BEZIGRAJSKI KULTURNI DNEVI
Pet večerov,
polnih
dogajanj
Tradicionalna prireditev, ki jo občinska zveza kulturnih or-ganizacij vsako ieto prireja v februarju ob slovenskem kul-turnem prazniku. so bežigraj-ski kulturni dnevi. Pet večerov, polnih kulturnega dogajanja. je vsak dan pritegnilo precej poslušalcev in gledalcev v Be-žigrajsko galerijo. kjer so si poieg pnreditev lahko ogledali Še razstavo del akademskega slikarja Borka Tepine.
Program je zajel različna po-dročja kufturne dejavnosti z dvecna dogodkoma vsak dan, kar je prav gotovo zadovoljilo željam tudi najbolj zahtevnih Ijubiteljev novih iskanj in pri-zadevanj. Glasba, film, foto-grafija in literatura so bili osnova kulturnemu tednu. Če te na kratko preletimo vse do-godke, pohvafimo projekcijo filmov članov Pionirskega do-ma, medtem ko bi lahko bolj kritično ocenili projekciji dia* pozitivov v obeh večerih. Pre-cejšen del programa se je na-mreč v drugem v&Čeru ponovil, predvsem pa gledalec nikakor ni moge! najti povezave ali vsaj rdeče niti celotne projekcije. Vsekakor so avtorji premalo selektivno ocenili svoje pripra-ve in na račun eksotičnosti dali preveč poudarka prikazovanju za nas sicer zanimivih stvari, vendar brez spremne besede precej osiromašenih. Ob pro-jekciji smo imeli možnost sli-
žati tudi igranje na zanimiv in-dijski instrument - sitar. ki je prav gotovo prinesel svežino v glasbeno dogajanje v Beži-grajski galeriji.
Presenetila je tudi glasbena skuptna Pionirskega doma z izredno zanimivimi improviza-cijami in pa projekt Gib zvoka, ki pa je bil žal predstavljen ne-popolno, brez pianista Bora Turela, pa je kljub temu pred-stava Jasne Knez in Miloša Ba-šina, ki je dodal zvok na tolka-lih in slovenskih glasbilib, nav-dušila dozadnjega kotička na-polnjeno galerijo.
Literarni del kulturnih dni je obsegal literarni večer Marka Jarca, literarni večer sodelav-cev literarne priloge »Zbora občanov« Ml in pesniški večer Borisa A. Novaka.
Bežigrajski kulturni dnevi so tako znova dokazali, da se vse več miadih zanima za kulturno dogajanje in da pravzaprav ga-lerija, ki je postala mali beži-grajski kulturni center, večkrat že tako sprejme vse posluSalce in gledalce v svoj majhnt pro-stor. Zato bl morda veljalo ra-zmislitt o moznostih razširttve navzven, o razfiiritvi kufturnih dni v krajevne skupnosti, de-lovne organizacije, in Sole, se-veda pa bi o tem galerija še vedno ostala žarišče in anima-tor vsega dogajanja.
TOMAŽ BOLE