Vsi organi islamske verske zajedraice imajo službeni pečat z zakonskim besedilom svojega naziva dn z označbo sedeža. § m. Vrhovno versko starešinstvo izdaja svoj glasnik, v katerem opravlja uradne objave islamske verske zaje d nice. § 112. Ko dobi ta ustava moč, postavi prva vakufsko-mearifska sveta v Sarajevu in Skoplju minister pravde; dalje pa velja predpis § 235. § U3. Ko se sestavita vakufsko-mearifska sveta in njuna upravna odbora v Sarajevu in Skoplju, imenuje minister pravde komisijo, ki izvode predajo iinavinsko-pravnih poslov od vseh dosedanjih organov upravnemu odboru v Skoplju. Predajo poslov upravnemu odboru v Sarajevu izvede sedanji glavni vakufsko-mearifski poverjenik. Ko se opravi predaja, ugotovljena v skupnem zapisniku, prestane administrativna odgovornost dotedanjih organov. § 114 Organi in uradi, ki »e s to ustavo ukinjajo, kolikor niso doslej že likvidirani, izroče svoje posle, arhive in inventar pristojnemu ulema-medžlisu, ki opravi potrebni razpored in predajo pristojnim novim organom. § U5. Za verske uslužbence, ki prejemajo, dokler ne stopi la ustava v moč, svoje prejemke iz sredstev državnega proračuna, pa preidejo nato na proračun islamske verske zajedraice, povrne država islamski verski zajednici tisti del pokojninskih prejemkov, ki Ustreza službi do časa prevedbe teh uslužbencev na proračun islamske verske zajedraice. Islamska verska zajedraica določi v svojih proračunih kredite za pokojninske prejemke glede preostalega službenega časa, dokler oe to ne bo plačevalo iz sredstev pokojninskega sklada. § 116. Imami v Ol‘ni gori, ki so državni uradniki, obdrže iste prejemke; nove postavitve na izpraznjena mesta pa se Vrše po predpisih te ustave. § 117- Vse pravice in dolžnosti bivšega reis-ul-ulema za Bosno in Hercegovino in bivšega vrhovnega muftijn za Srbijo in Črno goro preidejo glede njune pristojnosti, ki sta jo imela do izdaje zakona o islamski verski zajednici in te ustave, na predsednika ulema-medžlisa v Sarajevu ih v Skoplju, kolikor ni s to Ustavo drugače predpisano. § 118. Izpremembe in dopolnitve te ustave izdasta oba va-'kufsko-mearifska sveta z večino dveh tretjin glasov, minister pravdo pa jih predloži, ko jih usvoji, kralju v uzakonitev. To ustavo je sklenilo telo, označeno v § 22. zakoooai o islamski verski zajednici kraljevine Jugoslavije z dne 31. januarja 1930; ustava stopi v veljavo in dobi oibvezno moč, ko jo kralj podpiše dn se razglasi v »Službenih nor vinah«. Uredba o začasni organizaciji oblast ev in poslov islamske verske zajedraice kraljevine Jugoslavije z dne 5. februarja 1930, br. 10.931 — U — 135, ostane v veljavi, dokler se ne sestavijo po določbah te ustave novi organi in se jiim ne predajo posli. Uredba o voditvi matic rojenih, poročenih in umrlih muslimanov kakor tudi pravilnik za izvrševanje te uredbe z dne 5. decembra 1927, V. M. br. 6631, ostaneta še nadalje v veljavi toliko, kolikor predpisujeta in urejat« voditev matic rojenih, poročenih in umrlih muslimanov, Določbe uredbe o dragi n jakih dokladah D. R. br. 88.9C0 z dne 28. julija 1925, ki se nanaša na Imame, izgube veljavo, ko se nadome3te z določbami službene pragmatike v smislu § 98. te ustave. V Topoli, dne 9. julija 1930; St. 67.873 — U 516. Aleksander e. r. Minister pravde Predsednik ministrskega dr. M. Srškič s. r. »veta, Videl minister za notranje posle, in pritisnil državni pečat častni adjutant Nj. Veh čuvar državnega pečata, kralja, minister pravde divizijski general dr. JI. Srškič s. r. P. živkovič s. r. Uredbe osrednje vlade. 511. Seznamek strojev, izdelanih v državi.1 Ministrstvo za trgovino in industrijo dopolnjuje, odnosno izpreminja po točki 4. občnih opazk k XV. dolu predloga zakona o občni carinski tarifi s tem seznam-kom doslej objavljene seznamke predmetov iz zgoraj omenjene točke 4., ki se proizvajajo v kraljevini Jugo* slavij i. Iz tar. št. 654.' Stroji, s katerimi se obdelujejo: 2. kovine, kameni in druge snovi: Iz 2. Izvzemajo se polni jarmeniki za rezanj® kamena (Steinsiige-Vollgatter), dolgi 3 m, Široki 1*5 m in visoki l-o m, za opremljanje z 80 žagami, in jarmeniki večjih dimenzij. Iz tar. št. 658.“ Neimenovani stroji: Iz 3. Strojarski: Izvzemajo se stroji za merjenje površine usnja. Iz 11.* Za drugo industrijo: 1 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« t dn® 4. junija 1934, št. 125/XXXIII/333. * »Uradni list« Št. 374/92 iz 1. 1926., »Službeni list« št. 34/4 iz 1. 1934. * »Uradni ist« št. 374/92 iz 1. 1026. * »Uradni lisk št. 374/92 Iz 1. 1926., »Službeni list« št. 139/15 U i. 1934. Izvzemajo se stožčasti stroji (aparati na stožec) • za izdelavo tokov. Iz tar. št. 662.° Stroji: Stroji za rezanje in vrtanje elektrod. Iz ministrstva za trgovino in industrijo, dne 31. maja 1934; III št. 18.663. (Ta odločba je objavljena v št. 123 z dne 1. junija 1934 in je od tega dne v veljavi.) Banove uredbe. 512. Objave banske uprave o pobiran ju občinskih trošarin v letu 1934. II. No. 6891/2. Občina Dol v srezu ljubljanskem bo pobirala od dneva razglasitve dalje naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100-—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100-—, c) od 100 1 piva Din 50’—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5-—, d) od goveda nad 1 letom Din 20-—, e) od goveda pod 1 letom Din 10-—, f) od prašičev Din 10-—, g) od 100 kg uvoženega mesa vseli vrst Din 20-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 31. julija 1934. 513. Izpremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine. A. Državni uslužbenci. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 12. julija 1934, I. No. 5159/1, je bila postavljena Šemrl Rozina, sestra-pomočnica v zavodu za zdr. zaščito mater in otrok v Ljubljani, za uradniškega pripravnika po § 45., odst. 1., zakona o uradnikih kot sestra pomočnica pri državni šoli za sestre v Ljubljani z mesečno plačo Din 1205—. Z odlokom kralj, banske uprave Dravske banovine z dne 23. julija 1934. I. No. 6062/1, je bila postavljena Velušček Zdenka, banov, sestra pomočnica-dnevni-čarka pri državnem zavodu za zdravstveno zaščito mater in otrok v Ljubljani, za uradniškega pripravnika po § 45., odst. 1., zakona o uradnikih pri državni šoli za sestre v Ljubljani. * Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 9 julija 1934, I. No. 2669/1, je postavljen Pavletič F. Josip, podnadzornik agen- • >Uradni list št. 374/92 iz I. 1926., »Službeni list'' gl. 468/58 iz 1. 1934. tov II. razreda pri predstojnišitvu mestne policije v Mariboru, na prošnjo in po lastnem pristanku za policijskega višjega agenta v I a skupini zvaničnikov na dosedanjem službenem mestu. B. Banovinski uslužbenci. Z odlokom kralj, banske uprave Dravske banovine z dne 14. julija 1934, I. No. 4677/2, je postavljen Klju-čevšek Karel, ban. uradniški pripravnik stroke, v kateri so zvanja razporejena od IX. skupine, pri kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani, za banovinskega pomožnega knjigovodjo IX. skupine na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom kralj, banske uprave Dravske banovine z dne 14. julija 1934, I. No. 5728/1, je postavljen Lovec Josip, banovinski arhivar Vlil. skupine pri kralj, banski upravi Dravske banovine v Ljubljani, za banovinskega glavnega arhivarja VIL skupine na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom kraljevske banske uprave z dne 31. julija 1934, I. No. 4847/1, je postavljen Mavrič Jože, banovinski računski kontrolor VIL položajne skupine pni kraljevski banski upravi v Ljubljani, za banovinskega računskega inšpektorja v VI. položajno skupino na dosedanjem službenem mestu. 514. Razne objave iz »Službenih novin“. Številka 138 z dne 19. junija 1934. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 30. maja 1934 je bil odlikovan na predlog ministra za finance z redom Jugoslovanske krone IV. stopnje Tomc Ivo, monopolski višji inšpektor in vršilec dolžnosti direktorja tobačne tovarne v Ljubljani v pokoju. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja ,z dne 31. maja 1934 je bil postavljen pri tobačni tovarni v Ljubljani po potrebi službe Bar-Biani Zvonimir, kontrolor VIL polož. skupine tobačne tovarne v Zagrebu. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 30. maja 1934 je bil postavljen Bajuk Marko, profesor 1. realne gimnazije v Ljubljani z dnem 1. aprila 193] za profesorja IV. položajne skupine 2. stopnje, z dnem 1. aprila 1934 pa za profesorja IV. položajne skupine 1, stopnje ustrezno razsodbi državnega sveta z dne 2. maja 1934, št. 11503 ter z dne 7. novembra 1933, št. 31661, in odločbi občne seje državnega sveta z dne 11., 13. in 15. novembra 1933, št. 32776/11. Z odlokom ministra pravde z dne 12. junija 1934, štev. 56318, so bili postavljeni za pisarniške ofieiale Vlil. položajne skupine kanclisti IX. položajne skupino Ivačič Fran pri sreskem sodišču v Krškem, Makuc Josip, pri sreskem sodišču v Ljutomeru in Tumpej Fran, pri okrožnem sodišču v Ljubljani. Z odlokom ministra pravde z dne 12. junija 1934, št. 56320, je bil v smislu čl. 21., t. 12., uredbe o uslužbencih kazenskih in sličnih zavodov odpuščen iz drž. službe Klemenčič Anton, jetni.ški paznik pri okrožnem sodišču v Ljubljani. izdaja kraljevska banska upravs Dravske banovine: njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani, Tiska In zalaga; Tiskarna Merkur d, d, .» Ljubljani; njen predstavnik; Otmar Mikalek v Ljubljani. SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Priloga k 64. kosu V. letnika z dne 11. avgusta 1934. Razglasi kraljevske banske uprave VI. No. 1000/27. 1829 Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini od 15. julija do 21. julija 1984. Po naredbi ministrstva »a narodno zdravje P- br. 4948 z dne 21. maroa 1980. Srez Ostali I i Z •-3 <5 ► ** 'd M Omrli 0- sl <0 -» « o o ► . O Skupina tifuznih bolezni. Brežice ................... — 2 Celje...................... 3 1 Črnomelj .................. — 1 Dolnja Lendava .... Gornjigrad ............. Kamnik.............. Kranj ,•••••»«#»» Konjice ................ Litija.................. Ljubljana (srez) .... Ljubljana (meeto) . . . Ljutomer ............... Novo mesto.............. Ptuj ........ . . . . 1 I — II- Vsega ioIn e Brežice Celje Črnomelj Griža. — Dysenteria. II — I 1 1 1 — — Vsega Škrlatinka. — Srarlatlna. 3 15 »»ta • • • • Brežice .......... Celje (mesto) . , Dolnja Lendava Kranj............. Krško ................ Litija...................... Maribor desni breg . . Maribor levi breg . , . Maribor (mesto) . . . ► Murska Sobota............ £tuj..................... Badovlilca . . ,......... Llovenjgradee . . . . • • Vsega 146 7 12 — 41 Ošpice. — Morbilli. Brežice Kojevje Ljtlla............................ 2 60 Viega . . 06 2 04 Krčevita odrovenelost. — Tetanus, KoHavje ............... I 11 11 1 1 M«rska Sobota I l|-|- Vssga 21 II 1 Srez 11 Davica. — Diphtoria ot Croup. Brežice 2 — — — 2 Celje 1 — — — 1 Dolnja Lendava . , , . — 1 — — 1 Kamnik — 1 — — 1 Kranj 2 — 1 — 1 KoJevje 2 — — — 2 Konjice , 1 — — — 1 Litija 5 3 1 — 7 Ljubljana (srez) .... 0 — 3 1 2 Ljubljana (mesto) . . . 5 — 3 — 2 Ljutomer 1 — — — 1 Maribor desni breg . . 2 i — — 3 Maribor levi breg . . . o — 1 — 1 Maribor (mesto) .... 1 — 1 — — Novo mesto • 1 2 — — 3 Prevalje 2 — 2 — — Ptuj i 1 — — 2 Radovljica 2 — — — 2 Šmarje pri Jelšah . . . i 1 — — 2 Vsega . . 37 1 io 1 12 1 34 Sen. — Erysipelas. Celje .................... Črnomelj ................. Litija . ................ Ljubljana (me9to) . . . Maribor levi breg . . . Murska Sobota ..... Radovljica . . Vsega . . Vranični prisad. Murska Sobota............ Šmarje pri Jelšnb . ■ . — Anthrax. -| 5■ li 1 ! 3 Vsega 1 1 1 Otročična vročica. — Sensis puerporalis. Kočevje .................................... K rško ................... Ljubljana (srez) .... Novo mesto................ 1 Vsega | 4 Uubljana, dno 25. Julila 1981. Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani. III. No. 4269/14. 1841 Gozdne sadike iz banoviskc drevesnice. Banovinske gozdne drevesnice imajo namen, da vzgajajo gozdne sadike in jih oddajajo po nizkih cenah gozdnim posestnikom v Dravski banovini. Take drevesnilde so: v Celju, v Gradcu v metliškem srezu, v Kamniku, v Kočevju, v Logatcu, v Murski Soboti, v Novem mestu, v Ptuju, v Radečah v krškem srezu, v Rad- mirju v gornjegrajskem srezu, v Ratečah v radovljiškem srezu, v Stari Loki in v Šmartnem pri Litiji. Cene posameznim vrstam gozdnih sadik so za tisoč komadov naslednje: Din 3 letno semenske smreke 70-“ 4 letne semenske smreke SO- 5 letine semenske smreke # , BO— 4 letne presajene smreke t . 90— 5 in 8 letne presajene smreke 90— 3 letne semenske jelke # m 180— 3 letne semenske duglazije , , 400— 3 in 4 letne presajene duglazije 400— 2 letni semenski macesni, na- vadni . ■ . 100 — 3 letni semenski macesni, na- vadni . . . 100— 2 letuj semenski japonski ina- ce r n i 2 letni semenski črni bori . . 60’— 2 letni semenski gozdni bori . 60-— 3 letni semenski gozdni boni . 00“ 2 letni semenski gladki boni . 110*— 3 letni semenski gladki bori . 140— 2 letni semenski navadni jesen . 100'— 1 letni semenski amerikanski jesen..............................100— 2 letni semenski amerikanski jesen.............................130'“ 1 letne semenske akacije • . 90'— 2 'letne semenske akacije . . 90— 1 letne semenske črne jelše . 90— 2 letne semenske črne jelše . 120'— 1 leini semenski domači kostanji .......................... 200— 2 letni semenski domači kostanji ...........................800— 1 letni semenski Kristusov trn 100— 1 letmi domači orehi .... 800'— 2 let domači orehi .... 1000'— 1 letni črni orehi.......... 500'— 2-let ni črni orehi......... 600'— Kanad ka topola, okoreninjena 200“ Kanadska topola, potaknjenci 00— Populus pyramidalis, potaknjenci ............................. 250'— vrbovi potaknjenci....................00'— 1 letna okoreninjena vrba . . 100— 2 letna okoreninjena vrbu . , 110*— 1 leta; navadni hrast .... 100'— 1 lelni rdeči hrast..........150'— 2 letni rdeči hrast......... 200'— 2 letni beli javor ..... 150'— razne e k so te po velikosti. V ceni je strošek za dostavo do nakladalne postaje, kakor tudii strošek za navadno nmbalažo že vštet. Za boljšo ambalažo, ki je potrebna, alco se sadike pošiljajo daleč, n. pr. v druge banovine, se embalaža zaračuni posebej in znala do 20% izkupčka zn sadike. Nekolkovana naročila po tarifni ceni naj naročnik naslovi ra pristojno sre-sko načelstvo ali pa na sumerskega referenta. V naročilu naj navede vrsto, starost in število sadik. Prejel bo nato poštno čekovno položnico, s katero mora nakazati naročilu ustrezajoči znesek vnaprej. Naročila sprejemajo tudi poMunez- no občine, ki jih morajo pravočasno predložiti na pristojno mesto. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 7. avgusta 1934. Namestnik bana pomočnik: dr. Pirkmajer e. r. :Jc I. No. 6197/1. 1826 Razpis. Razpisuje se v splošni bolnici v Mariboru mesto šeia internega oddelka s kvalifikacijo po § 20. zakona o uradnikih- Prosilci morajo priložiti prošnjam vse listine, s katerimi se dokazujejo splošni pogoji za sprejem v državno službo ter specialno kvalifikacijo za razpisano mesto- Prošnje naj se vlože pri kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani do 31. avgusta 1934. Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 2. avgusta 1934. I. No. 4422/2. 1825 Razpis. Na osnovi § 31. zakona o banski upravi se razpisujejo v območju sres-kega cestnega odbora Celje tri službena mesta banovinskih cestarjev, in sicer: 1. mesto: a) banov, cesta I. r. št. 19, Celje—Šmarje, km OO—2-5, to je ca od Celja do Teharje v; b) banov, cesta I. r. št. 30, Radeče—Zidani most—Celje, km 0-0—4-254, od Ceilja do Košnice; c) dovozna cesta k žel. postaji v Celju, km 0-0—0-116. 2. mesto: banov, cesta II. r. št. 191, Št. Pavel—Kasaze—Arja vas, km 5-0— 11-265, to je od Griž do Petrovč, odn. drž. cesta v Arji vasi. 3. mesto: banov, ceste II. r. št. 279, Penoje—Ponikva—Teharje, km 0'—0-5, od Teh ar je v do Presenlčkega. Prosilci za ta mesta morajo izpolnjevati pogoje iz 81. 2. uredbe o službenih razmerjih državnih cestarjev in njih prejemkih in ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let. Svojeročno pisane in s kolkom za 5 Din kolkovane prošnje opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, dokazilo o odsluženju kadrovskega roka, zdravniško izpričevalo, nravstveno izpričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da niso bili obsojeni zbog karani v ih dejanj iz koristoljubja in eventualna dokazila o strokovni usposobijenost i) je vložiti najkeSnejc do 25. avgusta 1934 pni sreskem cestnem odboru v Celju. Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 4. avgusta 1934. I. No. 4358/2. 1824 Razpis. Na osnovi § 31. zakona o banski upravi se razpisujeta v območju srcS-kega cestnega odbora Gornji grad dve službeni mesti banovinskih cestarjev, in sicer: 1 mesto na Ivanov, cesti I. r. Trzin— Gornji grad Letuš, za progo med Mozirjem in Letušem, od km 51-00 do km 55-500 1. mesto na banov, cesti TT. r. Radmirje—Solčava, za progo od Radmirja do Oreških peči, od km 0"00 do km 7-00. Prosilci za ti dve mesti morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2. uredbe o službenih razmerjih d rž. cestarjev in njih prejemkih in ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let. Svojeročno pisane in s kolkom za 5 Din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, dokazilo o odsluženju kadrovskega roka, zdravniško izpričevalo, nravstveno izpričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da niso bili obsojeni zbog kaznivih dejanj iz koristoljubja in eventualna dokazila o strokovni usposobljenosti) je vložiti najkesneje do 25. avgusta 1934 pri sreskem cestnem odboru v Gornjem gradu. Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 4. avgusta 1934. I. No. 1258/3. 1823 Razpis. Na osnovi § 31. zakona o banski upravi se razpisujejo v območju sres-kega cestnega cd‘-ra Ljutomer tri službena mesta banovinskih cestarjev, in sicer: 1 mesto: na banov, cesti Ščavnica— Nasova—Črnci, od km 6-360 do km 10.262 in na banov, cesti Gor. Radgona —Cmurek, od km 49.5 do km 53.00; 1 mesto: na banov, cesti II. r. Ka-menščak— Lavci— Dornava— Spotil je v odseku Kamenščak — Lavci, od km 22.480 do km 27.940; 1 mesto: na banov, cesti II. r. Ivanjkovci—Radomerje—Ljutomer, od km 3.685 do km 7.930 in na banov, cesti TL r: Ljutomer—meja Savske banovine, od km O.CO do km 2.00. Prosilci za ta m ('sta morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2. uredbe o službenih razmerjih drž. cestarjev in njih prejem-k h in ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 lei. Svojeročno pisane in s kolkom za 5 Din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, dokazilo o odsluženju kadrovskega roka, zdravniško izpričevalo, nravstveno izpričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da niso bili obsojeni zbog kaznivih dejanj iz koristoljubja in eventualna dokazila o strokovni usposobljenosti) je vložiti naikeSneje do 25. avgusta .934 pri sreskem cestnem odboru v Ljutomeru. Kralj, banska uprava Dravske banovin® v Ljubljani, dne 4. avgusta 1934. I. No. 3327/2. 1827 Razpis. Na osnovi $ 31- zakona o banski upravi se razpisujeta v območju "ruskega cestnega odbor« Laško dve službeni mesti banovinskih cestarjev, in sicer: 1 mesto na banovinski cesti II. r. -t. 189, Trbovlje—Zidani most— Viidem, za pirogo od km 0-00 do km 5-00, in 1 mesto na isti cesti za progo od lem 10-00 do km 16.00. Prosilci za ti dve mesti morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2. uredbe o službenih razmerjih drž. cestarjev in njih prejemkih in ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let. Svojeročno pisane in s kolkom za 5 Din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi iu zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni lisi, domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, dokazilo o odsluženju kadrovskega roka, zdravniško izpričevalo, nravstveno izpričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da niso bili obsojeni zbog kaznivih dejanj iz koristoljubja in eventualna dokazila o strokovni usposobljenosti) je> vložiti najkesneje do 25. avgusta 1984 pri sreskem cestnem odboru v Laškem. Kralj, banska uprava Dravske banovin® v Ljubljani, dne 4. avgusta 1934. VI. No. 16.772/1. 1822 Izprememba v imeniku zdravniške zbornice za Dravsko banovino. Dr. Fene Rajko, zdravnik bolnice v Krškem, je bit vpisan v imenik zdravniške zbornico za Dravsko banovino. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 31. julija 1934. Razglasi sodišč in sodnih oblastev 1836 Objava. Javni notar v Ptuju Carli Anton j® 22. julija 1934 umrl. Za vršilca dolžnosti na tem izpraznjenem notarskem mestu je .postavljen notarski pripravnik Ponebšek Janko. Predsedništvo apelacijsk®ga sodišča v Ljubljani, dne 4. avgusta 1934. Su 685. 14/33—ld Razglas o licitaciji. Predsedništvo apelacijskega sodišč* v Ljubljani razpisuje na osnovi čl. 82< do 105. zakona o drž. računovodstvu i® odločbe gospoda ministra pravde 20. julija 1934. št. 69.488, javno ofertl1® licitacijo v skrajšanem roku za nabavo! 400.000 pol strojepisnega papirja 34/4» cm v teži po 5 kg za 1000 pol, 300.064 pol konccptnega papirja 34/42 cm v tcl I"1 8 kg za 1000 pol, 30.000 pol ovojnega Papirja 34/32 cm v toži po 10 kg /a 1000 pol. Licitacija bo dne 3. septembra 1931 '•b 11. uri v justični palači v Ljubljani, Kralja Petra trg št. i v robi štev. 71. prvo nadstropje. Ponudbe, opremljene s predpisanim kolkom, v zapečatenem ovitku z zunanjo. oznako: s Ponudba za dobavo pa-Pbju, ponudnika N. N. izroči pobudnik ali njegov pooblaščenec na dan licitacije med 10. in 11. uro predsed-uiku dražbene komisije. Ponudnik mora v ponudbi izjaviti, da v celoti pristaja na dražbene pogoje l!> mora najkesneje do 3. septembra 1934 do 10. ure položiti pri blagajni apela-®i,iškega sodišča v Ljubljani predpisano kavcijo, t. j. 5%, odnosno 10% skupne vrednosti ponudene dobave. Vložne knjižice denarnih zavodov se praviloma r;e sprejemajo za kavcijo. Dalje mora Ponudnik predložiti predsedniku draž-l)pne komisije izpričevalo o zdražiteljsai sPosobposti. potrdilo o poravnavi vseh j-apadlih davkov in priznanico o položeni kavciji in mora podpisati izjavo, da so 'PU znani dražbeni pogoji in da v celoti Pristaja nanje. Pogoje za izvršitev te dobave kakor nuli vse potrebne informacije dobe in-jfiresenti med uradnimi urami pri ape-Jacijskem sodišču v Ljubljani soba d. 69. Predsedništvo apelacijskega sodišča v Ljubljani, dne 7. avgusta 1934. R 2/33—20. 1332 Oklic. Po predlogu verskega zaklada, zastopanega po državnem pravobranilstvu v Ljubljani, da s c sprejme parcela štev. .239/2, k. o. Savica, ki je vpisana kot iavno vodno dobro, v zemljiško knjigo. za poizvedbe o lastninskih, posest-Pdi jn drugih razmerah tega zemljišča uoloča narok na 27. avgusta 1934 ob 11. uri P*' mestu samem parcele štev. 1293/2, jv o. Savica, poleg hotela Sv. Janez ob bohinjskem jezeru. Karo k se vrši cb vsakem vremenu. Osebe, ki uveljavljajo kako stvarno kavico na tej nepremičnini, se smejo la si ti in navesti vse, kar bi služilo v Pojasnilo in obrambo njihovih pravic. Listine, ki se tičejo predmeta, je pri-Posti s seboj, kolikor še niso predložne. Situacijski obris in ostali spisi so 'a vpogled pri sodišču, fresko Sodišče v Radovljici, odd. I., dno 2. avgusta 1934. ** 221/34—3. _ 1842—3—1 Amortizacija. K n prošnjo Klanšek Antona, kočarja .Apueniku h. št. 4, se uvaja ainortiza-.dsko postopanje hranilne knjižice, ki j jo baje zgubil predlagatelj in katere Potnik se poziva, da uveljavi svoje ,tovico tekom šestih mesecev po objavi Ra oglasa. hr, . Preteku lega roka se proglasi a'uliia knjižica za neveljavno. Označba: vložna knjižica Okrajne posojilnice v Radečah, r. z. z. neom. zav., št. 2419. z vlogo Din 8.784-—, glaseča se na ime Klanšek Anton. Sresko sodišče v Radečah, odd T.. dne 7. avgusta 1934, * K 310/31—16. 1843 Dražbeni oklic. Dne 3. septembra 1934 dopoldne ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 20 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Semič, vi. št. 1199 in 1163, zemljiška knjiga k. o. Piribišje, vi. št. 220. Cenilna vrednost: Din 25.630-— Vrednost pritikline: Din 130-— Najmanjši ponudek: Din 12.815"—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V osta' n se opozarja na dražbeni oklic, ki jo nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče '7 Metliki, dne 3. avgusta 1934. •J* Va I 474/33. * 1732 Dražbeni oklic. D n e 13. septembra 1934 o b d e-setih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin: hiše St. 19 v Kladezni ulic: z delavnico, hlevom, kotnico in zemljišče v izmeri 488 m2, zemljiška knjiga k. o. Krakovsko predmestje, vi. št. 48. Cenilna vrednost: Din 326.273-—. Pritiklin ni. Najmanjši ponudek: Din 163.136-50. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljali glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Ljubljani, dno 19. julija 1934. E I 106/34—8 1811 Dražbeni oklic. D n e 14. s e p t e m b r a 1934 d o-poldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1. dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Rakek, vi. št. 84. Cenilna vrednost: Din 145.000-—. Najmanjši ponudek: Din 76.340-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Cerknici, dne 30. julija 1934. I 1301/34-7. 1746 Dražbeni oklic. Dne 14. septembra 1934 d o p. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Sv. Jurij ob j. !••• vi. št. 227 in & 245. Cenilna vrednost: Din 3O.C90'--. Najmanjši ponudek: Din 20.081-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oldn, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Celju, odd. VI., dne 7. julija 1934. -j* V I 585/34-10. 1796 Dražbeni oklic. D n e 14. s e p t e m b r a 1934 d o-poldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremični n: hiše s prizidkom, pralnico, drvarnico, njivo, vrtom in ograjo, zemljiška knjiga k. p. Stožice, vi. št. 819. Cenilna vrednost: Din 70.429-—. Vrednost pritikline: Din 100-— (ki je že všteta v gornji cenilni vrednosti). Najmanjši ponudek: Din 36.200-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko Sodišče v Ljubljani, dne 20. julija 1934. V I 437/34—10. 1792 Dražbeni oklic. Dne 14. s e p t e m b r a 1934 d o-poldne ob os m i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin: 1. opekarna s pečjo, dimniki, prizidki, shrambami, lopami, drvarnicami, stojnicaimii, skladišči, stanovanjskimi hišami, pisarnami, mostovi, zemljiškimi parcelami, vodnjaki, ope-karniškimi stroji z vzporednimi napravami, orodjem in pohištvom; 2. pare. št. 331/3, gozd v naravi, njiva z ilovico za opeko, zemljiška knjiga k. o. Vič 1. vi št. 114 in k. o. Vič 2. vi. št. 37. Cenilna vrednost: ad 1. Din 2 milijona 79 143-57. ad 2. Din 53.970-—. Vrednost pritikline: Din 338.443-40 (v gornji cenilni vrednosti že všteto). Najmanjši ponudek: Din 1,139.530-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sedišča. Sresko sodišče v Ljubljani. dne 21. julija 1934'. Razglasi raznih uradov in oblastev T. No. 1241/43—1934. 1799 a 2-1 Razglas. Tehnični razdelek pri sreekem načelstvu v Mariboru levi breg razpisuje drugo javno ponudbeno pismeno licitacijo za dobavo gradbenega materiala pri regulacijskih delih na reki Dravi v skrajšanem roku 10 dni. Licitacija »e bo vršila dne 20 avgusta ob 11. uri dopoldne v pisarni tehničnega razdelka pni sreskem načelstvu v Mariboru levi breg, soba št. 51. Na licitaciji se bodo sprejemale ponudbe za naslednje dobave in izdelavo gradbenega materiala za vsako dobavo posebej, ki so glasom revidiranega uradnega proračuna v zneskih: 1. dobava 11.285 kom. faginskih butar Din 58.425’—, 2. dobava 32.550 kg Portland cementa Din 22.667-50. 8. dobava 5.955 kg žgane žice it. 42 Din 24.415 50, 4. dobava 270 m3 lomljenega kamna Din 85.000 —. Kavcija znaša za naše državljane 10%, za tuje pa 20% od proračunske vsote. Natančnejši podatki so razvidni iz razglasa za prvo licitacijo v prMogi k 56. kosu »Službenega lista« z dne 14. julija 1934. Sresko načelstvo Maribor levi breg, tehnični razdelek, dne 8. avgusta 1934. T. No. 1231/1-34. 1804a 2-1 Razglas. Po nalogu kraljevske banske uprave V. No. 95/51 z dne 26. julija 1934 razpisuje tehnični razdelek sreza Maribor levt breg prvo javno pismeno ponudbeno licitacijo za regulacijska dela na reki Muri v skrajšanem roku 20 dni. na dan 27. avgusta 1934 ob 11. uri dop. v pisarni tehničnega razdelka sreza Maribor levi breg, soba št. 51. Razpisana so sledeča regulacijska dela: 1. v obč. Tišini pri Pe-tajncih km 93.710 do 93.850 Din 59 977-70 2. v obČ. Hrastje—Mota pri km 91.150 Din 9 243-50 3. v obč. Krog km 87.248 do 87.270 Din 15.281-40 4. v obč. Spodnja Mota km 75.600 Din 14.520— Natančnejši podatki so razvidni iz razglasa v prilogi k 63. kosu »Službenega lista« z dne 8. avgusta in na razglasni deski tehničnega razdelka v Mariboru, kjer se dobijo tudi vsa zadevna pojasnila. Sresko načelstvo Maribor levi breg, tehnični razdelek, dne 8. avgusta 1934. •J; &tev. 8844/1. 1839 Raznis Razpisujemo enoletno zavarovanje poslopij in inventarja pri državnem rudniku v Zabukovci pri Žalcu. Pogoji se dobijo pri podpisani pod št. 8844/34. Dire-v.jt državnega rudnika Velenje, dne 8. avgusta 1934. E. R. No. 6589. 1847-3—1 Razpis. Za nabavo potrebščin občni državni bolnici v Ljubljani v času od 1. oktobra 1934 do 31. marca 1935 se razpisuje druga ofertna licitacija, ki se bo vršila po določilih čl. 89. v zvezi s čl. 82. ter ostalih predpisov zakona o državnem računo--' Jstvu ir pravilnika za njega izvrševanje, in sicer: dne 5. septembra 1934 za vse vrste mesa, slanine in kruha, dne 6. septembra 1934 za mleko, mlečne izdelke ter moko in mlevske izdelke, dne 7. septembra za Špecerijsko in kolonijalno blago ter hišne potrebščine, dne 10. septembra za zdravila, obve-zila in druge lekarniške ter terapevtič-ne potrebščine. Licitacija se bo vršila vsakokrat ob 11. uri v pisarni upravnika občne državne bolnice v Ljubljani. Pogoje, kakor tudi druga navodiita z navedbo višino potrebne kavcije za posamezne vrste blaga v svrho udeležbe pri licitaciji daje uprava bolnice. Uprava občne državne bolnice v Li"Miani, dne 9. avgusta 1934. Razne objave Keramična industrija d. d., Zagreb Poziv na XII.redovitu gflavnu skupštinu dioničara Keramične industrije d. d., u Zagrebu, koja čo »e održuti dne 31. augusta 1934. u 11.30 sati u društvenim prostori jama u Zagrebu, Draškovičeva ul. 25 sa sli-jedečim dnevnim redom: 1. Izvještaj ravnateljstva i predlaganje zaključnih računa za g, 1933. 2. Izvještaj nadzornog odbora. 3. Podjela odrješnice ravnateljstvu i nadzornem odboru. 4. Izbor u ravnateljstvo. 5. Posebni predloži. Ravnateljstvo. Opaska: Dioničari, koji žele prisostvovati glavnoj skupštini, imadu u smi- slu § 14. društvenih pravila položiti svoje d i onice 3 dana p rije glavne skup-štine na društvenoj blagajni u Zagrebu, Draškovičeva ul. 25. Račun razmjero dne 31. prosinca 1933. Aktiva: Gotovina Din 48.179-51, TvOr-ničke nekretnine Din 3,097.127-90, Tvornički uredjaj Din 3,299.845-08, Zali-ha materijala Din 151.336-09, Zaliha robe Din 960.677-13, Dužnici Din 2,598.513-08, Prenos gubitka iz godimo 1932. Din 229.464-43, Odbiv dobitak u godimi 1933. Din 19.427-54. Zaključni gub itak Din 210.036-89. Ukupna aktiva Din 10,365.715-68. Pasiva : Diomička glavnica Din 840.000-—, 'Pričuva za umanjenje vri-jednostii n okretn ima i uredjaja dinara 527.962-39, Vjerovnici Din 8,997.753-29. Ukupna pasiva Din 10,365.715-68. Ravnateljstvo. Izvještaj nadzornog odbora. Slavna glavna skupštino! Potpisani nadzorni odbor- nadzira o je poslovanje poduzeča u prešloj poslovno] g. i ispitivao je poslovne knjige. Predložena bilanca promadjetna je nakon pregleda sa sv im pomočili m i sa glavnem knjigom soglasna, pak pošto smo ustanovili, da odgovora zakonu i društvenim pravil ima, predlažemo slavnoj glavnoj skupštini detu na prihvat. Ujedno molimo sdavnu glavnu skupštinu, da ravnateljstvu i nama izvoli pedijeliti apsolutorij za poslovnu godimo 1933. U Zagrebu, dne 10. anglista 1934. Nadzorni odbor. 1816 3-2 Poziv upnikom. Tvrdka »Karol Vidmar & Comp., družba z o. z.< s sedežem v Ljubljani je prešla v likvidacijo. Morebitni upniki družbe so pozivljejo, da se tekom onega meseca zglase pri podpisanem likvidatorju. Vidmar Karol, posestnik in pekovski mojster v Ljubljani. Rimska cesta št. 6. , * 1833 Objava. Izgubil sem delavsko knjižico, izpričevalo I. letnika strojno delovodske Šole v Ljubljani in kolesarsko davčno knjižico na ime: Aleš Franc, rodom iz Rašice. Proglašam jih za neveljavne. Aleš Franc s. r. * Objava. 1821 Izgubil sem orožni list za puško in samokres ter železniško legitimacijo* na ime Turnšek Ivan. Proglašam !u zn neveljavni. Poljčane, LuSočka vas, 7. avgusta 1934-Turnšek Ivan s. r- Izdaja kraljevska banika uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani; njen predstavnik: O. Mibalck v Ljubljuni.