SLOVENSKI
UČITELJ.
List za učitelje, oilpjiteije in šolske prijatelje.
Izhaja l., 10. in 20. vsakega meseca in velja :» gld. za vse leto, l gld. 50 kr. za pol ieta. Učiteljskim pripravnikom se divja za 2 gld., na loto. Spise, dopisu in naročnino sprejema Ivan Lapajne, nadučitelj v Ljutomeru na Štajerskem. Oznanila, reklamacijo in druge administrativne roči nuj se blagovolijo pošiljati »Narodni tlskarnlc!*1 v Mariboru y koroški ulici liiš. štev. 220.
ktev. 3. V Mariboru 20. januarja 187.1 I. letnik.
Samostalnost šole in učiteljev.
„Slovenski učitelj" se poteguje za nove šolske postave, je sovražen cerkvi in duhovstvu. Tako morebiti govori kteri neuči-telj. Mi se sicer na kritike od ueučiteljev ne bodemo veliko ozirali; kajti znano nam je dovelj, da če vstrezamo učiteljem, če govorimo za šolo, da to posebno pri nas na Slovenskem ni ravno ljubo nešolnikom. Posebno se pa duhovnikom šola mrzi. Mi nismo cerkvi ali duhovnikom sovražni. Kaj še! Mi spoznamo dobrote cerkve, koristi duhovnikov za vse človečanstvo. Samo naša naloga ni, da bi o tem v svojem listu govorili. Mi ljubimo namreč v prvi vrsti šole in učitelje, in ta ljubezen nas vodi pri razpravljanji šolskih vprašanj. Zavoljo tega želimo šoli, da se razvija, da napreduje, da postane za človeštvo vedno koristnejša naprava. To je pa le tedaj mogoče, ako je v pravi meri samostalna in svobodna. Samostalnosti in svobode terja vsaka stvar v naravi, samostalnosti in svobode terja vsaki stan v človeški družbi. Rastlina ne bode imela lepe rasti, ako je kaj zavira, živinče se ne bode prav izredilo, ako je vedno priklenjeno. Trgovina, obrtnijštvo, kmetijstvo bi se ne bilo tako razvilo, ako bi bilo ostalo navezano na §§. starih postav, zavirajočih vsaki napredek. In tako bi tudi šola ne bila napredovala, ako jbi se ne bila pripoznala kot samostalna naprava, enakopravna z drugimi napravami v državi, s cerkvijo, uradništvom, vojaštvom. 8 samostalnost jo šole postali so pa učitelji tudi samostalen stan, enakopraven z duhovniki, uradniki itd.
To samostalnost podelile so nam nove šolske postave; zavoljo tega se jih mi v tej zadevi z veseljem oklepamo. K veči veljavi povzdignil se je učiteljski stan tudi z večo omiko, ktero si je v poslednjih letih pridobil, in v kteri bode v prihodnje še
urnejše napredoval. In s tem bode postal še samostalnejši, ne-odvisnejši stan in važen faktor človeške družbe, samo gledati in paziti bode moral, da se mu njegove pravice ne bodo kratile. Kolikor več pravic učiteljski stan zgubi, toliko veča škoda je tudi za šolo in ne samo za- nj. V tej zadevi bodemo morali učitelji duhovnike posnemati, ki hrabro branijo svoje in cerkvčne pravice. Uradniški stan nam v tej zadevi ne moer biti v izgled; ta ima sicer v primeri z učiteljstvom dobro materijalui, stanje, a svobode nima veliko. Učitelji pa morajo oboje imeto da bodo mogli delati na pravo korist šole, na pravo, nepristransko omikovanje in duševno zbujcnje narodov.
Šolska svetovalstva. i.
Krajni Solslci svet.
Nemški učitelji začenjajo nove šolske postave na drobno preiskovati in zapazijo til pa tam kak paragraf, kako določbo, ki bi se lehko boljše glasila. To je popolnoma prav, da se postave premišljujejo, da sc opazuje, kakošen vspeli ima njih izpeljava v praktičnem življenji. Nobena reč pod solncem ni popolna ; tako tudi ni mnogo hvaljena nova šolska postava. Ena slaba stran nove šolske postave, reko nemški učitelji, je krajni šolski svet. Tako tožijo oni po svojih zborih. Tožili so v tej zadevi pri V. zboru avstrijskih učiteljev v Celovcu, pri zboru štajerskega „Lehrerbunda“ in pri svojih drugih skupščinah. Drugo vprašanje, kise je bilo poslalo za celovški učiteljski zbor, soje tako- le glasilo: Glavna napaka naših šolskih postav je v postavi od 25. maja 1868, s ktero se po 10. §. krajni šolski svet vpeljuje.
Kaj so na tem zboru o krajnem šolskem svetu sklenili V
O korporaciji sami niso imeli nič omeniti. Le o enem udu z virilnim glasom bil je govor, namreč o župniku. O tem se je reklo, da je voditelj krajnega šolskega sveta, in kot #ak zavira napredek šole, kterej ni kratko nič udan. Ko jo vlada nove šolske postave kovala, svetovali so jej dunajski učitelji, naj ne daje župniku sedeža in glasu v krajnem šolskem svetu. Ko se je še v tem smislu dalje govorilo, bilo jo v tej zadevi sledeče sklenjeno :
1.V krajnem šolskem svetu naj ne sedi župnik, ampak do-tičui učitelj veroznanstva, ki pa ima govoriti in glasovati le o svojem predmetu.
2. V zadevi didaktično-pedagogičnih rečeh šole nima krajni šolski svet nič opraviti); to je naloga okrajnega in deželnega šolskega nadzornika.
3. Nravstveno obnašanje učitelja naj ne bode pod nadzorstvom
krajnega šolskega	sveta;	učitelj je	že tak podložen, kot
drugi državljani, splošnim postavam.
4.	Voditelj šole občuje v šolskih zadevah naravnost z okrajnim šolskim svetom; dotični odloki se samo naznanjajo krajnim šolskim svetom.
To je bilo mnenje velike večine omenjenega zbora, pri kterim je bilo najmanj 1000 učiteljev.
Ti sklepi so lepi,	merijo	na večo	svobodo učiteljev in
šole, done ravno zavoljo tega prav prijetno na uho marsikte-rega učitelja; vendar jih ne moremo skoz in skoz odobriti.
Da to bolje spoznamo, poglejmo, kaj je in katero naloga ima krajni šolski svet.
Krajni šolski svčti so stopili v tisto delokrožje in prevzeli po večem tisto nalogo, ktero so pred novimi šolskimi postavami imeli: dušni pastir, krajni šolski nazornik in šolski konkurenčni odbor.
Glavna naloga krajnih šolskih svetov je, da šolo v mate-rijalnem obziru preskrbljujejo, t. j. da imajo skrb za šolsko poslopje, šolska orodja, za šolska zemljišča, za učne pomočke, za kurjavo, za učne potrebščine revnim učencem itd. Kjer plačujejo še srenje učitelja, tam	ima tudi	krajni šolski svet to
nalogo. —
Krajnim šolskim svetom sc skoraj vse dežele odločile enaka bremena. Da za opravljanje teh reči pri šoli mora nekdo skrbeti, o tem nihče ne dvomi. >S tem je toraj dokazano, da je krajni šolski svet potreben, in kar je potrebno, to ne more biti ob enem tudi napaka, kakor so nemški učitelji rekli. Morebiti pa krajni šolski svet ni dobro sestavljen, morebiti je enemu udu dana veča pravica nego drugemu, morebiti ima župnik v krajnem šolskem svetu večo pravico od učitelja ali od kmeta'? Nikakor ne. Krajni šolski svet je pravično sestavljen. Učitelj, kot zvedenec, kot strokovnjak v šolskih zadevah, ima v krajnem š. svetu svoj glas; 3, 4, 5 ali še več mož zastopa tu sre njo, zastopajo starše, ki plačujejo učitelja in vse druge šolske potrebščine. Tem tudi ne smemo pravice odrekati, da sedč v krajnem šolskem svetu; sicer bi sc nam očitalo, da nismo pravični. Vsaj po vsem svetu vidimo, da kdor plačuje, ta ukazuje. In že I rešircn je pel, „da človek toliko velja, kolikor plača". Duhovniku, župniku so dali sedež in glas v krajnem š. svetu iz teh razlogov: 1. Ker je bil pred novimi postavami glavni faktor pri soli; 2. iz spoštovanje do njegovega stanu in njegove omike; .5.	zavoljo pomanjkanja	drugih	omikanih	in v šolstvu zvedenih
stanov, kakoršnih je pri šolstvu treba; 4. zavoljo opurtunitete, ker bi sicer razžaljeni duhovniki utegnili veliko zmešnjavo napraviti; 5. kot učitelju veroznanstva, kteri predmet je tudi po novih postavah zapovedan. Zoper sestavo krajnega šolskega sveta in zoper tule tega zbora ne moremo v principu nič vgo-
3*
varjati. Drugo je pa njegovo delovanje. Tu zapazimo, da si udje izmed sebe izvolijo nepravo osebo za prvosednika temu kolegiju, ali da se imenuje za krajnega šolskega nadzornika mož, ki zopet ni na mestu.
Naše misli v tej stvari so:	Dokler	nimamo	omikanih,	v
šolskih zadevah zvedenih meščanov, tržanov in kmetov, dokler naša duhovščina ni tako domoljubna, da nepristransko spozna š o 1 o k o t n a j v a ž n e j š i t‘a k t o r z a n a rod n o omikovauje; toliko časa pa tudi zanaprej še — mora in mora biti učitelj duša krajnemu šolskemu svetu.
Ce so v krajnem š. svetu malo omikani možje, ki imajo malo časa in malo veselja do šole, če je tudi duhovnik mlač-než in mrtev za šolo; tedaj je najboljše, da se učitelju izroči predsedništvo. Kdo pa bo v tem slučaji krajni šolski nadzornik? Učitelj ne more samega sebe nadzorovati; duhovniku šola mrzi; srenjski možje so nevedni.
Ali naj bo šola brez krajnega nadzornika? Ali naj se za taki primerljej postava spremeni? Nič vsega tega. Naj se postavi za nadzornika kdor-koli, vsaj njemu postava ne dovoljuje toliko pravic, da bi moral šoli škodovati. On sme priti v šolo, tu poslušati, izdelke učencev ogledovati; ali on sam ne sme nič učencem ali učitelju popravljati ali kaj tacega. Sam ne sme nič ukreniti, ampak vse, kar vidi, more naznaniti krajnemu šolskemu svetu, kteri sklepa in potem svoje sklepe dalje naznanja okrajnemu'šolskemu svetu, kjer še le sedi pravi sodnik šolski, namreč okrajni nadzornik.
če učitelj ni sam predsednik v tem svetu, kar je največkrat, ampak kteri drugi mož, ki so iz različnih vzrokov ne in-teresira preveč za šolo; mora on (učitelj) lepo nagovarjati, da se redoma seje sklicujejo, dnevni redi sestavljajo, da se stavijo pri sejah primerni predlogi, za ktere je treba že pred sejo agitirati, da se pišejo zapisniki kar mora zopet učitelj storiti, da si ti zapisniki dalje odpošljejo itd.
Se eno vprašanje imamo rešiti, in to je:	Kaj	naj	učitelj
stori, če je duhovnik zoper krajni šolski svčt, zoper vse nove šolske postave, zoper nove šolske naredbe? Kaj jo učitelju storiti, če župnik ne dohaja k sejam krajnega šolskega sveta in se molčč vsem šolskim opravkom odteguje, ali pa če dohaja, pa učiteljeve predloge, ki merijo na povzdigo šole, vsikdar spodbija? In kaj je učitelju storiti, če duhovnik edino zavoljo novih šolskih postav vse šolstvo dandanašnje graja in celo ljudstvo straši z novimi šolami, kot krajem pregreh?
V takih okoliščinah obnašaj se, dragi učitelj, tako možato, značajno in pošteno kakor se omikanemu možu, učitelju, spodobi! Tedaj spolnuj najzvesteje svoje dolžnosti in trpi še pohlevno nekoliko časa škodo, ki so godi tebi in šoli. Če vse to nič ne pomaga, treba je, da prične učitelj braniti sebe in
čast in hvalo, lesketati sc za malo tednov med popularnimi imeni, ter delati pri ljudeh veljavo, odvisno od spremenljivih navadnih pojmov in imen, ktere so ravno v navadi, ter se brez premislika no prime vsacega načela. Varuje so pa tudi lovljenja danes mladega, jutri starega Slovenca, pojntrajšnim v klirikalea ali liberalca itd., ali so dati celo rabiti za brezdušno geslo, kt.oro kot oblo na keglišču mehanično vsakteri sem ter tje poriva in peha. Učiteljeva naloga je prevzvlšena in prežlahtna, namreč skrbeti za blagor prihodnjega rodu, pa se ne pustiti rabiti kot vosek. Le žalibog, da veliko učiteljev to prezira, in so za ubogi goldinarček ali malo časti gre uklanjati danes temu jutri onemu, prav po običaju ne-cega poslanca, kteri je rekel: „Ta je perva!“ — Zato pa je tudi tako z našim učiteljstvom in šolstvom: značajnih mož nam manjka! — Vendar pa naj se učitelj najbolj varuje, dane naredbe in postave učencev ne kri-tikuje, da tako že v mladih srcih strup nezadovoljnosti ne vseje. — Vsikdar pa naj so bojuje med pravico in krivico, zoper resnico in laž. — Kazim političnih vprašanj so tudi v družbenem življenju glasovi, kteri žele šoli prosteje stanje. V taeih slučajih je za pravega učitelja nemodro in babjo ako na pravem kraju in o pravem času z besedo in pismom modro, pa, neustrašeno, z mero pa določno svojo željo in mnenje javno in natanko ne razodene. Ako hočemo šoli vedno veči, veljavnejši in zdatniši vpliv v življenju pridobiti, tedaj so mora ona prosteje gibati, zato pa potrebuje učitelj obširnejšega polja za obdelovanje. „Zlafa pot“ naj sc nam ne priporoča, le določno postave, vsestransko pravične, naj so vselej spolnjujejo. Vero in narodnost si pa no pustimo nikakor vzeti! Tudi slavohlepje in častilakomnost naj so nam ne očitata. Poznamo tudi častilakomnost žlahtneje verste, ktora obstoji brez željo po zunanjih častnih znamenjih in službah. Kjer se je na svetu kaj znamenitega in veličastnega naredilo, tam gotovo tudi častilakomnost ni bila zadnji in najslabši nagon. Kadar bode po prenarojcnji šolskih zadev učitelju boljša prihodnost zagotovljena, takrat, so bodo tudi marsiktera čvrsta moč, ktera sedaj v temni in zaduhli udanosti in odpovedi dremlje in se zgublja — oživila so za kaj višega, in šoli k obširnejši in obilniši delavnosti pripomagala. Delati za tak napredek jo gotovo dolžnost slehernega učitelja, in zato naj vsaki k temu po svojej moči pripomore, za to se ne potrudit/, djalo bi se, namen človeštva prezirati.
Razne novice in drobtine.
(Doslednost!) Piše so nam iz Kranjskega, da ravno tisti vladni možje, ki govorč, da sklenjeni šolski postavi ne bodete potrjeni (in ki morebiti tudi na to delajo) — na drugi strani učiteljem priporočujejo, da naj prosijo deželni šolski svet podpore. Kje jo doslednost? In kje je —?
(Postava) o razdeljenji šolskih stroškov na srenje za Štajersko jo potrjena. Pri priliki bodemo poglavitne točke iz to postave posneli.
(Dunajski učitelji) so bili lani tudi dobili za 20%, oziroma25°/« poboljašk.
(Slovenski učiteljski pripravniki) bodo dobri učitelji, če imajo tudi do drugih knjig, kar ne dvomimo, tako veselje, kakor do našega lista, kajti med svojimi naročniki štejemo 40 učiteljskih pripravnikov iz Gorice (največ), Maribora, Ljubljane in Celovca.
(„Krain. Sch u 1 p fe n n ig ve r e i n“ jo menda dosti šolske robe med kranjske šole razdeli. Pomagajte učitelji, da tudi „Narodnn šola“ bode kaj storiti mogla.
Razpisi učiteljskih služeb po Slovenskem.
Na Kranjskem. Učiteljska služba v Žabnici pri Škofji loki. Prošnjo na okrajni šolski svet v Kranji.
Učiteljska služba v Morobici (Kočevsko, učni jezik je nemški) z 250 gld. Prošnje na okrajni šolski svet do konca t. m.
Učiteljska služba v Trnjih (okraj Postojna).
Na Koroškem. Učiteljska služba pri sv. Jakobu in Gospi sveti (Maria ltain) s 400 gld., 00 gld. doklade in stanovanjem. Prošnje za obe službi do 24. t. m. na okrajni šolski s vel za celovško okolico.
Na Štajerskem. Podučiteljska služba pri sv. Marku blizo Ptuja s 240 gld., 00 gld. doklade in stanovanjem. Prošnje na krajni šolski svet do 25. t. m.
Podučiteljska služba v Konjicah in Vranskem s 500 gld. in 00 gld. doklade. Prošnje na okrajni šolski svčt.
Podučiteljska služba pri sv. Križu pri Ljutomeru z 240gld., 00 gld. doklado in stanovanjem. Prošnje na okrajni šolski svčt.
Podučiteljska služb a pri sv. M i k 1 a v ž u blizo Ormoža s 240 gld,, 00 gld. doklade in stanovanjem. Prošnje na krajni šolski svčt.
Podučiteljska služba pri sv. Barbari v Halozah (okraj Ptuj) z 240 gld., 00 gld. doklade, 00 gld. nagrade iz krajnega šolskega fonda in stanovanjem ter drv za kurjavo. Prošnje na okrajni šolski svčt do konca t. m.
Premembe v učiteljskem stanu po Slovenskem.
Na Kranjskem. G. Iv. Tuma je kot učitelj v Mengšu za trdno postavljen; g. Jože Dolinar za učitelja v Žalilogu nad Železnikom; g. Jože Leinert za učitelja v Poljanšice tPollandl); g. M. Hudovernik za učitelja v Šmartnem pri Kranji. Za učitelje v Idriji so imenovani gg-.: Jakob Inglič (4. razr.); Franco Levstik (3. razr.); Janez Kapnik (2. razr.); Alojzij Novak (1. razr.); g. Franco Schiller za učitelja v Oernoinlju; g. J. Gorjanec za podučitelja v Cernomlju.
Na Štajerskem. G. Martin Breznik pride za učitelja v Ljubnem (okr. Gornji grad); Anton Lanjšič za učitelja v Šmartnem v Kožnem dolu pri Celji; g. Jakob Petrič (iz Kranjskega) za učitelja v Konjice.
Na Goriškem. Gospodičina Dragotina Milek za učiteljico v Kobarid.
Založnik J. Lapajne.
Za vredništvo odgovoren F. Breier. — Tisk „Naro<lno tiskarne*1 v Mariboru.