pp 8554 AA 601 00 200 □SREDNJA KNJIŽNICA pAp * 126 '66001 K UP IŠKI DNEVNIK poštnina plačana v gotovim postale 1 gruppo Cena 500 lir Leto XXXVlil. Št. 179 (11.307) TRST, torek, 24. avgusta 1982 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhaiati v Trstu 13. maja 1945, njegcv predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa ‘ib. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od S. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* *Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnj eni Evropi. NEPRIČAKOVAN^ RAZPLETKRATKOTRAJNE VLADNE^ KRIZE Spadolini je enostavno potrdil ministre prejšnjega petstrankarskega kabineta Ostre kritike KPI in ostale opozicije, določena zadrega tudi v krogih večine - Prva vladna seja po prisegi pri Pertiniju - V ponedeljek začetek parlamentarne razprave o zaupnici — Poverjeni predsednik Spadolini je včeraj zjutraj obiskal , Rednika republike Pertinija, ki se je nalašč vrnil za kratek čas , ^bnic v Groednu (Selva di Val Gardena), da umakne rezervo, J«*«o je pred dvema tednoma prejel mandat za rešitev vladne ** in mu je predložil seznam ministrov, ki sestavljajo njegovo dru-• vlado, dvainštirideseto v zgodovini Italije po osvoboditvi. Seznam '*Tzbndil precejšnje presenečenje, saj so imena ministrov, tokrat jz”® v zgodovini italijanskih pogo--------------------- j"*™ vladnih kriz, ostala neizpre-‘»jena v primerjavi s sestavo prve PMolinijeve vlade, kar je nujno ustavljalo vprašanje: čemu torej vladna kriza? I« to vprašanje je bilo seveda pr-■ ki so ga časnikarji postavili pred-^jniku Spadoliniju, potem ko je po-wadno izjavo po dolgem sreča-* Pertinijem. Ministrski predsed-[7 je odgovoril, da je kriza služi-_«dop°lnitvi programa s tesno po-SDna'° mec* institucionalnim in go P°aarskim momentom». in da sicer Nastala zaradi sporov med mini-(večina je pričakovala, da bo ?®enjal vse tri «gospodarske» tni-. stre, Formico, Andreatto in La ki so bili v prejšnjem kabi- netu v trajni polemiki), ampak v parlamentu po krivdi peščice «pro-stih strelcev*, ki so zavrnili Formi-cov odlok o davkih petrolejskih družb. Resnici na ljubo je pa taka nepričakovana rešitev zapustila precej dvomov glede upravičenosti vladne krize in izzvala precej kritike ne le v krogih opozicije, ampak tudi same vladne večine. Glasili PSI in KD sicer pritrjujeta v današnjih uvodnikih Spadolinijeve-mu odgovoru, češ da je bila kriza koristna in potrditev vseh prejšnjih ministrov pametna, «Avanti* bolj poudarja vključitev obveze o reformi državnih ustanov v program nove vlade, medtem ko «Po- DRUGI KABINET SEN. SPADOLINI JA PREDSEDNIK VLADE: sen. Giovanni Spadolini (PRI) ZUNANJE ZADEVE: Emilio Colombo (KD) NOTRANJE ZADEVE: Virginio Rognoni (KD) PRAVOSODJE: Clelio Darida (KD) PRORAČUN IN GOSPODARSKO NAČRTOVANJE: Giorgio La Malfa (PRI) PINANCE: Rino Formica (PSI) ZAKLAD: Beniamino Andreatto (KD) OBRAMBA: Lelio Lagorio (PSI) ŠOLSTVO: Guido Bodrato (KD) Javna DELA: Franco Nicolazzi (PSDI) kmetijstvo in gozdarstvo: Giuseppe Bartolomei (KD) PREVOZI: Vincenzo Balzamo (PSI) POSTA IN TELEKOMUNIKACIJE: Remo Gaspari (KD) 'NDUSTRIJA, TRGOVINA IN OBRtNISTVO: Giovanni Marcora (KD) delo in socialno skrbstvo: Michele Di Giesi (PSDI) TRGOVINA S TUJINO: Nicola Capria (PSI) TRGOVSKA MORNARICA: Calogero Mannino (KD) DRŽAVNE SOUDELEŽBE: Gianni De Michelis (PSI) ZDRAVSTVO: Renato Altissimo (PLI) TURIZEM IN PRIREDITVE: Nicola Signorello (KD) Kulturne in ambientalne dobrine: Vincenzo Scotti (KD) Ministri brez listnice: POLITIKA EGS: Gustavo Abis (KD) JAVNE UPRAVE: Dante Schietroma (PSDI) znanstvene in tehnološke raziskave,- Giancarlo Tesini (KD) VPRAŠANJA JUGA: Claudio Signorile (PSI) DEŽELNE UPRAVE: Aldo Aniasi (PSI) ODNOSI s PARLAMENTOM: Luciano Radi (KD) OlVlLNA ZAŠČITA: Giuseppe Zamberletti (KD) polo* naglasa potrebo po poglobitvi programskih obvez med strankami večine, čemur je bilo zadoščeno med vladno krizo, predsednik KD Piccoli pa prav tako zagovarja Spadolinijeve odločitve. Manj pre pričam so liberalci (ki bi bili radi vsaj zamenjali nehvaležno ministrstvo za zdravstvo), katerih pred sednik Bozzi je izrazil bojazen, da bo taka nespremenjena vlada trajala le do prihodnje pomladi in da bodo zato njeno delovanje pogojevali predvolilni interesi, namestnik tajnika Biondi je pa povedal, da bodo jutri na seji vodstva PLI ocenili tudi «to. kar bi bilo mogoče storiti, pa ni bilo storjeno*. Socialdemokratsko glasilo trdi nasprotno, da bi druga Spadolinijeva vlada laliko trajala do konca zakonodajne dobe, «če se bo le' tiehalo prerekanje med gospodarskimi ministri*. v drugem članku pa nadaljuje polemiko s PSI. ki mu oporeka pravico do nadvlade nad laičnimi strankami. V protislovju z izjavami Biasinija in samega Spadolini ja, da je «novost» v novi vladi programskega značaja, pravi glasilo PRI, da bo vlada uresničevala stari program, ki bo le drugače strukturiran iz potrebe po povezavi med gosnodarskim in institucionalnim momentom. Zelo kritične so seveda ocene komunistov in drugih opozicijskih strank. Član tajništva KPI Natta .je dejal, da .je sestava vlade nespremenjena, ker so tako rešitev vsilili tajniki večinskih strank tz skrbi pred notranjimi ravnotežji, da tudi pri programu ni bistvenih izboljšav. kar ne da.ie nobenega jamstva, da se bo znala vlada učinkovito spoprijemati z nujnimi gospo darskimi in družbenimi vprašanji za izhod iz krize. Dejstvo, da Spadolini ni mogel prosto’“izvajati u-stavne pravice o izbiri, ministrov, slabo kaže na možnost resnih institucionalnih reform, o katerih "o vori nrogram, je poudaril ta ;n;k PDUP Ma<*ri. ki je ocenil tako rešitev za neresno. Medtem so ministri popoldne že prisegli pred Pertinrem. sinoči se le pa nova vlada že sestala na prvo sek>. na kateri ie Spadolini potrdil ministre na prejšnjih resorjih. Edina novost je bila imenovanje republikanca Olceseja za podtajnika v predsedstvu vlade (njegov predhodnik Compagna je namreč pred kratkim umrl), ker je Spadolini sklenil potrditi tudi vse prejšnje podtajnike in sicer 31 za KD, 15 za PSI, 5 za PSDI, 3 za PLI in 3 za PRI. Predsednik vlade bo prihodnji ponedeljek podal svoje programske izjave pred poslansko zbornico (senatorjem pa bo poslal le pismeno besedilo), nakar se bo začela parlamentarna razprava v obeh vejah parlamenta, ki se bo zaključila, po vsej verjetnosti konec prihodnjega tedna, z glasovanjem o zaupnici. NEDELJSKA SLOVESNOST NA R0BEŽAH POD OBIRJEM Na Koroškem prosta vili prvo zmago partizanov nad nacističnimi silami Predsednik ZS0 Feliks Wieser pozdravil prizadevanja zveznega predsednika Kirchschlaegerja za trajen dialog med vlado in manjšino Spadolini je potrdil tudi trojko gospodarskih ministrov (Andreatta, La Malfa in Formica), ki je že prejšnji vladi povzročala preglavice (AP) CELOVEC — Na Robežah pod O-birjem so se v nedeljo popoldne koroški Slovenci spomnili prve u-spešne oborožene bitke, ki so jo slovenski partizani bili 25. avgusta 1912 proti nacistični vojski. Kranjčev bataljon se je tedaj na tem mestu spopadel z esesovsko enoto in ji prizadel težke izgube. «Zmaga Kranjčevega bataljona je pomenila za koroške Slovence, ki so bili potrti zaradi izselitve, dokaz partizanske navzočnosti in u-spešnosti,* je v svojem zgodovinskem orisu tedanjih dogodkov dejal dr. Marjan Šturm. «Prvič se je zgodilo, da je v bojih prekaljena enota na koroških tleh premagala nemško edinico in ob pohodu na Štajersko navezala podnevi stike z domačini, ki so jo prisrčno sprejeli in jo podprli z informacijami in hrano.* Eden izmed učinkov te zmage je bil razmah osvobodilnega gibanja v teh krajih, saj je že od zime istega leta v odborih OF bilo organiziranih nad 200 ljudi. Na spominski slovesnosti je spregovoril tudi tedanji komandant Kranjčevega bataljona generalpolkovnik Franc Poglajen . Kranjc, ki je poudaril prisrčen sprejem bataljona na vsem svojem pohodu skozi koroške kraje. Predsednik zvez« slovenskih organizacij na Koroškem dipl. ing. Feliks Wieser se je v svojem govoru dotaknil aktualnih političnih vprašanj in pozdravil zavzemanje avstrijskega zveznega predsednika Kierchschlaegerja za trajen dialog med pristojno vlado in prizadeto manjšino. Ugotovil pa je, da pozitivne izjave predsednika ne morejo biti alibi za nereševanje od prtih vprašanj. Obenem je obsodil tristrankarski sporazum in zakon o narodnih skupinah, ki ga je v zadnjih letih uspelo razkrinkati kot o-rodje, ki omogoča oblastem, da koroškim Slovencem kratijo pravice, ki jim gredo po členu 7. av- strijske državne pogodbe. Posvaril pa je tudi pred tem, da bi v volilnem obdobju začeli razpihovali nacionalistično mržnjo, kar bi prineslo samo zastrupljanje ozračja. Spominske slovesnosti, na kateri je nastopil tudi Koroški partizanski pevski zbor, so se udeležili tudi zastopniki jugoslovanskega generalnega konzulata v Celovcu in številni borci z obeh strani meje. (Sindok) V Peruju nov napad levičarskih gverilcev LIMA — Proglasitev izrednega stanja v dveh perujskih pokrajinah in v glavnem mestu zaradi vala političnega nasilja v zadnjih dneli in po četrtkovem atentatu na daljnovode, ki oskrbujejo Limo z električno energijo, je bila le boren policijski ukrep. V nedeljo so se namreč ponovno oglasili levičarski gverilci z oboroženim napadom na neko policijsko postajo v pokrajini Ayacucho v osrednjem Peruju. Napad je izvedla skupina 200 gverilcev, ki so bili odbiti šele po eni uri srditih spopadov. V boju je padlo 30 gverilcev in 6 pripadnikov varnostnih sil. KLJUB IZRAELSKEMU ISKANJU VEDNO NOVIH OVIR IN PRETVEZ Nadaljuje se umik Palestincev iz Bejruta pod nadzorstvom francoskih mirovnih silDc c“f"ar na hfmUm Del bersaljerjev bo prispel z zamudo zaradi okvare na ladji Grado (Telefoto AP) BEJRUT - Včerajšnji tretji dan palestinskega umika iz Bejruta je potekal brez večjih zapletov. Nedeljski incident, ko je izraelska mornarica več ur onemogočila odhod ciprske ladje «Sol P hrv ne*, je k sreči ostal osamljen. Sporna pa lestinska terenska vozila so na Cipru izkrcali, ladja pa je nadaljevala svojo plovbo proti Tuniziji. Vsekakor pa je nedeljski incident dokazal, da Izrael išče vsako pretvezo, da bi lahko oviral umik palestinskih borcev. Tudi trditve, da se na odhajajočih ladjah nahajajo v gverilce preoblečene ženske in otroci, je treba vključiti v te jalove poskuse. Francoska tujska legija je do sedaj mojstrsko opravila svoje delo pri vkrcavanju palestinskih borcev. Glede na določila sporazuma so včeraj borcem ljudske in demokratske fronte, obeh najbolj radikalnih kril PLO, pred vkrcanjem zaplenili raketometalce. pustili pa jim osebno orožje. Vse je torej potekalo v najlepšem redu, če izvzamemo občasne spopade na območju bejrutskega letališča, kamor bi morali v prihodnjih dneh prispeti italijanski bersaljerji. V Bejrutu pa pričakujejo jutri le del italijanskih mirovnih sil, slaba polovica bersaljerjev bo namreč priplula v Libanon šele v petek. Na admii alski ladji italijanskega mirovnega brodovja* Grado je namreč počila pogonska gred, da pluje se daj ladja s polovično hitrostjo. Sodeč po sinočnjih vesteh bodo okvaro lahko popravili šele po prihodu v Bejrut, kar pa je sila neprijetno za italijansko admiraliteto in o-brambno ministrstvo, ker to škodi italijanskemu ugledu v svetu. Umik palestinskih borcev poteka torej brez večjih zapletov, kljub temu pa se napet .st na Bližnjem vzhodu ponovno stopnjuje. Izraelski obrambni minister Šaron se ob podpori višjih častnikov generalštaba in s privoljenjem raznih ministrov Be ginove vlade trudi, da bi z orožjem izsilili sirski umik iz Libanona. Damask ni še odgovoril na take zahteve, a po vesteh, ki jih posredujejo agencije, se Sirija že pripravlja na morebitni izraelski napad. TOKIO - Generalni tajnik OZN De Cuellar je prispel predvčerajšnjim na Japonsko, kjer se bo na povabilo japonske vlade zadržal 6 dni. De Cuellar se bo med drugimi pogovarjal z japonskim zunanjim ministrom Suzukijem, ter zunanjim ministrom Sakurauchijem. Obenem pa bo počastil spomin padlim žrtvam atomske bombe v Hirošimi. V pogovorih s predstavniki japonskega političnega vrha bodo še posebej obravnavali vprašanja krepitve pristojuosti generalnega tajnik« OZN pri reševanju mednarodnih sporov. Japonci pa bodo s svoje strani zahtevali večjo udeležbo japonskega osebja v uradih OZN. Generalnega tajnika OZN bo sprejel tudi cesar Gemayel novi libanonski predsednik BEJRUT — Uresničile so »se najbolj črnoglede napovedi: novi libanonski predsednik za prihodnje šestletno obdobje je 34-letni poveljnik ialangištiene milicije Bechir Getnayel, človek, ki bi moral po izraelskih načrtih «pomiriti» Libanon. Krščanska in muslimanska desnica *ta torej našli skupni jezik, izjalovili so se poskusi libanonskih naprednih in levičarskih sil. da bi z bojkotom predsedniških volitev preprečili v pogojih tuje okupacije pravo politično farso. Od 92 poslancev libanonskega parlamenta se je 30 odzvalo pozivu za bojkot, ostali so disciplinirano prišli v prostore libanonske vojaške akademije v zahodnem Bejrutu. Vseeno pa so morali čakati dve uri, da so končno dosegli predpisani kvorum 62 poslancev. Od teh je Gemayela podprlo 57 poslancev, pet pa jih je oddalo belo glasovnico. V Izraelu so Gemayelovo zmago pozdravili z neprikritim zada voljstvom. Libanon ima sedaj predsednika, ki bo «vrnil ugled drža vi*, ki bo dosegel umik vseh tujih čet iz Libanona, zatrjujejo v Jeruzalemu. Kako bo to dosegel, ni še popolnoma jasno: sodeč po da sedanji falangističnih metodah se libanonski levici obetajo slabi časi. Vodja libanonske levice Dzumblat je že pred dnevi napovedal, da bo Libanon ob morebitnem Gemayelovem predsednikovanju postal vo jaška diktatura, kjer bo 30 tisoč do zob oboroženih falangistov vsiljevalo svoje politične rešitve. Glede prisotnosti tujih čet, so tujci za Gemayela predvsem Sirci, ko bi ti odšli in bi v deželi zavladal njegov mir, se bodo Izraelci že umaknili, do tedaj pa izraelska solda teska ne moti. saj mu jamči, da ostane na oblasti. Prati takim računom, ki so enaki izraelskim, je v Libanonu kot kaže le levica. V libanonskih muslimanskih vrstah so baje prevladali ozki zasebni interesi in oportunizem. Pri obnovi porušene dežele se obetajo mastni zaslužki, ki zatrejo tudi verska načela. ..............................................iimuMinnliniMiiin................ PRAVNI POLOŽAJ SARDINSKEGA GRADBENIKA SE JE POSLABŽAL Curbonija dolžijo tudi ilegalnega izvoza valute Njegov pravni zastopnik zahteval izpustitev svojega varovanca Bechir Gemayel Ostrejše nadzorstvo nad gibanjem cen? RIM — Takoj po seji vlade se je sinoči sestal medministrski odbor za I cene, ki je določil roke za predloži-i tev cenikov za 35 vrst blaga široke potrošnje, ki jih morajo proizvajalna in razdeljevalna podjetja sestaviti Po odloku z dne 5. avgusta. Do 3. septembra je treba predložiti sezname cen. ki so bile v veljavi 15. avgusta, do 20. septembra, 20. novembra in 20. decembra pa cenike, ki . so bili v veljavi 5 dni prej. Mini-1 ster Marcora je pri tem zatrdil, da bo nadzorstvo nad gibanjem cen zelo ostro. LUGANO — Pravni položaj italijanskega gradbenika Flavia Carbo-nija, katerega izročitev italijanski justici zahteva italijansko ministrstvo za pravosodje, se je v zadnjem času morda nekoliko poslabšal. Italijanska zahteva po ekstra-diciji sloni namreč do sedaj na razmeroma trhlih nogah: gre navsezadnje za prekrške bolj formalne- 9°«iinskii slika Spadolinijeve i’-uge vlade “"'»"mu,,,..............n,,,,,.,,,,,,............................,»iM.MmM..ni.m»n..i...............hihiimmiiii..mirni.........................................................mini!................mm...... V NIKOZIJI VELIKO ZANIMANJA ZA OBISK Petar Stambolič bo obiskal Ciper fto^-OZlJA — Celotna ciprska jav-V)e Z v!eUldm zanimanjem priča-stVa predsednika predsed- uj;- TtJ Petra Stamboliča. V Ni bisjU1 Menjujejo, da je čas tega o-Porj. na najvišji ravni posebno Ost,,e, )en, zaradi vse bolj za-^ed „ a mednarodnega položaja kot'*, ''sem v vzhodnem Sredozemlju, kij, zaradi dejavnosti neuvršee tan, zvezi s sedmim vrhunskim sre-kot Vn- Obisk Petra Stamboliča bo, !ožtw, uJapja ciprski tisk, tudi pri hl6lirl za proučitev ciprskega pro-tcipsj“’ ki že vrsto let bremeni ev-bob-rts ‘n svetovno varnost ter za Odp. Ipv tradicionalnih prijateljskih med obema neuvrščenima državama. Ciprski časnik z največjo naklado Filclefteros opozarja, da je bil predsednik Tito prvi tuji državnik, ki je obiskal Ciper in poudarja, da obisk predsednika predsedstva SF RJ Petra Stamboliča dokazuje, da se Jugoslavija nenehno zanima za Ciper in vse, kar se na njem dogaja. (dd) TRIPOLIS - Major Abdul Salam Džalud se je 3inoči srečal v Damasku s sirskim predsednikom Ha-fezom Asadom, kateremu je izročil poslanico polk. Gadafija. Srečanja se je udeležil tudi sirski zunanji minister Abdel Ali Haddam. IZJAVE JUGOSLOVANSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA KMALU DOGOVOR 0 KRAJU IN ČASU SESTANKA NEUVRŠČENIH NA VRHU Indija že privolila, da organizira vrh v Neu) Delhiju BEOGRAD — Zvezni sekretar za zunanje zadeve Lazar Mojsov je v nedeljo v izjavi za tisk povedal, da so po širokih posvetih z vsemi neuvrščenimi državami dosegli sporazum, po katerem sedma konferenca voditeljev držav ali vlad neuvrščenih dežel ne bo v Bagdadu, temveč drugje, in Indija je potem privolila, da bo gostiteljica tega zborovanja. Dejal je tudi. da bodo vse. kar je treba formalno storiti za potrditev tega dogovora, storili v prihodnjih dneh. Zvezni sekretar je povedal, da je bil sedmi vrh v Bagdadu ogrožen že pred več meseci, nakar so po številnih posvetih in na mnogih sestankih neuvrščenih držav veliko govorili o tem, kaj skle niti. Po njegovih besedah je treba sedaj še raz- misliti. kako tudi formalno potrditi soglasje o pre mestitvi sedmega vrha iz Bagdada v New Delhi in pa kje naj bo, če je potreben, sestanek po oblaščencev šefov držav ali vlad, na katerem naj bi to storili. Predlaganih je bilo več krajev, kubanski predsednik Fidel Castro pa je predlagal, naj bi bila konferenca 21. avgusta v Havani. Ven dar je bilo že od vsega začetka jasno, kar so potrdili tudj kubanski diplomati, da bo Kuba do volj prožna, vsaj kar zadeva datum. Predlaganega datuma ni bilo mogoče upoštevati zaradi širših posvetov, pa tudi zaradi drugih sestankov, kot je na primer ministrski sestanek islamskih držav v Nigru. Lazar Mojsov upa, da bodo v prihodnjih dneh sporazumno rešili vse težave, (dd) ga značaja (pomoč pri ponarejanju potnega lista itd), ki prav gotovo ne naletijo pri švicarskih oblasteh na prepričano odobravanje. Naj o-menimo mimogrede, da je Carboni-jev zagovornik že poslal na bernski departma za pravosodje in policijo zahtevo po izpustitvi na začasno svobodo svojega varovanca. Carbonijev položaj pa se je poslabšal, ker je neka vsporedna preiskava. ki jo vodi javni toživec Pao lo Bernasconi, ugotovila razne valutne prekrške švicarskega zakona. Preiskava se je začela pred tremi tedni, ter soupada časovno z aretacijo Flavia Carbonija. Na podlagi izsledkov je tožilec zaplenil v raznih bankah večje vsote, ki so bile nakazane na Carbonijev račun in za katere švicarske oblasti menijo, da so prihajale iz neznanih virov. Če je temu tako, potem se je Carbonijev položaj poslabšal. Švicarji utegnejo oprostiti marsikakšno nerodnost tujih operaterjev, dokler gre za prekrške v tujini, toda kadar so prizadeti njihovi direktni interesi, postanejo neizprosni. Ne smemo pozabiti, da je med prizadetimi tujimi bankami od stečaja Banca Ambrosiano prizadeta tudi banka ji Gasilska veselica ■ spodbudna novost na našem družbeno ■ kulturnem prizorišču Ob tej priložnosti so razvili društveni prapor - Gasilskega srečanja so se udeležili tudi gasilci iz Trsta in iz Hrvatinov - Prikaz zanimivih gasilskih vaj Otvoritveni koncert Glasbenega septembra Jutri ob 20.30 bo v baziliki sv. Silvestra otvoritveni koncert tradicionalne prireditve Glasbeni september, ki jo že vrsto let organizira Avtonomna letoviščarska in turistična ustanova v sodelovanju združenjem Glasbena srečanja in organizacijo Capella Civica. Na njem bo nastopila priznana romunska pianistka Florenza Barbalat, ki bo iz-vajala Beethovnove, F ranckove, Lizstove in Paganinijeve skladbe. BLAGOVNI PROMET PO AVTONOMNIH RAČUNIH Do konca letošnjega julija presegli 183 milijard lir Na tržaškem računu 122, na goričkem pa 61 milijard Glavne uvozne postavke še vedno živina, meso ter les Tudi v preteklem juliju je blagovna izmenjava med Trstom in Gorico na eni ter sosednimi območji Slovenije in Hrvatske na drugi strani v okviru tako imenovanega videmskega sporazuma iz leta 1955, zabeležila nov viden napredek: po tržaškem avtonomnem računu je namreč izmenjava dosegla skoraj 23 milijard, po goriškem računu pa 7,5 milijarde, kar pomeni skupno čez 30 milijard. S tem se je vrednost izmenjave, opravljene v okviru obeh računov v prvih sedmih mesecih letošnjega leta, dvignila na skoiaj 184 milijard lir, medtem ko je znašala v ustreznem razdobju lanskega leta »le* nekaj nad 99 milijard. Izmenjava po tržaškem avtonomnem računu je bila letos precej u-ravnovešena, saj je od celokupnega prometa nekaj nad 122 milijard odpadlo 62 milijard na izvoz iz Trsta ter nekaj nad 60 milijard na promet v nasprotni smeri. Po goriškem računu pa je bil izvoz v Jugoslavijo nekoliko večji kakor pro- Pregled prometa v omenjenem razdobju je v glavnih številkah naslednji: JANUAR - JULIJ leto 1981 Leto 1982 Tržaški račun 72.453.726.000 ......... 122,262.024.000 Goriški račun 26,761.240.000 61.666.897.0. Skupaj 99,214.966.000 183,928.921.000 MMillitiiiiiiiiiiiimiaiiiiiitmiiititntiMiiimutiitiiMnMMiiiiiiiiiifittiiiiiiiiiiitiiituiiMMiMimiiiiuaiiiiiiiiiiiM S FINANČNIMI PRISPEVKOM DEŽELE KONČNO BO MORDA TRST DOBIL SVOJ VOJNI MUZEJ Občina bo odkupila De Henriquezovo zapuščino Poiskati bo treba primeren sedež S sobotno objavo v Uradnem listu je stopil v veljavo deželni zakon štev. 52 z dne 16. avgusta, ki vse buje nova določila za ohranitev in valorizacijo kulturnih dobrin. V ta namen daje zakon na razpolago na daljnja finančna sredstva poleg o-nih, ki so jih že nakazali s podobnim zakonom iz novembra lanskega leta. Kar se našega mesta tiče, bodo na osnovi nove finančne razpoložljivosti končno lahko rešili vprašanje ureditve muzejske zapuščine pokojnega prof. Diega De Henriqueza. Kot je znano, gre za zelo zanimiv material zgodovinskega značaja, ki zadeva predvsem vojne našega stoletja, pa tudi prejšnjih. Ta zapuščina, med katerim je tudi veliko orožja in drugega vojaškega materiala, že nekaj let čaka na ugodno ureditev, saj bi bila nedvomno velika škoda, ko bi ga zaradi ocmanjkanja denarja ali interesa izgubili. FOTOGRAFSKA RAZSTAVA V PALAČI COSTAJSZI Podvodni Miramarski park obsojen na običajen propad? V Palači Costanzi bo do nedelje odprta fotografska razstava, ki jo je priredilo Italijansko združenje za podvodni ribolov FIPS. Razstava je med ljudmi vzbudila precejšnje zanimanje, saj so barvne fotografije, ki prikazujejo čare morskih globin, vsekakor privlačne. Fotografi so v objektiv ujeli magične lepote. Ob vseh teh slikah, ki vzbudijo v obiskovalcih razstave hrepenenje po čudovitih morskih globinah, je tudi kotiček, ki vzbuja jezo in ogorčenje. V tem kotičku so potapljači slikali podvodni Miramarski park. Ob fotografijah je nekaj lističev z napisanim komentarjem, poleg tega pa lahko vidimo nekaj slik iz časov, ki so bili, in pa dela za ureditev parka. Dela so stvar preteklosti, ko je padla dobra pobuda. Pod vodo so pri Miramaru uredili okolje, ki je bilo zelo ugodno za vrsto rib. Ribe so prišle, prišli so drugi prebivalci morskih globin, zrastle so tudi podmorske rastline. Podvodni park je kmalu privabil vrsto ljubiteljev. Potem pa preidemo na žalostne slike ix današnjih dni. Raz- trgane mreže, razbite školjke, odvržene ribolovske naprave itd. so o-čitni znaki, da so v park vdrli ne spoštljivi ribiči. Čolni križarijo po gladini, odpadki drsijo na dno in nekdaj lepi park postaja enak osta lim predelom naše obale. Nekoč so pristojne oblasti na park pazile, prepovedana jg bila celo vožnja s čolni, a je te tako, da navdušenje mine in zapravimo naravno dragocenost za ribjo večerjo in za vijuganje z gliserjem ... Razstava je odprta vsak dan in sicer od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. • Avtonomna ustanova za ljudske gradnje 1ACP sporoča stanovalcem ljudskih hiš, da je v teku popis stanovalcev, na podlagi katerega bodo zaračunane stanarine za leto 1983. Zbiranje podatkov bo potekalo vsak dan razen sobote od 8.30 do 11.30 do vključno 15. oktobra, in to v decentraliziranih krajevnih uradih ustanove. Stanovalci bodo morali nuditi vse potrebne informacije o svojih dohodkih v letu 1981. Na osnovi novega deželnega zakona bo torej tržaška občinska uprava prejela izreden prispevek v maksimalni višini 700 milijonov lir, od katerih bo polovica razpoložljive že letos, druga polovica pa prihodnje leto. Kot prvi korak naj bi občina odkupila Henriquezovo zapuščino, nato pa bi bilo treba najti ustrezen sedež, kjer naj bi ves material zbrali in uredili ter ga dali na ogled občinstvu: šlo bi torej za ustanovitev pravega vojnega muzeja, ki bi predstavljal za Trst nedvomno obogatitev. Nastop Paola Conteja na Gradu sv. Justa V četrtek, 26. t.m., ob 21.30 bo na Gradu sv. Justa zadnji avgustovski koncert lahke glasbe v priredbi Avtonomne letoviščarske in turistične ustanove, na katerem bo nastopil petinštiridesetletni odvetnik in kantavtor Paolo Conte. Pred leti je bil Paolo Contr znan predvsem kot avtor glasbe in besedil popularnih popevk, ki so jih izva-iali pevci kot Adrian Celentar.o. Patty Pravo in Bruno Lauzi. zadnje čase pa nastopa kot kantavtor. Tržaškim ljubiteljem lahke glasbe se bo predstavil s svojim jazzovskim repertoarjem. Predprodaja listkov je v uradih potovalne agencije UTAT v Pasaži Protti. Smrtna nesreča Tržačanke v Furlaniji V soboto zjutraj se je v Furlaniji smrtno ponesrečila 66 letna Tržačanka Santa Tafferelli, ki stanuje v Ul. Fabbri 4. Ženska je približno ob 10.30 stopila iz moževega avtomobila, in sicer na Tržaški cesti v bližini vasi Palazzola dello Stella. Prečkala je cesto, da bi šla do kioska, kjer so prodajali vino. Takrat pa je iz kraja Muzzana Del Turgna no pripeljal z avtomobilom 51-letni Bruno Piccolo in podrl žensko kljub poskusu, da bi zavrl. Tafferellijevo je vrglo nekaj metrov daleč od kraja trka in obležala je nezavestna na cesti. Prihod rešilca Rdečega križa je bil zaman, saj so ponesrečenko pripeljali v bolnico v Latisani mrtvo. met v nasprotni smeri, saj so go-riška podjetja odpremila v Slovenijo za 32,6 milijarde lir blaga, uvoz iz Slovenije pa je znašal 29 milijard lir. V okviru tržaškega avtonomnega računa smo tudi v tem razdobju uvozili iz sosednih krajev Jugoslavije največ živine in mesa (skupno za 31,6 milijarda lir); druge važnejše postavke pa so bile žagan les in drva za kurjavo (7,5 milijarde), kemikalije in kemični proizvodi kme (4,5 milijarde), avtomobilske gume in nadomestni deli (3,6 milijarde), proizvodi kovinske industrije (3,6 milijarde), parket in proizvodi lesne industrije (1,8 milijarde), gradbeni material (1,5 milijarde), tekstil in predivo (1,2 mi . lijarde) ter sadje, povrtnine in gobe za 921 milijonov lir. V nasprotno smer pa so samo odpremili predvsem kemične proizvode v skupni vrednosti 15,3 milijarde, dal.je u-metne smole in plastične mase (7,9 milijarde), proizvode živinske industrije (7 milijard), kovine in kovinske izdelke (5,3 milijarde), živino in proizvode živalskega izvora (5,1 milijarde), surove kože in usnje (4,8 milijarde), surovine (4,4 milijarde), električne stroie ’n naprave (4,3 milijarde), tekstilne surovine in izdelke (3,6 miliiarde) ter proizvode rastlinskega izvora (1,1 milijarde). Po goriškem avtonomnem računu pa so iz Jugoslavije uvozili predvsem les (9.3 miH.inrde). živino in meso (prav tako 9,3 miliiarde). kemikalije in plastične mase (2.1 milijarde). razne tehnične predmete (1,9 milijarde) ter iverke (1,4 milijarde), medtem ko so v prometu v nasprotni smeri predniačile postavke »kemikalije* (10.3 mili.iar de), »nadomestni deli* (3,3 milijarde), «plastične mBse* (2,8 miliiarde), «jeklo in pločevina* (2,4 milijarde), »preja in tekstil* (2.1 milijarde) ter še »semena*, »soja in knnila*, »stroji* in »zdravila*. Na Opčinah in ne samo tam vlada veliko zanimanje za drevišvji koncert violinista Črtomira šiškovi-ča in pianista Thomasa Palma, ki bosta nastopila ob 20.30 v prosvetnem domu. S tem koncertom, ki se obeta res kvaliteten, odpira krajevno SKD Tabor svojo koncertno sezono. Igor Petaros Zavest o potrebi razvijanja civilne zaščite, ki je v mnogih deželah že krepko zakoreninjena, si v Italiji in tudi {Mi nas s precejšnjo težavo utira pot. Pobud, ki bi to zavest utrjevale, dejansko ni veliko. Zato moramo s posebno pozornostjo pozdraviti pobudo Gasilskega društva »Breg* iz dolinske občine, ki se je ob 5. obletnici svojega obstoja odločilo, da na vidnejši način predstavi svoje poslanstvo in svoje konkretno delo in istočasno opozori javnost na nevarnosti vse pogostejših gozdnih požarov in na probleme civilne zaščite sploh. V ta namen je Gasilsko društvo Breg priredilo v nedeljo pred Kulturnim domom «France Prešeren* v Bol juncu Gasilsko veselico. Ob tej priložnosti so razvili tudi društveni prapor ter navezali še tesnejše stike z gasilci iz Trsta in od Hrvatinov, s katerimi že dolgo sodelujejo. V prijetno dopolnitev praznika so pripravili še praktični nastop poklicnih gasilcev, ki so pokazali svoje veščine pri gašenju požarov, plezanju po lestvah in skakanju s strehe. Že zaradi tega je bila nedeljska veselica v Boljuncu nekaj povsem novega na našem družbenokultur-nem prizorišču. Na takšne prireditve prav gotovo nismo navajeni, lahko pa mimo rečemo, da imajo bodočnost, kar je v nedeljo dokazalo precejšnje navdušenje zelo številnega občinstva. Gasilska veselica v Boljuncu je odprla novo poglavje na prireditvenem področju. Pokazala je, kot rečeno, še na eno plat našega družbenega življenja, ki je bila doslej dokaj zanemarjena. Poleg tega pa Je tudi dokazala, da je mogoče uskladiti napore, ki jih ljudje vlagajo v utrjevanje civilnozaščitne zavesti, z napori, ki jih vlagamo v utrjevanje naše narodnostne in kulturne zavesti ter zavesti o sožitju in medsebojnem spoštovanju. Tudi ta element je prišel na nedeljskem gasilskem slavju povsem do izraza tako v priložnostnih govorih kot v neposrednem prijateljskem stiku med prostovoljnimi in poklicnimi gasilci z obeh strani meje in v neposrednem stiku med vsemi, ki nosijo v sebi čut za pomoč svojemu bližnjemu, čut za varstvo narave in čut za spoštovanje kulturnih in jezikovnih značilnosti vsakogar Ne nazadnje je praznik opozoril na hude pomanjkljivosti, ki jih kaže upravnopolitični sistem na področju civilne zaščite. Kritika na ta račun je zlasti odjeknila iz pozdravnega govora komandanta društva prostovoljnih gasilcev »Breg* iz dolinske občine Igorja Petarosa, ki je orisal delovanje društva in poudaril, da bi bilo to delovanje lahko še popolnejše in pestrejše, če bi ne bilo določenih birokratskih zaprek. Dežela je sicer izdelala zakon o ustanavljanju in podpiranju prostovoljnih gasilskih skupin (na podlagi katerega se je rodila tudi dolinska skupina, ki šteje danes 47 članov), vendar ostanejo te skupine, žal, prepuščene same sebi, če ni vseh potrebnih sredstev, ki bi jim pomagale, da bi se bolje razvijale. Petaros je med drugim dejal, da ni namen društva samo gašenje požarov, temveč tudi gojiti čisto, zdravo in varno okolje, združevati občane ter jih vzgajati v smislu zakona o civilni zaščiti. V okviru zakona in s pomočjo javnih ustanov se lahko gasilsko društvo Breg loteva še specifičnih nalog. Za to bo potrebno še veliko truda in moči, je poudaril Petaros in pozval mlade občane, da se vključijo v gasilsko organizacijo. Po razvitju društvenega prapora, ki je zavihral na prireditvenem odru, obkrožen s prapori vseh kulturnih društev v občini, so k jubileju čestitali razni predstavniki. Prvi je izrekel voščila in čestitke dolinski župan Švab, ki je med drugim dejal, da mara smisel za civilno zaščito spremljati tudi smisel za civilno sožitje. O potrebi, kako je treba z dejanji in ne samo z besedami odgovoriti na potrebe ljudi, je spregovoril poveljnik tržaških gasilcev inž. Biasutti, ki ga je nato dopolnil gasilski načelnik Toscan. O združevanju moči in sodelovanju ne glede na državne meje sta govorila komandanta Obalne gasilske zve* Koper ter gasilcev od Hrvatinov Lazar Bonin in Ecris Zavrtanik, sta predlagala pobratenje z GaS“ skim društvom Breg. Čestitke in v ščila je na koncu prinesel Bo Kocjan, predstavnik KoordinaciJSK ga odbora kulturnih društev iz "f. linske občine. Med številnimi gos so se srečanja udeležili tudi ralni konzul SFRJ v Trstu Stel Cigoj, tržaški kvestor Vittorio B tolini in drugi. ^ Ob živahnih koračnicah, ki P ^ igrala godba na pihala iz Babico/ se je srečanje nadaljevalo z za™ mivimi in navdušujočimi ga™Js':. mi vajami. Najprej so se Preds vili gasilski pionirji od Hrvatinov gašenjem ognja, starejši gasilci j* so pokazali veščine pri plezanju Pj navpični lestvi. Tržaški gasilci nato izvedli reševalno a(lC^!Lca. simulirani prometni nesreči. sili so požar na enem avtu, iz gega pa so potegnili ranjenca- j* lo atraktivno je bilo tudi s^akanT s strehe Kulturnega doma na tegnjeno platno. Srečanje se je"! daljevalo v pozne ure ob prijetne”1 razpoloženju. Na sliki: razvitje prapora skega društva »Breg*. tali f NiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiHiiiiiiiiiniiaiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiHMiiiimiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiMinitiiiiiiiiifiiHttimiiiiiiimtiiiiiiiiiiniiiiiiimi PRVO S0LSK0 LETO POMEMBNE MEDNARODNE S0LSKE USTANOVE Dva naša dijaka bosta obiskovala «Jadranski zavod združenega sveta» S slovesnostjo v tržaškem gledališču Verdi, ki se je bo udeležil predsednik republike Sandro Pertini, bodo v nedeljo, 17. oktobra, uradno odprli dejavnost in obenem tudi prvo šolsko leto »Jadranskega zavoda združenega sveta*. Že sama prisotnost državnega poglavarja Per-tinija, ki bo v tej funkciji prvič o-biskal naše mesto, jasno priča o pomembnosti te pobude, ne samo v italijanskem, ampak tudi v mednarodnem šolskem svetu, za Trst pa pomeni to lepo in edinstveno pri- ailHIHIIIIIIIIIIMHIIHMIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIMHIMIIMIIIIN Šolske vesti Ravnateljstvo državnega tehničnega zavoda Žiga Zois sporoča, da se začno popravni izpiti v sredo, 1. septembra, ob 8.30. Isto velja za oddelek geometrov, ki imajo sedež v paviljonu B. Razpored popravnih izpitov je izobešen na oglasni deski v obeh oddelkih. VČERAJ NA TRGU LIBERT& Trčenje v avto je bilo usodno za vespista Itaia Cudiccia Včeraj se je na Trgu LibertA pri je namreč opazil, da je nekdo vlo- petila smrtna nesreča, katere žrtev je bil 42-letni Italo Cudiccio iz Ul. Ginnastica 45. Cudiccio je približno ob 11. uri hotel s svojo vespo zaviti z omenjenega trga v Ul. StanCAnastasio, ko je trčil v giulietto z goriško registrsko tablico, ki jo je vozil 33-letni Flavio Dodini, ki stanuje v Tržiču, v Ul, Parini. Dodini je z avtom zavijal na Korzo Cavour. Pri trku se je seveda poškodoval vespist, ki je utrpel hude udarce po glavi in obrazu in po vsem telesu. V tržaško splošno bolnico so Cu diccia pripeljali z rešilcem Rdečega križa. Ponesrečenec je bil v globoki nezavesti, zdravniki so ugotovili, da gre za nezavest 2. stopnje in so zato pridržali prognozo. Lahko nedeljsko delo stanovanjske miši V nedeljo so si hišni tatovi krepko zavihali rokave in okradli štiri stanovanja. Najprej je poklical agente letečega oddelka 59-letni Giorgio Silvestri, ki stanuje v Ul. Piccardi 11. Silvestri mil v stanovanje soseda, 52-letnega Demetria Malavende, ki je bil na letovanju. Tatovi so s silo odprli vrata in nabasali malho. Popolnoma mirno delo so imeli ta tovi v stanovanju 69-letne Jarmile Todeschini, ki stanuje v Vicolo dcgli Scaglioni 28/2. Ženska se je ravno vrnila z letovanja v Gradežu, kjer je bila z vnuki. V kuhinji so se tatovi lepo najedli in pustili vse nepospravljeno, nato so sedli pred televizijo, ki je bila ob prihodu lastnice še odprta. Očitno pa niso našli dragocenosti, ki bi jim bile po godu, saj niso kot kaže. ničesar odnesli. 47-letna Vita Romanelli pa ni šla na dopust. Njeno stanovanje v Ul. Madonnina 9 so neznanci okradli v času ene ure, ko je bila Romanelli-jeva odsotna. Neznanci so vdrli v stanovanje skozi vrata s silo, odnesli nekaj zlatnine, 240.000 lir v gotovini in napravili škodo za približno milijon lir. Žrtev kraje je bil tudi 42-letni Gualtiero Pause, ki stanuje v Ul. Gambini 27. Neznanci so iz njegovega stanovanja odnesli nekaj zlatnine in 90.000 lir v gotovini. ložnost za odprtje tokovom evropske in tudi svetovne kulture. O pripravah za ustanovitev zavoda, ki bo imel kot znano, svoj sedež v Devinu, smo v našem dnevniku že obširno poročali ter pri tem vsakokrat podčrtali nujnost in tudi umestnost, da bi ta ustanova igrala aktivno vlogo tudi za spoznavanje naše manjšinske stvarnosti, saj je bilo jasno rečeno, da sc pred leti odgovorni izbrali naše kraje za sedež šole prav zaradi tega, ker je tu stičišče treh kultur, latinske, germanske in slovanske. Zato je upati — in seveda pričakovati — da bo zavod občutljiv do naše bitnosti v teh krajih. Prvo šolsko leto »Jadranskega zavoda združenega sveta* bo obiskovalo sto dijakov in dijakinj med 16. in 18. letom starosti (30 iz Italije in 70 iz vseh celin). Dveletni študij je oblikovan pc angleškem izobraževalnem sistemu, dijaki pa bodo morali obvezno slediti šestim predmetom in sicer dvema jezikoma, matematiki in nato do izbiri zgodovini, ekonomiji ali filozofiji, biologiji, kemiji, fiziki ali morskim vedam ter umetnosti, glasbi ali kakemu drugemu predmetu po lastni želji. Dijake bo pri delu vodilo in spremljalo 13 profesorjev (trije iz Italije, 2 Avstralije, 6 iz VB, 1 iz Avstrije ter 1 iz Nove Zelandije). Med profesorji bosta tudi Tržačana, in sicer naš rojak prof. Karel Bajc, ki bo poučeval matematiko in pa prof. Cinzia Bonato, ki bo poučevala književnost. Slušatelji bodo dospeli v Trst v drugi polovici septembra, zavod pa bo začasno imel svoj sedež v 'cotelu Europa pod Nabrežino, tečaji biologije in fizike pa se bodo otivijali v inštitutu za morsko biologijo v kriški Brojnici. Verjetno se bo zavod že prihodnje šolsko leto preselil v Devin, kjer bo imel na razpolago prostore v bivši šoli in na gradu. Med šestimi Tržačani, ki jih je posebna komisija sprejela v zavod, sta tudi dva Slovenca, 17-letna Tamara Petaros in Aleksander Semen. Oba sta z uspehom dokončala 1. razred klasičnega liceja Franceta Prešerna, za »Jadranski zavod združenega sveta* pa sta prvič slišala od profesorice slovenščine in od javnega razglasa, ki je bil razobešen tudi na njuni šoli. Pogovorila sta se z domačimi, ki so z zadovoljstvom takoj sprejeli njuna načrta in preko šole naslovila na zavod pismeno prošnjo za sprejem, v novo šolo pa sta bila polnomočno sprejeta po kolokviju s strokovnjaki zavoda »Možnost za vpis v zavod me je takoj navdušila,* nam je dejala Tamara »saj mi nova šola odpira stvarne perspektive novih spoznanj in kulturnih obzorij, poleg tega upam, da mi do dveletno šolanje koristilo za osebno izpopolnjevanje.* »Zakaj ne bi bili tudi mi Slovenci prisotni v zavodu, sem takoj pomislil ob branju razglasa na šoli,* je povedal A-lenksander, »in tako sem poskusil. Zelo zadovoljen sem, da sva bila s Tamaro takoj sprejeta, saj bova svoje nove šolske kolege in tudi profesorja lahko seznanila z našo kulturo, z našo zgodovino in tudi s še odprtimi vprašanji naše narodnostne skupnosti.* Oba se zelo zanimata za angleščino, privlačuje pa ju tudi izvenšolska dejavnost zavoda (šport, skrb za zaščito okolja, izleti, gasilske vaje, skrb za handikapirane itd.), ki pa je popolnoma prilagojena izobraževalnemu sistemu ustanove. Tamari in Aleksandru voščimo, da bi se kar najbolje znašla " novem študijskem, ki je obenem tudi novo življenjsko okolje. Ob smrti ANGELA KOFOLA izreka iskreno sožalje članoma BUj ku in Gabrijelu ter svojcem na pihala iz Ricmanj. Ob smrti IVANA MILKOVIČA ^ člana in dolgoletnega odbornik*' ^ reka Pogrebno podporno društvo^ Bazovice svojcem in sorodniko® kreno sožalje. Ob izgubi dragega očeta Milkoviča izreka globoko svojemu odborniku Vojku I* žini ŠZ GAJA. Zveza borcev VZPI - ANPl lina, Mačkolje, Prebeneg iskreno sožalje svojcem ob s®rt* DUŠANA PRIMOŽIČA Sporočamo, da bo pogreb Dušana Primožiča jutri, 25. t.m„ ob 13. uri iz mrtv»£ niče glavne bolnišnice na ®aC ljansko pokopališče. yoJCl Trst, 24. avgusta 1982 Zapustil nas je naš dragi IVAN MILKOVIČ Pogreb bo danes, 24. t.m., ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v gropajsko cerkev. Žalostno vest sporočajo žena Ema, hči Giuliana, sinova Aleksander in Vojko, zet, snaha, vnuki in drugo sorodstvo Trst, 24. avgusta 1982 (Občinsko pogrebno podjetje) Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil* naša draga mama in nona CECILIJA GRUDEN vd. PODOBNIK Pogreb bo jutri, 25. t.m., ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v škedenjsko cerkev. Žalostno vest sporočajo hčere Valeria, M*j riuča In Anita, snaha Josč, zetje ln vnuk« Trst, 24. avgusta 1982 (Pogrebno podjetje Zimolo) ^morski dnevnik GORIŠKI DNEVNIK . V" ‘V ‘ ■ • 24. avgusta 198* Marija Košuta (92 let) fe vedno pridno na delu ženska, kj ne mara praznih besed. In pri tem ima čisto prav ter gotovo je tudi to eden skritih zdravil za njeno vitalnost. «Mož mi je umrl pred dvaindvajsetimi leti,» nam je pripovedovala Marija, «in od njega sem podedovala precej velik vinograd nad Mulam. Nikoli mi ni prišlo na misel, da bi zapustila zemljo in še danes si ne postavljam tega vprašanja. Sama sadim trte ter jih obrežem, povežem in če je potrebno tudi zalivam, nekoč sem celo tudi sama kopala. Danes tega ne zmorem več in za to delo kot tudi za trgatev potrebujem pomoč, ki jo seveda plačam. Poleg tega imam tudi majhen sadovnjak, preživljam se z manjhno pokojnino ter s prodajanjem sadja in zlasti vina. Pred leti, ko je bil mož še živ, sva pridelala tudi do 25 hi vina, danes ob dobri letni pa ga sama pridelam največ pet. Kaj hočete leta tečejo tudi zame.* Do vinograda gre najraje peš, čeprav jo mnogi vaščani, zlasti na poti domov, vedno radi povabijo v avtomobil. »Napišite tudi, da še vedno berem brez naočnikov in da bi morala država revnejšim zvišati pokojnino. Slišala sem tudi, da namerava v kratkem znižati starostno mejo za pokojnine na 55 let. Ne vem če bi bilo to dobro in koristno, človek ima pri teh letih pred sabo še skoraj polovico življenja, delo v vrtu in v vinogradu pa je res najboljši recept proti sklerozi. Večkrat razmišljam tudi o današnji mladini,* nam je v slovo še rekla Marija Pipanka, «in jo zaradi njenih idej in vedenja ne obsojam. Tukaj v Križu poznam namreč mnogo takih, ki v mladosti sploh niso vedeli za očetov vinograd, danes pa pridno obdelujejo trte in me sprašujejo za marsikateri nasvet. Tako je pač življenje in verjamite mi, da se bo tudi naša mladina prej ali slej spet vrnila k zemlji, ah pa bo primorana to storiti.* ................. % Skoiiuni[a sem dopolnila 92 let. i, J,.Vsaa dan, ob lepem vreme-. dvakrat na dan, zahajam Tj iivn : k* “i pomeni ne samo Ijtnj, ?rnpak tudi viž živ- ine, io Pričevanje ni vzeto iz W>iv:ii r°mana ’n tudi ni izjava (fcstb -en® tolikih «dolin mla-j,P°s?ianih po svetu, ampak ‘lita™ j^P^ed Križanke Marije čeprav Marija • 'dobesedna, je tiste »sorte* p. KD Kraški dom jutri, 25. avgusta, ob žeja . dvorišču Kraškega mu-v Repnu št. 20 Nastop kitaristov Wtlujeta: Marko Feri in fer” Gu^m - gojenca Glas-y ®atice iz Trsta. bo nol!meru slabega vremena činsk-j P v mali dvorani ob-telovadnice v Repnu Ustave * TK - Ul. sv. Frančiška 20 % grafa razstava sodobne šloveri- *0M,^or. V Prosvetnem domu '#ali.vsak dan od 18. do 20. Vnovič • sdkarska razstava Sele Vrnii,,9. U1 kraške umetne obrti Eberta Doljaka. Nja «!* TKB Ul. Filzi 10 raz-% Vr^ia novejša dela shkar iraj-danes "es, TOREK, 24. avgusta N JERNEJ . 59. ?de ob 6.16 in zatone ob IVzide^1Žina dneva 13.43 - Lu-12.07 in zatone ob 22.55. sunili ™ ; ST- TABOR “ OPENSKI GLASBENI VEČERI V Prosvetnem domu na Opčinah danes, 24. avgusta, ob 20.30 KONCERT Na sporedu: Bach, Webern, Paganini in Beethoven. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom koncerta Kino S SREDA, 25. avgusta LUDVIK ?A7 ^eraj: najvišja temperaturi 24/bPinje, najnižja 16,7, ob 18. £ Pada Pmje- zračni tlak 1017,6 Vik 2n iVeter zahodnik - jugoza-n , km na uro, vlaga 48-od-^Peratn jasno, morje razgibano, ra morja 23,4 stopinje. C^TVA ,n SMRTI JS FtH.So SE: Mauro Croce, Cri-lOuerin-’ tuca Pissacco, Manue-V o *’ Eleonora Famose, Loti0 D,- S’ Sara Isabel Ferreira, Jlore- 31,70 , O: 68-letni elemente Goli VnneUla Giuseppina Netternaz N. g*'°* 86-letna Antonia Peros-L,j' 73-Wfe- 69-letni Marco Barčka BilnIV1 ®runo Gassa, 73-letna r av° vd- Rasman, 54-letni N, sc, r8urich, 74-letni Ernesto $an,etni Sergio Manente, 78-tt R*na *'doniš vd. Paoletti, i?Via oenno Pagnacco, 71-letna iNzoo 1kzzi vd. Grilh, 88-letni iv' ?4-le,r 0-rro' 71-letni Vittorio Fa-iSson VIvan Milkovič, 77-letni ipl. 85-1,,* Htulin, 86-letni Luigi hj ^errpl- „ Addolorata Copertino ril.^Jetni Luigi Aldegheri, L**> B5v?cilia Gruden vd. Podob-y Giu-ii11 Giuseppe Derossi, 75-Z Via», .PPe Babudri, 701etna An-n/10 &fvr 1 vd. Boziglau, 75-letna Babich, 51-letni Ma-V75'lettia Detni Giuseppe Cerque- ^ Pruna TTorrori Dni- ^NfcV] Bruna Ferrari vd. Dal-69 jn5 Eelicita Bugulin por. 'letni Ruggero Čampi. N.A SLUŽBA LEKARN ?d 8.31 d XX. •.Ul. c ll' ^tw13 00 _____________I NOčn °ntane 39 in Trg Unita 4' do 20.30) septembra 4, Ul. (iwV‘ teni1- Uommerciale 26, Trg Na '?,^a" ^ Opčine. Settefr3'00 in 0,1 lfi ft0 d0 Z0'30) 7 SLUŽBA LEKARN ir ■uij') Opčine. »r«uiiu • uPčine. t«Sun^.AGNF v OKOLIC) K 22r i,.- bel. 228 124. Bazovica: ?>k- Opčine; cel 211001, Jf1. 225 141; Božje polje 2l; ^ ^ 225 59fi; Nabrežina: tel Vi, Seslj; ®n: tel 209 197. Žavlje: DEŽURNA SLUŽBA J 827UŽba ^ 21. do 8. ure i*. Ifg j ' Predpraznična od 14 do * tel Praznična od 8. do 20. Ariston 21.15 «Conan il barbaro*. Režija John Milius. S. Bergman, B. Davidson. Ritz 17.30 «Salon Kity*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Eden Danes zaprto. Grattacielo 16.00 Codice d’or,ore». Gerard Depardieu, Catherine De-nevue, Yves Montand. Prepovedan mladini pod 14. letom. Fenice Danes zaprto. Nazionale 16.00 «Pomo fantasie di un super dodato*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Mignon 16.30 «L’ultima follia*. Režija Mel Brooks. Filodrammatico 15.00—22.00 «Ragaz-zine esperte*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Aurora 17.00 «L’uomo che cadde sul-Ia terra*. David Bowie. Cristallo 17.00 «Agente 007: vivi e lascia morire*. Roger Moore. Moderno 16.30—19.00—21.30 «1 rac-conti di Canterbury». Prepovedan mladini pod 18. letom. Capitol 17.00 «1 vidni di časa,, J. Beluschi, D. Aykroyd. Lumiere Zaprto za počitnice. Radio 15.30 «Sexual porno erotic ma-nia*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 17.00 «L’assassino ti siede accanto*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij SKD Barkovlje obvešča svoje odbornike, da bo prva društvena seja danes, 24. avgusta, ob 20.30. PD Kolonkovec Ženjan 46 priredi dne 4. in 5. septembra 1982 tradicionalni praznik solate. SKGZ obvešča, da bo Radio Trst A oddajal reportažo iz kolonij v Zgornjih Gorjah pri Bledu v četrt-tek, 26. avgusta, ob 12. uri. Ponovitev v nedeljo. 29. avgusta, ob 18. uri. Izleti Obalno planinsko društvo Koper In Planinsko društvo Tomos organizirata dvodnevni planinski izlet 28. in 29. avgusta na «Kanin-Rombon». Odhod 28. avgusta ob 5. uri izpred Ukmarjevega trga v Kopru. Prijave v društveni pisarni v Kopru, Čevljarska l/II do petka, 27. avgusta, do 18. ure. Cena izleta za odrasle 400 ND, za mladince 300 ND. Približno 0 do 9 ur hoje. Vodja izleta tov. Oblak in Bratož. Združenje Union Podlonjer - Sv Ivan priredi enodnevni izlet dne 5 septembra v bolnico Franjo. Infor macije in vpisovanje v Ul. Valdiri vo 30 vsak torek in četrtek od 17 Razna obvestila Občani občine Dolina, ki bi radi razstavljali svoje pridelke na II. dnevu kmetijstva, ki bo od 17. do 20. septembra v Boljuncu, naj se javijo na občinskem sedežu do 8. septembra v sobi št. 36. Zainteresirani se lahko zglasijo tudi telefonsko na št. 228110, 228127 ali 228392 interna 18. Skupnost vrtnarjev in vinogradnikov Sv. Ivan, Vrdela in Podlonjer organizira v nedeljo, 29. avgusta, IV. rajonsko razstavo vin na vrtu Ljudskega doma v Podlonjerju (fffl. Masaccio 24). Začetek praznika bo ob 16. uri. Zvečer bo za ples igral ansambel «I,ojze Furlan*. Krožek ZKMI Devin - Nabrežina prireja v petek, 27., soboto, 28., in v nedeljo, 29. avgusta, v Prečniku praznik komunistične mladine. VAŽNO OBVESTILO KMEČKE ZVEZE VINOGRADNIKOM Kmečka zvezi opozarja vinogradnike, da morajo prijaviti zaloge vin ki jih imajo morebiti še v kleti, oziroma so jih imeli, čeprav že prodane 31. avgusta 1982, najkasneje do 6. septembra v trošarinskem uradu občine, v kateri bivajo. Kdor bi imel še vino in prijave ne bi vložil, je lahko kaznovan od 100.009 do milijona lir globe. Tajništvo Kmečke zveze bo članom izpolnjevalo prijave do 6. septembra in jih potem oddale pristojnim uradom. Tajništvo Kmečke zveze f Čestitke LJUDMILA in ALBIN UMET sta si pred 30 leti v barkovljanski cerkvi obljubila večno zvestobo, še na mnoga zdrava in srečna leta jima kličejo hvaležna sinova, posebno pa nečak Andrej. Še na mnoga leta STANKU KO-BENCLJU iz Mavhinj voščijo družini Milič in Šušteršič ter prijatelj Bas. Z veseljem sporočamo, da se nam je pridružila mala TANJA ki n želimo veliko sreče in ljubezni na poti skozi življenje. Jasna, Alenka in Igor laor in Alenka Tuta imata druporojenko TANJO Noveaa družinskeaa člana se veselijc Jasna, Marjanka, Ivana, Vera in Janko' Žarku Banu ie žena Dora povila druporojenko JANO Svojemu odborniku in sopro-ai iskreno čestita, mali Jani pa želi obilo sreče v življenju ŠZ Zarja IŠČEM hišo ali stanovanje v najem. Tel. 040/79-46-72 int. 53 ah 27 od 10. do 13. ure. OSMICO je odprl Josip Gruden v Samatorci št. 6/A. Toči teran in belo vino. PRODAM nove knjige za prvi letnik klasičnega liceja in prvi letnik vzgojiteljske šole. Telefonirati od 13. do 14. ure na št. 040/774581. FIAT poverjeni predstavnik GRGIČ PADRIČE - Trst - Tel. 226-161 Prodaja novih avtomobilov in servis PRODAM zazidljiv teren na Krasu. Telefonirati od 12. do 14. ure na številko 040/226577. UPOKOJENKA, vdova, Slovenka, zdrava in brez otrok z lepo pokojnino išče v Trstu ah v okolici dvočlansko družino ali osebo za družbo. Pisati na upravo Primorskega dnevnika pod šifro »Upokojenka*. OSMICO je odprl Alojz Kante v Praprotu št. 18. Toči belo in črno vino. FC PRIMORJE zaposli hišnika na športnem igrišču na Proseku. Telefon 040/225945. SUŠA, TA ŠIBA BOŽJA, JE NAJBRŽ ŠLA MIMO, TODA... Zaradi visokih prispevkov za namakanje poslujejo kmetje na robu rentabilnosti Prispevek na območju Gradišča in Krmina znaša 70 do 110 tisoč lir na hektar Področje namakalnega konzorcija mora sluziti samo kmetijski proizvodnji Na sliki jez pil Ločniškem mostu z bazenom, odkoder črpajo vodo za namakalne kanale DRAGULJI do 19. ure, Odhod ob ga trga. telefon 64459 ali 732858 8. uri z Oberdankove gr. . //.(/. • s/r/s/r/ • C// > JS . //'-,/ Prhpvvajte za DIJAŠKO MATIC« Suša je letos zelo pestila kmetovalce. Z njo so se hudo otepali tudi pridelovalci povrtnine, v škripcih so ponekod bili že vinogradniki, še najhuje pa se je godilo Furlanom, zlasti tistim, ki nimajo urejenih namakalnih naprav in je zato njihova koruza, ki v primerjavi z drugimi kulturami potrebuje izredno velike količine vode, trpela pomanjkanje. Skrbi takšne vrste sc bile manjše pri pridelovalcih koruze na območju krminsko - gradiščanskega polja, ker se rešujejo z umetnim namakanjem. Poglejmo sedaj pobli-že, kako je bilo letos s padavinami in kakšno je stanje na področju krminsko - gradiščanskega namakalnega konzorcija. Po podatkih meteorološke službe vojaškega letalstva smo imeli suho zimo in pomlad, v juliju pa je padlo komaj 49,2 milimetra dežja, zelo majhna količina v primerjavi z lansko, ko je bila v istem mesecu še enkrat večja, saj so lani namerili 99,2 milimetra dežja. Nižinski deli naše pokrajine, od Gorice dalje so naplavina. Pod tanko plastjo zemlje je prod, ki zelo hitro vpije padavine. Zaradi takšne sestavine teh polj so jih po vojni začeli umetno namakati in so s teni preprečili pogostno uničenje vsega pridelka. Toda tudi namakanje ni izpeljano do kraja in prinaša kmetom huda finančna bremena, po-gostoma pa zanje nimajo ustrezne materialne protivrednosti. Namakalni sistem, ki ga konzorcij upravlja na območju Gradišča in Krmina, so zgradili pred več kot dvema desetletjema. Pri ločniškem mostu so zgradili jez, od njega pa speljali proti Gradišču glavni namakalni kanal, od katerega se na vse strani širi mreža majhnih pretočnih kanalov. Uvedli so dva namakalna sistema. V spodnjem delu z izlivanjem vode po poljih, v zgornjem delu, pri Krminu, pa s pomočjo v zemljo vkopanih cevi, v katerih teče voda pod pritiskom in pada na zemljo v obliki umetnega dežja. Za namakanje s pomočjo umetnega plačujejo člani konzorcija po 110 tisoč lir letno na hektar, z zalivanje iz kanalov pa po 75 tisoč lir. Toda ta sistem je zelo nepopoln in se tudi kvari. Vode sicer ne izgublja, ima pa to šibko lastnost, da njive, po katerih se voda razliva, niso izravnane, tako da se nekje namočijo, drugje pa ne. Kmetje si pomagajo na takšen način, da s pomočjo traktorja vodo črpajo v namakalnih kanalih, jo po ceveh pošiljajo do svojih njiv, ki jih namakajo v obliki umetnega dežja. Takšno namakanje prinaša velike stroške. Potreben je traktor, ki se pri tem obrabi in potroši nafto, ki je okoli 500 lir liter, olje itd. K temu je potrebno prišteti nakup cevi in strošek za njihovo nameščanje, premeščanje, prevažanje itd. Poleg tega imajo na območju namakalnega konzorcija še čisto posebno stanje, ki ga je tudi vredno opisati. Namakalni sistem gradijo z državnim prispevkom. Le-ta pa prihaja po kapljicah in ga niso še dogradili. Veliko zemljiških lastnikov je brez namakalnih kanalov, se pravi, da nimajo nikakršne možnosti namakanja, kljub temu pa že leta in leta plačujejo po 20 tisoč lir na hektar. Ti kmetje se upravičeno pritožujejo nad takšnim stanjem in zahtevajo od konzorcija, naj izbere: ali jim dostavi vodo, ali pa odpiše plačevanje prispevka. Kmetijstvu so v deželnem razvojnem načrtu prisodili pomembno mesto. Hrana je namreč postala strateška surovina, toda kmetijske organizacije, konkretno Confcoltivatori ima na ta razvojni načrt veliko pripomb. Predvsem predlaga, naj bo območje na katerih delujejo namakalni konzorciji, posvečeno pred vsem kmetijskim dejavnostim. Ni sprejemljivo, da bi na tem območju, v katerega je bilo za namakalne naprave vloženega veliko javnega denarja, gradili obrtniške ali druge proizvodne dejavnosti, stanovanjske bloke, itd. To zemljo je potrebno čimbolje obdelati, da bi se razvile vse možne oblike kmetijstva. Med drugim tud' živinoreja, ki je na območju Gradišča zelo razvita. Ni malo primerov, da imajo kmetje v hlevu tudi do 100 glav živine. Zanjo pa potrebujejo dovolj krme. Brez zadostnih količin vode za zalivanje polj živinorejci ne morejo pridelati dovolj krme. Tudi previsoki prispev- ki za namakanje jih spravljajo v težave. Pogostoma delujejo na robu rentabilnosti, kot se dogaja letos. Kako pomembna je živinoreja na območju Gradišča Romansa in Co-rone govori podatek, da zadruga Čila odkupi na dan po 40 stotov mleka. Velik hlev s skoraj' dvesto glavami živine imajo tudi na Štradalti pri Sovodnjah. Tudi zanj je potrebno zagotoviti dovolj poceni hrane. Njegovi lastniki nikoli ne vedo, kako se jim bo leto izteklo, kajti ubadajo se s svojevrstnimi skrbmi, ki prinašalo čisto izgubo in še jezo namreč: krave iz hleva jim kradejo, to pa prinaša nepredvideno izgubo in še jezo čisto posebne vrste. Kmalu srečanje županov obeh Goric Župana Nove Gorice in Gorice Zorko Debeljak in Antonio Scarano sta se dogovorila, da se bosta kmalu, morda sredi septembra, sestali delegaciji obeh obmejnih mest oziroma občin. Srečanje bo v Novi Gorici. Šal 'Tnjefij bodo razčlenili dosedanje Stike in Sodelovanje med Goricama in sprejeli sklepe glede prihodnjega, še tesnejšega sodelovanja. Kot znano stike med Novo Gorico in Gorico vzporejajo in usmerjajo štiri medobčinske komisije. To so komisija za gospodarsko sodelovanje, za stike in sodelovanje na področju kulture, šolstva in telesne kulture, za ubani-zem, varstvo okolja in za cestne o-ziroma prometne povezave in komisija za vodno gospodarstvo. V NOVI GORICI Postavili bodo kip Rastislavu Delpiuu Na predlog krajevne skupnosti (gre za organ podoben našim rajonskim svetom) bodo v Novi Gorici postavili doprsni kip narodnega heroja Rastislava Delpina - Zmaga, ki je bil doma iz Podgore pri Gorici. Kot znano je bil heroj Delpin eden izmed najbolj junaških partizanskih borcev v naših krajih. Po vojni je živel v Novi Gorici in je tam tudi umrl. O-beležje bodo postavili v parku blizu hotela Park, torej v samem središču mesta. Po Rastislavu Delpinu so v Novi Gorici pred leti poimenovali neko ulico, po njem pa se imenuje tudi ena izmed krajevnih skupnosti. POD POKROVITELJSTVOM POKRAJINE Jutri pričetek seminarja gledališke umetnosti Na njem bodo predavali brata Andrej in Janez Vajevec iz Ljubljane in Domenic de Fazio iz ZDA V sredo, 25. avgusta, se bo pričel seminar gledališče umetnosti, ki ga bodo v sejni dvorani pod po kroviteljstvom pokrajinske uprave prirejale gledališke skupine iz Gorice, Gradeža, »Terzo Teatro* in Dramska skupina Štandrež. Na njem bosta predavala ljubljanska gosta brata Andrej in Janez Vajevec, prvi je dramaturg in direktor eksperimentalnega gledališča Glej v Ljubljani, drugi pa igralec v Slovenskem dramskem gledališču Drama v Ljubljani, oba pa sta bila gojenca Strasbergovega inštituta v Los Angelesu. Poleg njiju dveh bo za dva dni na seminarju sodeloval Do-minic de Fazio, Američan italijanskega porekla, ki je prav tako študiral pri Strasbergu. Prijave sprejemajo na pokrajini, po telefonu pa tudi animatorja tega seminarja, Alfio Bertoni (tel. 95352) in Dario Frandolič (78158). Seminar bo trajal devet dni in bo odprtega tipa- Na njem bo lahko sodeloval vsakdo, ki ga veseli in priteguje dramska umetnost, še zlasti pa je tečaj namenjen profesionalnim igralcem in amaterjem. Na njem bodo prikazali sprostitvene vaje in vaje čutnega spomina. Program bodo obogatili s predvajanjem filmov, v katerih nastopajo svetovno znani dramski umetniki. Gorela je prikolica z gradbenim materialom Včeraj ponoči so goriški gasilci posegli v Ul. Garzarolli, kjer je gorela prikolica tovornjaka, ki je bila naložena z orodjem in gradbenim materialom. Gasilce so okoli pol enih poklicali stanovalci bližnjih hiš, ki so opazili plamene iz prikolice na cesti. Ogenj je zajel leseno orodje, nekaj samokolnic, deske in nekaj drugega gradbenega materiala, poleg tega pa precej poškodoval tudi samo prikolico, škoda znaša približno 5 milijonov lir. Po vsej verjetnosti pripada prikolica kakemu gradbenemu podjetju, ki opravlja dela v bližini Ul. Gazzarolli, ni pa še včeraj no ime lastnika, saj se do včeraj ni nihče zglasil pri gasilcih. TUDI V TRŽIČU Še vedno odprta zaposlitvena vprašanja Končujejo se dopusti in v Tržiču stopa spet v ospredje sindikalna kronika, ki je povezana s težko krizo tamkajšnje industrije. Včeraj je bi- lo v ladjedelnici zborovanje delavcev v dopolnilni blagajni, ki se ga je u-deležilo okoli 300 delavcev. Sindikalni predstavniki so podali okvirno sliko trenutnega stanja v ladjedelnici. S 6. septembrom naj bi šlo v dopolnilno blagajno nadaljnjih 50 delavcev, ki se bodo pridružili sedanjim 820, z istim dnem pa naj bi pričeli tudi rotacijo delavcev v dop. blagajni. Drugo skupino delavcev bodo vpisali v dopolnilno blagajno oktobra, nato pa bi se moralo stanje izboljševati do oktobra prihodnjega leta, ko pričakujejo nova naročila ,ki naj bi ponovno omogočila polno zaposlitev v ladjedelnici. V dopolnilni blagajni so tudi delavci tovarne Detroit, ki bodo danes dopoldne manifestirali po tržiških ulicah. Ob koncu manifestacije se bodo srečali s krajevnimi upravitelji, s katerimi se bodo pogovorili • možnostih izhoda iz sedanje krize. Razstave V tržiški občinski galeriji Alle an-tiche mura bodo v soboto, 28. t.m., ob 18. uri odprli razstavo del trži-škega kiparja Vittoria Parovela. Na ogled o do 9. septembra. Razna obvestila Sekcija VZPI - ANPI Dol - Poljane priredi v nedeljo, 12. septembra, ob 12. uri tradicionalni partizanski piknik za člane in prijatelje na dvorišču gostilne Pahor v Jamljah. Vpisujejo: Ettore Moro in Franc Pahor za Dol ter Ernest Soban in A-lojz Legiša za Jamlje. Piknik stane 12,500 lir na osebo. Vpisovanje se zaključi 5. septembra. Obvezno cepljenje psov bo na Poljanah, v Dolu in Jamljah jutri, 25. t.m., po sledečem razporedu: na Poljanah od 8. do 8.45, v Dolu, na Pal-kišču od 9. do 10, ure, v Jamljah od 16. do 17, ure na dvorišču o-snovne šole. V sovodenjski občini bo cepljenje danes, 24. in jutri, 25. t.m. Danes bodo cepili pse v Sovodnjah, pri nogometnem igrišču, od 8. do 10. ure, na Peči, pri kotalkališču, od 10. do 11. ure ter v Rupi pri šoli od 11. do 12. ure. V Gabrjah bodo cepili pse jutri, 25. avgusta, od 9. do 10. ure na trgu pri vodnjaku, na Vrhu pa od 10. do 11. ure na prostoru pri gostilni Pri lovcu. Kmečka zveza obvešča, da 6. septembra zapade rok za prijave ostajajočega vina. Vsi zainteresirani se lahko zglasijo v jutranjih urah n« uradu Kmečke zveze v Gorici, Ulica Malta 2. i* *. - - iiiiiiiiiiiiiiiitttiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiitiitiiiimiiiiiiiiimtiaiiiiniiMitiitiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiminiiiiiMiiititiiiiiiiiiimaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiit POBUDA KOMUNISTIČNIH SVETOVALCEV POKRAJINA NAJ PREDLAGA KONFERENCO 0 STANJU SOČE Na njej naj sodelujejo tudi predstavniki Jugoslavije Komunistični pokrajinski svetovalec Silvano Poletto opozarja na pozive, ki sta jih na javne ustanove in tudi na pokrajino naslovila namakalna konzorcija spodnjega Posočja s sedežem v Ronkah, in zgornjega Posočja s sedežem v Gradežu, da bi preučili zajetja Soče. S tem v zvezi komunistični svetovalci sprašujejo pokrajinski odbor, do kam je bilo rešeno vprašanje izgradnje jezu na Soči. Nadalje predlagajo, naj bi pokrajina pobudila konferenco med predstavniki državnih, deželnih in krajevnih ustanov, na kateri naj bi sodelovali tudi predstavniki Slovenije in Nove Gorice, da bi skupno pregledali stanje Soče, kajti urejevanje vodnega gospodarstva na tem območju ne more biti drugačno kot skupno. O tej zadevi je tekla beseda na sestanku deželne komisije za izvajanje Osimskega sporazuma marca lani v Gorici. Takrat so se dogovori- li, da si bo ta komisija ogledala gradnjo hidrocentrale Solkan, vendar do napovedanega ogleda doslej še ni prišlo. S tem v zvezi je potrebno navesti predloge predstavnikov organizacij kmetov, naj se v deželnem razvojnem načrtu kmetijski sektor ustrezno ovrednoti. Ob tem je potrebno spomniti na koordinatorja za izvajanje Osimskega sporazuma, da bo na voljo pri reševanju vprašanj iz naslova vodnega gospodarstva. Komunistični pokrajinski svetovalci v nadaljevanju svoje interpelacije navajajo članek Pasquala De Simo-neja v Areni di Pola, da niso izkoristili 12 milijard lir v letih 1978-80, medtem ko trgovinska zbornica prav v teh dneh predlaga geološke raziskave, da bi ugotovili možnost nadzidave .jezu pri Stražicah. To raziskavo bo finansiral goriški sklad in so jo ocenili kot zelo nujno. V PASAŽI NA VERDIJEVEM KORZU ODPRLI RAZSTAVO ZNAMK S FOLKLORNIMI MOTIVI KMEČKI SEJEM V GORNJI RADGONI Ob navzočnosti Scarana danes dan Italije Geslo sejma: Več izvoziti in pridelati čimveč govejega mesa Z otvoritvijo zanimive razstave znamk v pasaži na Verdijevem korzu se je včeraj popoldne pričel bogat spored prireditev, ki so povezane z letošnjim dvanajstim folklornim natečajem «Castello di Gorizia*. Razstava nosi naslov «Folklora na znamkah*, na njej pa si je mogoče ogledati kar 76 serij znamk z izključno folklorno tematiko, oz. tematiko ljudskih izročil. Razstavo je pripra vil someščan Giovanni Punzo, ki je v trinajstih letih zbiranja sestavil res edinstveno zbirko znamk iz e-naindvajsetih evropskih držav. Razstava bo na ogled do zaključka folklornih prireditev v nedeljo, 28. t.m., s sledečim urnikom: dopoldne od 10.30 do 12.30 in popoldne od 17.30 do 19.30. Danes bo na kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni dan Italije. Ob tej priložnosti bo sejem obiskal go riški župan Antonio Scarano, ki bo na čelu delegacije razstavljalcev kmetijske mehanizacije iz Italije in še zlasti obmejnega področja. Ob tej priložnosti bo na sejmu, ki je letos doživel svojo dvajseto izvedbo, tudi delegacija Deželnega slovenskega gospodarskega združenja, ki jo bo vodil podpredsednik Vilko Nanut. Na letošnjem jubilejnem sejmu kmetijsko-živilskega sejma razstavlja 600 jugoslovanskih in 140 tujih razstavljalcev. V otvoritvenem govoru, ki ga je na sejmu imel predsednik izvršnega sveta SR Sloveni je Janez Zemljarič, je govornik poudaril dva važna cilja, pod katerima poteka ta sejem: povečati izvoz in pridelati čimveč govejega mesa. Sicer pa je mednarodni kme-tijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni, eden največjih v Jugoslaviji, zagotovo pa v Sloveniji, pomemben pospeševalec stikov z Avstrijo, Madžarsko in tudi z Italijo, čeprav je od njenih meja precej oddaljen. Na njem namreč sodeluje več podjetij z obmejnega področja V okviru sejemske dejavnosti so tudi športne in zabavne manife stacije. na katerih bodo sodelovali nogometna ekipa Olimpia Terpin, orkester Nova misel in zabavni ansambel Lojzeta Hledeta iz Števe rjana. Motorist lž štandreža trčil na Rojcah V goriški bolnišnici so včeraj popoldne sprejeli na zdravljenje 23-letnega Sašo Ožbata iz Štandreža, Ul. Montello 2. Ožbat se je okoli 17.30 ponesrečil v Mihaelovi ulici v bližini stadiona na Rojcah pri trčenju med motorjem, na katerem se je peljal in osebnim avtomobilom, v bolnišnici so mu zdravniki ugotovili zlom desne noge in lažji pretres možganov. Zdraviti se bo moral 30 dni. Izleti KD Briški grič iz Števerjana prireja v nedeljo, L. septembra, celodnevni avtobusni izlet h Gardskemu jezeru z obiskom safari - zoo vrta in Gardalanda. Vpisuje predsednik društva Rihard Mizerit samo še danes in jutri. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Go rici dežurna lekarna Pontoni & Bas-si. Raštel 52, tel. 83-349. Kino Gorica CORSO 18.00—22.00 «American graf-fity». R. Dreyfuss in R. Hovvard. Barvni film. VERDI Danes zaprto. Jutri: 18.00— 22.00 »Spiaggia di sangue*. D. Hoffman in M. Hill. Barvni film. VITTORIA Danes zaprto. . Tržič EXCELSiOR 18.00-22.00 «L'areo pid pazzo del mondo*. PRINCIPE 18.00-22.00 «11 rnister« di Oberwald». Nova Gorica in okolica SOČA 19.00—21.00 «Dekle za slovo*. Ameriški film. SVOBODA 18.00-20.00 «Seks v 100 lekcijah*. Danski film. DESKLE 19.30 «Zmaj v ognju*. Hong-konški film. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Alla Salute, Ul. C. Cosulich 117, tel. 72-480. Včeraj-danes iz goriškega matičnega urada RODILI SO SE: Fabio Puntin, Simon Assi, Isabella Tuni, Barbara Bertazzi, Francesca Plesničar. UMRLI SO; 61-letna Giovanna Zo-ratti, 73-letni Giuseppe Medeot, 86-letna Maria Del Neri, 86-letni Alberto Chizzo, 80-letna Margherita Comis, 79-letna Caterina Gorjan. 72-letni Rino Modenesi, 53-letm Vittorio Daniele, 81-letni Romano Ago-stini, 76-letni Attilio Garaventa, 63-letna Maria Duzzi Laurenti, 81-letni Rudolf Mozetič, 57-letni Stanislav Obljubek, 74-letni Giovanni Blason. OKLICI. Antonino Gullo in Rosa Di Gennaro, Pasqua!ino Di Pasoua-le in Elena Bucci, Alessandro Tron-car in Ninetta Rassu. POROKE: Lorenzo Simeoni in Barbara Marchi, Paolo Curci in Pa-trizia Berce. POGREBI DANES: Ob 10. uri Vita Bartoli roj. Ton-di iz boln.snice Fatebenefratelli v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče; ob 10.10 Antonio Maggiore iz splošne bolnišnice v Tržič; ob 12. uri Mariza Prašelj por. Zacchigna iz splošne bolnišnice v cerkev v štandrežu in na glavno pokopališče. PRIMORSKI DNEVNIK 4 avgusta 191 POGOVOR Z ŽIVO GRUDEN OB SKLENITVI MLADE BRIEZE PLEMENIT «HOBBY» UMETNIŠKEGA FOTOGRAFA Po govorjenju otrok je spoznati da se naš jezik vrača v družine Letovanje centra Nediža je zajelo kakšnih 10 odstotkov beneških otrok - Ob morju tudi otroci iz Kanalske doline Poletni seminar študijskega centra Nediza. ki je dva tedna na treh različnih krajih zbral okoli 9d o-trok Beneške Slovenije, se je za deset dni preselil k morju. Iz Mlade brieze, ki simbolizira bivanje v krajih Beneške Slovenije, se je letovanje spremenilo v Barčico mojo, v obmorsko počitniško kolonijo, Med sklepno prireditvijo, ki so jo voditelji in animatorji Mlade brieze priredili v telovadnici na Ljesah, srno Živo Gruden, aktivno delavko na področju izobraževanja (kot direktor vodi Inštitut za slovensko izobraževanje v Čedadu), vprašali za prve vtise in mo 'da tudi za oceno ob doslej izvedenih učno-vzgojnih in rekrea- Kaj pomeni pisati v angleščini Med nami, Slovenci je ze dolgo *nano, da s peresom ne boš obogatel. Kdor se ukvarja s pesniko-varvem ali pisateljevanjem, bo kvečjemu dobil kako častno na grado ali priznanje, zaslovel pa bo. po navadi, šele po smrti. In to bo vse. O bogastvu, o mate ria'nem bogastvu se ne more govoriti. jc pač to posledica naše majhnost/ saj nas je komaj 2 mili'ona, če preštejemo Slovence v domovini, v zamejstvu in še po svetu, če naj nas to potolaži, b:mo dcdali. da tudi pri veliko večjih narodih ni veliko boUše. Vsai ne toliko, da bi nekdo s svojim pesnikovanjem ali pisateljevanjem kdovekako obogatel. Res je, italraoski, nemški ali francoski avtor ima večjo mož nest »plasiran'a* in zato vnovče n;a svojega dela, vendar nikoli t?’-o kot avtor, ki piše v angto škem jeziku. To nam dokazuiejo nekateri konkretni primeri. Da ne bo pomote, bomo takoj dcdali, da vsaka pisana beseda pa naj gre v tem ali onem jezi ku. še ne prinese ne večjega ne manjšega bogastva, pač pa ima • mo v mislih le velike, uspele pisatelje. In kar bomo navedli, navajamo le kot primer, bolj kot ku-rioziteto. saj gre vendar za avto r'e, ki jih pozna ves svet. V mislih imamo Harolda Ro.binso-na. -Maria Pn-a in črnskega pisa-telto Alexa Halevto. Pisatelj Harold Robbins le Drav gotovo najbolj bogata »pišoča o-sebhcst* na svetu. Njegovo bogastvo je že pravliično. Verjetno niti sam ne ve ko'iko ima vil. čolnov' in jaht. saj vsako njegovo dete brž ko izide v izvirniku, pre- , vedete v 47 jezikov in sa berejo v 58 deMah. Pravijo, da so n:e gova dela. izšla v naknanj 250 milijonih izvodov, seveda v raznih jezikih. Pravi;o tudi. da ie /a avtorske pravice in predajo knhg založi! na:manj 400 milijard lir. Morda nekoliko, vendar ne veliko manj je doslej zaslužal Mario Puzo. avtor romana in filma, ki smo ga v Italiji gledali pod naslovom «H padrino*. Mario Pu zo je v prvem valu prodal 10 mi-litenov izvodov svo ega prvega romana, ki so ga takoj prevedli v 20 jezikov. Toda to ie bil le en vir njegovih izrednih dohodkov, kajti še več, veliko več .je dobil za film oziroma za to. da je odstopil svoje delo hollvvvoodski dnribi za istoimenski film. Kako je filmska verzi te tega dela uspela. nam nove deistvo, da je samo v ZDA družba producentka »karirate* 50 milijard lir in to že v prvem 'et.u predva;ante. Se več, film »Padrino* je po inkasu nre- I kosil vse filme, celo mitični film i «V vrtincu*, ki smo ga nri nas gledali pod naslovom »Via col vento*. Kai pa Alex Halev? Tega ame-ri"keva čr’skega piša tel'a poznamo ze>o dobro po n^govem delu »Korenine*. Je to odlično delo, v katerem je ameriški črnski pisatelj prikazal veo zgodovino temnopoltega ameriškega človeka, od časov, ko so trgovci s sužnii lovili po črni celini mlade ljudi in jih kot sužn:e odvažali čez Atlantski ocean. k'er so jih kot živino prodajali ameriškim veleposestnikom, predvsem farmarjem, ki so pridelovali bombaž. Nato vidimo v n egovem delu počasno, vendar pa neprestano evolucijo črnskega človeka do današnjih dni. ko je črnec vendarle postal nekaj, ko se je začel uveliavljati kot strokovnjakov. Kako temeliit je bil glede tega A!ex Haley. nam pove dejstvo, da je svoje črnsko poreklo proučeval temeljito po izroč-ilu in po matičnih knjigah, vendar pa prav po izročilu prispel celo na tisto področje osrednje Afrike, od koder so izhajali njegovi predniki. Omenili smo le eno njegovih del, ki mu je prineslo največ slovesa ih tudi največ denarja, saj so delo posneli na film in skoraj vse televizijske mreže na svetu so delo odkupile in ga predvajale svojim gledalcem. Samo ob sebi se razume, da je to bil tudi izreden vir dohodkov. Da bi pri Haleyu ne ostali le pri njegovih materialnih uspehih, bomo dodali, da je šel njegov sloves tako daleč, da je postal pogost gost same Bele hiše. ko .ie v njej »gospodaril* Jimmy Carter. cijskih programih. »V primerjavi z lanskim je letošnje letovanje boljše potekalo. Ob upoštevanju lanskih izkušenj smo udeležence, kakšnih 90 po številu, razdelili v tri skupine po 30 otrok. S tem smo ustvarili homogene skupine po starosti in po znanju, kar je olajšalo delo in ga napravilo tudi učinkovitejšega. Po moji oceni je najbolje delovala skupina v špetru. Uspehi so bili dobri tudi zato, ker so imeli u-godne bivalne razmere v dekliškem zavodu. Poleg tega so otroci takih starosti, ko so dovzetni za delo in je mogoče uspehe dosegati z manjšimi napori.* Kakšno je v primerjavi z lanskim letom znanje slovenščine? »Končne ocene še ne moremo dati. ker smo šele na polovici. Kljub temu , a lahko rečem, da je položaj boljši. Morda ne toliko z.a o-troke. ki so letovali v Tarbilju, ampak za tiste srednjih let, ki so letovali v Klodiču. Pri njih se je poznalo da obvladajo narečje. Gre z.a nadvse razveseljiv trend, ki dokazuje, da se v družinah ponovno govori slovensko. To pa je že generacija, ki se je oblikovala, ko so beneška društva postajala aktivnejša.* Mlada brieza jc bila precej nasičena z delovnim programom. Kakšnega pa predvidevate za Barčico mojo? «Bivanje ob morju bo manj o-b emenjujoče. Program obsega predvsem kopanje, izlete v obalne kraje kot so Koper in Piran, kjer se bodo otroci seznanili z življenjem na dvojezičnem območju. Na lekcijah bo manj pismenega in več ustnega dela. Zbrati bomo morali. obnoviti in obdelati vtise z Mlade brieze. otroci pa bedo izdali časopisek z vtisi o Mladi brie-zi. Letos ga ne bomo ciklostilirali, kot prejšnja leta. ampak ga objavljali v posebni telmiki na svili. V ta namen smo za naslovno stran že izdelali posebno matrico. V Špetru so še oti-oci poskusili tudi v fotografiji. Ker so imeli na voljo kopirni aparat, so razne rože upodabljali na fotografskem papirju.* Na vprašanje. koliko otrok so letos zajeli v počitniški koloniji, je Ži,Ta Gruden povedala, da bi število 90 ustrezalo nekako 10 odstotkom vseb beneških otrok. Le- ti živijo samo v vzhodni Beneški Sloveniji. Nekaj so jih imeli tudi iz čenebole. Na Barčici moji pa bo letos prvič sodelovala tudi skupina otrok iz Kanalske doline. O-troci iz te doline niso toliko zainteresirani za poletno kolonijo, ker imajo skozi vse leto zelo razgibano izvenšolsko dejavnost, poleti pa nekaj mesecev v družbi staršev preživijo na Ukvanski planini, kjer pasejo živino. Je morda še kakšna ocena, ki se oonuja ob sklenitvi prve polovice letovanja, smo vprašali živo Gruden in prejeli od nje naslednji odgovor: »Takšno letovanje, kot smo ga prirejali doslej, predstavlja za njegove voditelje in animatorje velik napor. Zato bi morda v prihodnje kazalo razmisliti, če ne bi prirejali letovanje samo čez dan. Takšno obliko dela bi zlahka izvedli. če bi občine priskočile na pomoč s svojimi šolskimi avtobusi.* (gv) IZREDNO BOGASTVO STARIH ISTRSKIH DIMNIKOV Izredno lep dimnik v Rovinju, ki ga je Giuricn, ki je posnel nad 5000 dimnikov v Istri in na Kvarnem, označil kot najlepšega . ........................................................m,i..,,.,,,,,,, .....im, PRIPOVEDOVANJA SOVJETSKE PISATELJICE J, RŽEVSKAJE Napol zogleneli trupli na dnu bombnega lijaka Širile so se senzacionalne vesti - Hitlerjevi dvojniki - Kaj vse so znali povedati diktatorjevi sluge - «Trupli sta slabo goreli» - «Ni bilo mogoče zdržati» Dne 4. maja smo bili zopet v palači Reichskanzlei. Spraševali smo. kdo je zadnji videl Hitlerja, kdo ga je sploh videl v podzemlju in sploh kaj je komu znapo o njegovi usodi. Javil se nam je petdesetletnik, šef Hitlerjeve kuhinje Wilhelm Lange: »Poslednjič sem videl Hitlerja v prvih dneh aprila 1945 na vrtu kanclerske palače, sprehajal se je s svojo nerusko ovčarko Blondi.* O' Hitlerjevi usodi mu bi bilo nič znano: »Zvečer je prišel k meni v kuhinjo čuvar Hitlerjevih psov — feldvebel Tornow. Bil je razburjen, dejal mi je, da je Hitler umrl in da ni od njegovega trupla nič ostalo. Med služničadjo palače se je šilil glas, da se je Hitler zastrupil ali ustrelil ter da je truplo bilo sežgano, če je bilo to res. mi ni znano.* Tehnični administrator kanclerske palače VVilhelm Zihm je povedal: »Poslednjič sem videl Hitlerja 20. aprila ob 12. uri. Poklicali so me v bunker, da popravim pokvarjeni ventilator. Pri odprtih vratih kabineta sem videl Hitlerja* Vjceadmiral Hans Erich Vosš-' je za firerjevo smrt zvedel od Goebbelsa. ...............- To je vse, kar smo vedeli zjutraj 4. maja. O Hitlerjevi usodi pa so se začele širiti senzacional- ŠKuptna sovjetskih visokih častnikov preverja identičnost Goebbelsovega močno ožganega trupla v mrtvašnici klinike v Bocbu. Obširneje o tem v jutrišnjem nadaljevanju flllllllllfllllllllllllllllllll||||||||||||||||||||||||nilllllUlhll|tlllHlllflMIIIIIIII|HI|||||||IHIt....lllllHlllllitiHllllllflltllllll|i||||||||||||||||||||||U|||||||||||||||||||||||||||||||||| V Splitu v soboto umrl Mirko Rački najstarejši jugoslovanski umetnik Sredi oktobra bi imel 104 leta - Znani so njegovi veliki tiklusi V soboto, 21. avgusta, je po krajši bolezni umrl v splitski bolnišnici »Firule* najstarejši jugoslovanski umen lik. ki je bil verjetno tudi najstarejši umetnik na svetu. Bil je to Mirko Rački, ki bi 13. oktobra letos štel 104 leta. Mirko Rački se je rodil v Novem Marofu, vendar je bilo iz Gorskega Kotara in sicer iz skromne družine oglarja ali gozdnega delavca. Kljub hudim gmotnim težavam je končal učiteljišče v Zagrebu in takoj po diplomi sprejel učiteljsko mesto v glavnem mestu Hrvaške, a ga je želja po slikarstvu zvabila najprej na Dunaj in nato na Akademijo likovnih umetnosti v Prago. Najbolj plodno obdobje njegovega slikarskega ustvarjanja je obdobje tik pred in tik po prvi svetovni vojni. V generaciji hrvaških likovnih umetnikov, ki se pojavljajo in uveljavljajo na prelomu stoletja, je Mirko Rački pomembna osebnost. Svoje slikarstvo je utemeljeval na opazovanju prirode in če hočemo tudi na neposrednem posnemanju narave, pa čeprav je dopuščal tu- di precej svobode svoji fantaziji in se od časa do časa izražal tudi v simbolih. Značilno je njegovo slikarstvo v velikih kompozicijah, ki jih je sestavljal pod vplivom dunajske secesije. Značilna pa je tudi njegova kolekcija ilustracij, ki mu jo je navdihnila Dantejeva »Božanska komedija*. Okoli 1910. pa se Mirko Rački odreče svoji lirski fantaziji in se opredeli za epsko likovno konstrukcijo in iz te dobe izhaja na primer njegov znani »Kosovski ciklus*, velika zbirka del iz stare srbske zgodovine. Že v času prve svetovne vojne in sicer v letih od 1916. do 1918. Mirko Rački sodeluje na jugoslovanskih izložbah v Lionu, Londonu in Ženevi. S tem se politično opredeli in podpre akcijo Jugoslovanskega odbora, ki se trudi, da bi v krogih Antante uveljavil idejo o združitvi južnih Slovanov. Kmalu po končani prvi svetovni vojni, v začetku leta 1920 se Mirko Rački vrne v domovino in se naseli v Zagrebu, kjer so ga pozneje izvolili za dopisnega člana Jugoslo- vanske akademije znanosti in u-metnosti. V tem času je slikal in razstavljal v glavnem akvarele in olja, ki jih je ustvarjal v prirodi. Gre v glavnem za pokrajine, ki jih je povzemal v Dalmaciji. Prvič pa se je Rački obširneje in ve-Ijavneje predstavil v Zagrebu že leta 1910., ko je razstavljal skupno z Meštrovičem. Tedaj je razstavljal svoje »Kosovo* in ilustracije za Dantejevo »Božansko komedijo*. Po osvoboditvi leta 1945. so Mir ka Račkega imenovali za ravnatelja zagrebške Modeme galerije. Tod leta so hitela in z njimi moč. Zadnja leta se je moral Rački iz zdravstvenih razlogov umakniti v toplejše kraje. Že nekaj let je preživel v Splitu, kjer ga je v soboto, kot smo rekli, doletela smrt. ne vesti, pojavili so se njegovi »dvojniki* in s tem lažni alarmi, kar je vse otežkočalo iskanje. Nekaj takega se je primerilo tudi sovjetskim generalom, ki so tretjega maja obiskali kanclersko palačo in vrt. Tu je nekdo od njih zagledal med mrliči nekoga, ki je bil Hitlerju podoben. Čeprav ni bil fiver, je bil kadaver ubitega vojaka postavljen v dvorano palače vse dotlej, dokler ni priletel iz Moskve bivši svetnik sovjetskega poslaništva v Berlinu — videl je večkrat Hitlerja — ki pa ni potrdil identitete. Z iskanjem je bilo potreba nadaljevati in vodstvo akcije je prevzel polkovnik Vasilij Gorbušin. Znova smo meter za metrom preiskovali podzemlje pod kanclersko palačo. V njem je bil vlažen, težak zrak. V mraku so se različni šumi pomešali s tišino, sem pa t.ia jo je prekinil tudi strel. Na dvorišču smo našli generala Krebsa, na sivozelenem suknjiču je imel odtrgane epolete. Tudi on se je zastrupil. O Hitlerju pa nismo nič gotovega. izvedeli. Četrtega maja je na dvorišču palače eden izmed vojakov podpolkovnika Klimenka pozorneje opozoval lijak, ki ga je izkopala bomba; bil je levo od vhoda v firerjev bunker. Pozornost je vzbudila zlasti zrahljana zemlja na dnu lijaka. Ko se je spustil v jamo, je tu našel napol zgoreli trupli moškega in ženske. Poklica) je pomoč. Bilo je vetrovno toda jasno vreme. Nedaleč od Hitlerjevega bunkerja so v krogu stali sovjetski vojaki, Na sivi odeji, umazani od zemlje sta ležali zgoreli ostanki Hitlerja in Eve Braun. Za svoje dolgoletno delo in velike uspehe je bil nagrajen z vrsto priznanj in odlikovanj, med drugim je dobil tudi Red republike, pred 15 leti pa je dobil najvišjo umetniško priznanje Nagrado Vladimir Nazor. Ko so prekopali zemljo v lijaku, so našli še trupli dveh poginulih psov. Nemška ovčarka je bila Hitlerjeva. Obraza obeh človeških trupe) sta bila nerazpoznavna, toda na telesih so bila vidna znamenja, ki so potrjevala, da sta Hitler in Eva Braun. Potrebne so nam bile priče Hitlerjeve smrti, njegovega sežiga in pogreba. Izvidniki podpolkovnika Klimenka so zadržali esesovca iz Hitlerjeve osebne straže Mengeshausna. Major Bistrov ga je izpraševal, jaz sem prevajala. Sedeli smo na hlodih, na dvorišču: «30. aprila, ko sem opravljal stražarsko službo okoli kanceler-ske palače — je govoril esesovec — sem naenkrat videl, kako nosita iz bunkerja Hitlerjev osebni adjutant in služabnik Hitlerjevo truplo. In položila sta ga ob vhod, se vrnila v bunker in čez nekaj minut prinesla mrtvo Evo Braun. Trupli sta nato polila z bencinom.* Kasneje so mi v štabu sporočili, da je esesovec Mengeshausen V svojih pismenih izjavah povedal, da ni le opazoval, pač pa da je tudi sodeloval pri sežigu Hitlerja. General Rattenhuber. načelnik Hitlerjeve osebne straže je v svoji izjavi napisal: »Trupli Hitlerja in Eve Braun sta slabo goreli in odšel sem po dodatno gorivo. Ko sem se vrnil, sta bili že raiilo zasuti. Mengeshausen mi je tudi javil, da ni bilo moč zdržati zaradi neznosnega smradu in zato je trupli s po-močjp drugega esesovca položil v jamo, kjer je že ležala zastrupljena Hitlerjeva psička.* Ratten-huberja je zlasti prizadelo Menge-shausnovo obnašanje, saj je v kabinetu odtrgal s Hitlerjevega jopiča zlati znak, ker «v Ameriki za take relikvije mnogo plačajo*. Vsaka dežela, celo vsak kraj ima svoje značilnosti, svoje posebnosti. Njihovo razlago ali njihovo poreklo moramo iskati v najrazličnejših elementih in dejavnikih, pa tudi v pogojih, saj je »kultura* določenega kraja, seveda vzeta v najširšem pomenu, pogojena od zemljepisnih, zgodovinskih, celo vremenskih in neštetih drugih vzrokov ali pogojev. Znani istrski umetniški fotograf Virgilio Giu-ricin je «ovekovečil* eno izmed značilnosti Istre — izredno bogastvo istrskih dimnikov. Virgilio Giuricin je, kot nam sam priimek pove, doma iz Rovinja. Po narodu je Italijan in aktiven v Italijanski uniji za Reko in Istro, posebej pa se ukvarja z umetniško fotografijo, pri čemer je tako krepko uspel, da si je prislužil naslov mojstra u-metniške fotografije. Vsak svoj prosti trenutek posveti temu konjičku, in to že dolgih deset let. Po njegovem mnenju ga ni kraja, ni področja, ki bi bilo glede starih dimnikov tako bogato kot je Istra, pa naj gre za obalna mesta ali tudi za kraje v notranjosti. Doslej je Giuricin «ovekovečil» kar 5.260 dimnikov, ki jih je zbral na vsem področju Istre in tudi v Kvarneru. Gre za res odlično, skoraj neverjetno etnografsko dokumentacijo, ki vsebuje ljudsko arhitektui-o več stoletij. Za te svoje izredne dosežke je bil Giuricin tudi nagrajen in dobil je več priznanj. Zbral je namreč, kot smo rekli, nad 5 tisoč različnih dimnikov, po navadi najlepših v Kopru in Piranu, kot tudi v Bujah in Umagu, v Poreču, v svojem rojstnem mestu Rovinju, v Mo-tovunu, v Bršecu blizu Labina, v Lindaru pri Pazinu, v Opatiji, Lo-vranu in drugod. Gre za dimnike na lepih mestnih stavbah, pa tudi za dimnike na preprostih kmečkih domovih, celo v samotnih krajih notranje Istre. Vse to pa je produkt včasih preprostejše včasih tdui zahtevnejše ljudske arhitekture, ki odraža celotno kulturno bogastvo. Kolikšno bogastvo je Virgilio Giuricin s tem zbral, nam pove dejstvo, da je letos spomladi dobil za svoje razstave kar štiri priznanja hkrati in sicer v Zagrebu, Brescii, Parizu in Tokiu. Po njegovem mnenju so istrski dimniki edinstveni. Nekateri dimniki so pravi umotvori odličnih zidarjev ali bolje mojstrov. Najstarejši dimnik, ki ga le Giuricin odkril in ugotoyil njegovo letnico, je dimnik v Rovinju iz leta 1726, to se pravi, da je star nad 230 let. Po njegovem pa je najbolj zanimiv in morda tudi najlepši prav tako rovinjski dimnik, ki ga je on označil kot izredno delo. Dimnik je zgrajen iz drobnih kamnov in stoji na stavbi, ki je pod močnim vetrom. ki »bije* lahko kar iz šestih strani, s severovzhoda, z juga in z morja, skratka z vseh strani. Pravzaprav je to dvojni dimnik, kajti v tako imenovanem zunanjem dimniku je tudi nekakšen notranji dimnik s posebnimi prehodi ali filtri. Dimnik je star nad dvesto let in še vedno odlično deluje. V hiši. nad katero je postavljen ta dimnik, že dolgo let prebiva svoje počitnice neki znani zagrebški zdravnik. Kot smo rekli, je Giuricin organiziral razstavo svojih dimnikov, to se pravi povečanih fotografij. ki prikazujejo najrazličnejše dimnike, tudi v Tokiu. Tu je razstavil letos v marcu 370 povečanih fotografij in japonska televizija je posnela razstavo in Giu- ripinauii ali Ivviumn *t-A ricinove ali če hočemo istrske dimnike si je ogledalo na milijone Ja poncev. Odlične so bile tudi o-cene, ki jih je objavil japonski tisk. Na vprašanje, odkod tolikšna različnost v gradnji dimnikov, je težko dati konkreten odgovor. De- loma najdemo odgovor v vremenskih razmerah, ki prav gotovo ;—;——k« n* gv/iuvu pogojujejo tudi gradnjo dimnikov, saj vemo. da dimniki služijo »vleki* dima nekoč z ognjišč pozneje iz štedilnikov. Toda to še ni popoln odgovor. Nekateri menijo, da je različnost istrskih dimnikov treba iskati tudi v dejstvu, da so 1-strani veliko pluli po svetu in kot pomorščaki 'bdeli mnoge kraje in povsod tudi različne dimnike. Toda tudi to še ni dovolj tehten odgovor, sa„ sam Giuricin pravi, da je v Benetkah opazoval stare dimnike in so si bili oziroma se si (Konec jutri) vsi zelo podobni. In vendar bi ne mogli reči,, da Benetke niso mesto pomorščakov, torej ljudi, ki so pluli po s.ett in prinašali z vsega sveta novbsti. To se pravi, da so ti čudoviti dimniki istrska poseb nost, torej tudi plod domače fantazije, občutka za uporabnost in hkrati lepoto. Da je Giuricin mogel posneti tolikšno število dimnikov, se je moral marsikdaj vzpenjati tudi v nič kaj primernih razmerah. In iz Bršeča pri Labinu ima nič kaj prijeten spomin. Ko se je namreč povzpel na neko streho, da bi bolj od blizu posnel zanimiv dimjiik, se je streha pod njim vdrla in ob velikem trušču se je znašel v spodnjem prostoru. Kmalu bi si bil zlomil nogo. Toda kateri «hobby» ne tevja žrtev? Virgilio Giuricin ima za seboj veliko takih in podobnih dogodkov. hkrati pa tudi veliko uspehov, lepih priznanj, med katerimi je tudi priznanje Italijanske unije za Istro in Reko, k: ga je dobil pred leti in prav to priznanje ga je vzpodbudilo, da se je še bolj zagnal v to hvaležno delo. E. O. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.C0 Poletni maraton 13.30 Dnevnik 17.00 Prireditve, glasba in aktualnosti Če se človek neprevidno sonči, ga zna sonce tako opeči, da si bo svojo neprevidnost za dolgo zapomnil, čeprav gremo že proti koncu letošnje poletne sezone, je italijanska TV pripravila v oddaji današnji pomenek o tem vprašanju. Federica Ri-voli bo namreč spregovorila o zadevi sončenja in bo dala ustrezne nasvete, kako naj človek ravna, da ga sence ne ožge in tudi o tem. kaj početi, če smo bili vendarle neprevidni 17.05 Tom Story - risanka 17.50 «Un amore di contrabasso* -TV film ■ 18.40 Halo. zdravnik? 19.10 Pustolovske poti 19.45 Almanah in Vremenske razmere 20.00 Dnevnik 20.40 Veter z juga - 2. del Sara, mlada nevesta Leona Kendricka, odkrije, da je mali Roman pravzaprav sin njenega moža. Zato se z njim hudo spre. Med tem pa je njena svakinja Selma, ki se je poročila s sosedom Bonardom, pobegnila od doma in to že prvo poročno noč. Našla je tudi že zaposlitev kot učiteljic.- in vzgojiteljica na neki farmi 21.55 Afrika ’80 - 2. del Zadnje čase se pogosteje o-menja glavno mesto Somalije Mogadiš in sicer v zvezi s spori med Etiopijo in Somalijo, ki obe zvračata krivdo za obmejne spopade na gverilce, ki da delujejo ob meji. Toda tokrat ne bo govor o tem. pač pa nam bo oddaja skušala prikazati Mogadiš kot zelo staro mesto, ki je nastalo že v dobi starega Egipta, ko so si faraoni tod postavljali svoje spomenike. To mesto se širi in množi še danes, saj prihaja sem ve'iko beguncev z »vročih nodročij*. 22.50 Most Wanted - TV film 23.40 Dnevnik in Vremenske razmere Drugi kanal 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.15 šoteka vzgoja 17.00 Popoldan 17.15 «1 ragazzi del sabato sera* -mladinska nadaljevanka 17.40 Program za mladino: Gledališče za mladino 18.30 Dnevnik 2 - športne vesti 18.50 Š ortni koncert Ob koncu Vremenske razmere i- n ■>< . 19.45 Dnevnik 2 - Vesti 20.40 Mož, ki ga je treba spoštovati - film ............ 22.40 Turistična odda:a Urednika in pobudnika turi-s,;čne rubrike »Sereno varia-bile* Osvaldo Bevilacqua in Maria Giovanna Elmi bosta nocoj prispeto v Gradež, v zna-’o letovišče v naši bližini, koder že dolga desetlet- ja preživljajo Petnice M zdravijo poleg domačin^ «w;ini np-mCiH in avstnj*" številni nemški — turisti. Seveda nam / prikazala Gradež v vseh . govih značilnostih, njun F gram pa bosta dopolnil ciano De Crescenzo m Caruso .• 23.23 Dnevnik 2 - Zadnje vesu Ob koncu v evren irijt»'• cesterja v Angliji • , sarska dirka - svetovno F venstvo Tretji kanal 19.00 Dnevnik 3 ,lS,tj 19.15 Dnevnik 3 - Deželne 19.50 Sto italijanskih mest 20.10 Šolska vzgoja 20.40 Siena: trgovina glasM 21.35 Dnevnik 3 ... «]( 22.00 Ljubimci petih morij; JUGOSLOVANSKA ‘v . otroška narodi v F* Ljubljana 18.35 Poročila 18.40 Misli pingvin rija 18.55 Jugoslovanski srni in plesu: Pesmi in plesi iz Istre Mozaik izvirnih pesu”Si sov Istre ter zabavnih s ki jih navdihuje isto?® jf posnela v živopisnem n nem ambientu v okolic ^ nem ambientu v oiw“ _ lja. V oddaji boste men ^ gimi videli: mladtoV ^ J lili VIUV.1I. ““7 . klomo skupino šole Kirac*. folklorno KUD »Mate Baleta*. PD. skupini «Finero» in f - Lidijo di* ter oevca in Iva Ermana 19.30 Obzornik 19.45 čas. ki živi: Ukradeni in okradeni 20.15 Risanka 20.24 TV in radio nocoj 20.26 Zrno do zrna 20.30 TV dnevnik 20.55 Vreme . .,i 21.00 Odprto za ustvarjalo^ Za nocojšnjo oddajo _ ;t to za ustvarjalnost s- ^ odločili za poskus za poskus ve problema, ki je v st.vu vedno boli menimo, da bodo v P nosti še bolj. ta Poskušali bomo ugotovi y ko se je vrinil v odn°« botoika in zdravnika ^ medicinski instrhrjj« Cii medicinski insuDD brez katerega si sode® zdravstva ne morem predstavljati daije 21.35 Jean Christophe - na ; vanka 22.30 V znamenju i d 22.45 Španija '82 - Mund«* Koper 13.30 Odprta meja 18.05 Cinenotes 18.30 TV šola 19:00 Zdravo, otroci 19.30 Ta leta, ti d n eri 20.30 Žandar se ženi. film >jj 22.05 Zait . im bild - cas Zagreb 18.50 Videostrani 19.15 Otroška oddaja 19.45 Prijatelji glasbe 20.30 TV dnevnik 21.00 Dialogi, notranjepoM10 daja km 21.50 človek z zlato roko, ^ TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14 00, 17.00, 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše: 8.10 Radijski mozaik: Na obisku pri...: 8.30 Pot-puri napevov in melodij: 9.30 Dramatiziran roman: Prežihov Vo-ranc: »Doberdob* - 12. del' 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja: Jacques Offenbach: Hoff-mannove pripovedke; 11.40 Opoldanski zbornik: Literarni lisi; Sega:mo po zvezdah! Opisi umetnostnih zakladov pri nas in okoli nas; 13.20 Iz studia neposredno: Glasba po željah: 14.10 Otroški kotiček: «Otok skrivnosti* - 1. del; 14.55 Naš jezik; 15.00 Diskoteka; 15.30 Zapiski s potovanj: 16.00 Klasični album: 17.10 Razširieni obzornik: Romantične melodije: 18.00 Jordan Dobreski: «Samo*a»: Arhivski posnetek; 18.45 Priljubljeni motivi. KOPER (Slovenski program) 7.30. 8.25, 15.00 Poročila; 7.00 - 8.30 Otvoritev: Glasba za dobro jutro: 7.15 Obvestila - EP; 7.37 Objave; 7.45 Cestne razmere: 8 15 Radijski, televizijski in filmski spored: 8.28 Zaključek; Val 202: 14.00 Na valu radia Roper; 14.15 Kinospored; 14.30 Zanimivosti: 15.10 Predstavitev oddaj, glasbene in želje poslušalcev: 15.30 Iz zborovskega arhiva; 15.50 EP; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 RADIO 1 ^ 7.00, 8.00, 10,00, 12.00, 19.00 Poročila; 6.00 - 8.40 d* j/ na matineja: 9.00 Radio noi; 11.00 Iz Milana: časa ^ ra: 11.34 Sestrična Betta. jjjS Iz Milana: Vrnem se takoj- to Master; 14.22 Ul. Asiago glasbeno-govorni progra®'^» Glasbeni dokumentarec; 1“ $,!• let je: 18.05 Tridesetletniki: D Radio 1 - jazz: 20.00 oder; 21.00 Korenine upanj*’ (}io Kronika umora; 22.22 AuDf]f flash; 22.27 Audiobox; 23.w fonski klic. RADIO 2 l2j0. 6.30, 7.30, 8.30. 9.30. U-30^!#: 13.30, 16.30. 17.30, 19.30 PorV>: 6.00 - 8.00 Glasba za dobro/,t 8.45 Radio 2 - predstav1 Marilvn: živlieniepis; 0.32 , nova Italija; 11.32 Šolska vjDj 11 f?f? rp*_x _____13.41 lt( h Ni S k h A % 11.56 Tisoč pesmi: 13.41 Track': 15.00 Controra: ' H v 'tz*1 f Sori pe in gospod to. vecelo PDc(i: 19.50 Splash; 20.50 Poletni vev 22.40 Splash. LJUBLJANA , 7.00, 0.00. 10.00. t2.00 1« V s Poročila; 5.30 Jutranji P1/. {.* i/j, glasba; 5.50 Dnevni koledm Dobro jutro, rojaki na oh 6.30 Prva jutranja kronik® r»i vestila: 7.10 in 7.45 Prom«^ fl* 7.50 vof trania kronika; 8.30 Z radtou mere: 7.20 Rekreacija; 'to«? (j/ bro jutri, otroci!: 8.00 riVe Srednji val 546,4 metra ali 549 kiiohertzov UKW - Beli križ 102,0 MHz UKW - Koper 98,1 MHz UKW — Nanos 88,6 MHz poti: 9.05 Za šolarje: 0.?5 ni koncert prvonagrajenc®' tto znega tekmovanja: 10.05 t ffjoi P/ ,nCe. 95 2. bo v dober dan: 10.35 Tttf*^,,.' Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik; 17.15 Aktualna tema; 17.30 Zabavna glasba, reklame; 17.55 Zaključek s pregledom novic. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 13.30, 16.30, 19.30 Po ročite; 9.30, 10.30, 11.30, 14.30, 15.30. 17.30 Dnevnik: 7.00-9.30 Glasl)eno prebujanje; 8.15 Horoskop; 9.32 Lucianovi dopisniki: 10.00 Z nami .je...: 10.15 Orkester Johnny Eeating: 10.45 Mozaik: 11.00 Plošča tedna: 11.15 Festival-bar; 11.32 Kirn, svet mladih; 12.05 Glasba po željah; 14.33 Poletje; 15.00 Kantavtorii; 16.46 Poje zbor Alpinistov iz Tridenta: 17.00 15 minut z New wor)d orkestrom; 17.32 Crash; 17.55 Koledarček; 18.00 Jugoslovanska pop scena; 18.45 Klasična glasba. napotki; 11.05 Rezerviran® p* 12.05 Ali poznate...; 12-35 pesmi in plesi: 13.00 Na “®br# dan: 13.10 Danes smo j .j r 13.30 Kmetijski nasveti: ‘“tori domače; 14.00 Iz naših M 14.20 Obvestila in zabavna M ba: 14.30 Priporočajo V korak z mladimi; 16.00 tej C ki in odmevi: 167*0 Obvesu'ji zabavna glasba; 16 5® Ba®|.|gi nes. radio jutri: 17.00 AT1 18.00 Studio ob 18.00; čto: 19.45 Glasbena mediri-®^!* Radijski dnevnik: 20.25 čb' j in zabavna glasba: 20-35 1 jf noč. otroci!: 20.45 Minute ^ i samblom Milana y Ferlež®/ (C Slovenska zemlto v pesto) 'N' in sedi; 21.30.S solisti JRT; 22.05 Alenka Zakaj avto z jutra i noče %/ : 23.00 Našim r®?7 (rad. igra)._____ _ po svetu: 23.15 Informati/je'-dala: 23 30 Vodomet melodij'V Lirični utrinki; 24.10 P»l pevk jug. avtorjev; 1.05 program - glasba. s s Sfc Si s (S ^ s PRIMORSKI dnevnik ŠPORT ŠPORT ŠPORT 24. avgusta 1982 KOŠARKA DEVETO SVETOVNO PRVENSTVO V KOLUMBIJI vesti Kičanovič: Doslej smo zadovoljivo igrali» «Prijateljski sestanek» s časnikarji - Nesoglasij v reprezentanci ni - Žera-vica: «0sebno menim, da smo v Kolumbiji celo presegli svoje možnosti* Primorski dnevnik ®d dopisnika Dela) ije } ~~ Nikakor ni bilo naklju-fevsk a J0 Predsednik KZJ Tupur-Povabil vse jugoslovanske rje M skupen razgovor z ®aiviš-0rn 'n 'Sraki v prostore 9. contiJega naflstropja hotela Inter-vJn,t*ntal' kjer prebiva jugoslo-*l'-ovn4 [ePrezentanca. Ni šlo za ti-teijjjjj0 konferenco, šlo je za prija tanc. razgovor na željo reprezen-do ' kj odkrito kaže, koliko ji je kar y^,elovanja in skupnih ciljev, lelesnf i va Položaj košarke v naši 0hni kulturi. iarle ItSA stn?Zen Prvega polčasa proti "■ib, n,..0 Vse drugo, po mojem mne-'Sralj dobro in povsem za- dovoljen sem z igro. Prav nič bolje nismo igrali v Manili ali Moskvi, s čimer pa nočem reči, da bomo spet prvaki. Pozabljate namreč, da so drugi zelo napredovali, da so močnejši, kot so bili. Razen poraza z ZDA, smo tekme dobili poprečno za 20 točk. Prepričljivo smo premagali močno ČSSR, Kanado, v razmerah, v kakršnih v življenju še nisem igral, pa Španijo. Kakšen motiv so imeli Španci, saj jih je zmaga nad nami vodila v veliki finale. Kaj to nič ne velja? Tekmecem v drugih skupinah je bilo lažje, mi smo imeli doslej vse težke tekme. SZ je recimo komaj dobila z Brazilijo. Mislim, da je pri nekaterih startna osnova, s katere začenjajo ocene previsoka, pa zato ni realnih pogledov na možnosti in prikazano igro.* Žeravica: «Mnogo je pripomb na igro Delibašiča in Dalipagiča, toda Mirza je odigral vse, kar smo od njega zahtevali in pričakovali. Vsi vemo, da je njegovo vodenje in podajanje tvegano, toda to je način njegove igre, ki nam je že toliko- krat koristil. Napake pa so seveda lahko pogostejše. Slabše pa res igra Dalipagič, ki pa je pod izjemnim psihičnim pritiskom. Pristopil je k Realu, zdaj ga vabijo k profesionalcem. Odločiti se o tem in tvegati morda obe mesti, tudi denar, je seveda breme, s katerim ni lahko i-grati. Razumeti ga je treba. In drugi? Proti ZDA smo izgubili tudi zaradi tega, ker Kičanovič ni več metal. Deset minut v drugem polčasu ni vrgel na koš. Niso mu pripravili priložnosti, pa bi morali prav to. Vedno smo premagovali nasprotnike, ko je nekaterim uspeval met, pa smo to akcijo ponavljali, če je bilo treba po 50-krat. In Kičo je e-dini dobro metal. . . Dalipagič: «Mnogi mi očitajo, da sem se predal in zato zahteval menjavo proti Španiji. Ne, nisem se predal, toda takšni krči so se grabili v nogah, da nisem mogel teči, skakati.* Delibašič: «Govorite o naših mejah, ki so tukaj še dosegljive. Po mojem, o tem ne smemo govoriti in razmišljati. Če bi Španci razmišljali KOLUMBIJA "82 8 KOLUMBIJA ’82 i — i FINALNA SKUPINA Izidi 1. kolo: Španija - ZDA 109:99 (50:49); Sovjetska zveza - Avstralija 108:69 (53:30); Jugoslavija - Kanada 88:78 (50:39). 2. kolo: Španija - Kolumbija 137:84 (75:34); SZ - Kanada 114:83 (45:33); ZDA - Jugoslavija 88:81 (55:46). Počitek: Avstralija. 3. ko'o: Avstralija - Kanada 84 proti 78 (44:30); Jugoslavija - Španija 108:91 (54:49); ZDA - Kolumbija 100:83 (44:40). 4. kolo: Španija - Avstralija 99:87 (53:50). LESTVICA SZ Španija Jugoslavija ZDA Avstralija Kanada Kolumbija 365:230 436:378 277:257 287:273 240:285 239:286 160:270 SPORED Danes, 24. 8. 02.00: Jugoslavija - SZ; 04.00: Kanada - ZDA Jutri, 25. 8. 02 00: Kolumbija - Avstralija; 04.00: Kanada - Španija Četrtek, 26. 8. 02.00: Kolumbija - Jugoslavija; 04.00: Španija - SZ ...... Petek, 27. 8. 02.00: Jugoslavija - Avstralija; 04.00: ZDA - SZ Sobota, 28. 8. 02.00: Kanada - Kolumbija; 04.00: ZDA - Avstralija; 20.00: finale za 3. mesto; 22.00: finale za 1. mesto. (Zaradi preglednosti smo navedli ure po italijanskem času). TOLAŽILNA SKUPINA Izidi 1. kolo: Panama - Kitajska 121:92 (63:54); Brazilija - Slonokoščena o-bala 102:79 (60:35); ČSSR - Urugvaj 111:84 (50:42). 2. kolo: Panama - Slonokoščena o-bala 117:83 (53:33); Brazilija - Kitajska 93:79 (59:32). 3. kolo: ČSSR - Kitajska 111:88 (54:40); Panama - Urugvaj 92:75 (47:32). 4. kolo: ČSSR - Slonokoščena obala 94:92 (46:40); Brazilija - Urugvaj 96:77 (52:43). 5. kolo: Kitajska - Slonokoščena obala 91:77 (39:39); Panama - Brazilija 86:85 (51:50). LESTVICA 4 4 0 3 3 0 o svojih, potem nikdar ne bi premagali ZDA. Žeravica: »Favoriti pa tudi padajo drug za drugim. Brazilci proti Avstralcem, mi proti ZDA, Kanada proti Avstraliji.* Delibašič: »Kako naj dobro igram, ko pa skoraj ne spim. Dalipagič smrči, da se bog usmili. Celo noč. Če pa jaz zaspim, potem on ne more spati, ker jaz smrčim, kako naj potem on dobro igra?* Kičanovič: »Doma je slišati, pravite, da smo med seboj sprti, da mnogi ne govorijo z Žeravico. To slišim prvič. Kot kapetan lahko povem samo, da odkar sem v reprezentanci, takšnega miru še ni bilo. Niti dva igralca med seboj se še nista sprla.* Šaper: »Mislim, da v Jugoslaviji ni boljše, bolj uporne ekipe, kot je košarkarska reprezentanca.* Žeravica: »Posvetite nekaj pozornosti mladim. Takšne klopi Jugoslavija v vsej svoji zgodovini še ni imela. Tako aktivni, na treningih in tekmah, mladi še niso bili. Tudi sami delajo, vzorno, marsikdaj jih preprosto ne morem spoditi z igrišča. V takšnih trenutkih je velikokrat nevarnost. da se pojavi zavist, tokrat pa je prav nasprotno. Samo veseli smo lahko te zagnanosti, enotnosti, ki je porok tudi za delo vnaprej.* Stane Trbovc PLAVANJE DRŽAVNO PRVENSTVO ZDA Lundguist 1,02“53 INDIANAPOLIS — Na državnem plavalnem prvenstvu ZDA je Steve Lundquist izboljšal svetovni rekord na 100 m prsno. Progo je preplaval v 1’02”53 in tako izboljšal prejšnji rekord, ki ga je sam postavil 19. julija z 1’02”63. Panama ČSSR Brazilija Kitajska Urugvaj Slon. obala ,4 4 3 4 3 1 1 3 0 3 Q 4 416:335 8 316:264 6 376:321 6 350:402 2 236:299 0 331:404 0 TURNIR V LIGNANU Zmaja Videmčanov Tržačani zadnji Kljub porazu v zadnji tekmi, je ekipa APU iz Vidma osvojila tradicionalni poletni košarkarski turnir »Lignano basket*. Oh koncu turnirja so tri ekipe — APU iz Vidma, Benetton iz Trevisa in San Benedetto iz Gorice končale tekmovanje z enakim številom točk, tako da je o končni zmagi odločala razlika v koših v medsebojnih sre-čanjih. Daleč naislabša ekipa na turnirju je bil BIC iz Trsta, ki je zaključila turnir s tremi porazi. IZIDI 2 KOLA Benetton (Treviso) -Bic (Trst) 83:76 (42:33) APU (Videm) - San Benedetto (Gorica) 94:84 (51:45) IZIDI 3. KOLA Benetton - APU 88:87 po enem podaljšku (34:33 , 75:75) San Benedetto Bic 81:69 (41:30) KONČNA LESTVICA 1. APU Videm; 2. Benetton Treviso: 3. San Benedetto Gorica; 4. Bic Trst. Italijansko prvenstvo CHIAVARI — Včeraj se je končalo italijansko plavalno državno prvenstvo. Zadnji dan so dosegli dva državna rekorda. Cinzia Savi Scarponi je izboljšala rekord na 200 m mešano z 2’18”84, Renato Paparella pa je preplaval 1.500 m v novem rekordu 15‘33”17. . ATLETIKA Zdravkovič tretji KoLN — Na mednarodnem atlet skem mitingu v Kolnu je Jugoslovan Zdravkovič v teku na 1.500 m dosegel odlično tretje mesto s 3’37”75 in s tem dosegel nov jugoslovanski rekord. —.... ... A^E ®..u______„.J Sarajevčani in Rečani sami na vrhu Po drugem, kolu v prvi jugoslovanski nogometni ligi sta samo Rijeka in Sarajevo še s polnim številom točk. Torej ne Dinamu, Hajduku in niti Partizanu, kaj šele Crveni zvezdi ni uspelo, da bi po dveh kolih zbrali štiri točke. Dosedanji «veliki presenečenji» prvenstva sta torej Sarajevo in Rijeka. Sarajevčani so po lepem podvigu v Beogradu proti Crveni zvezdi, zanesljivo doma premagali še Partizana. Srečanje na Koševu je bilo zelo kakovostno in blestel je predvsem Hadžibegič, ki je dosegel tudi dva zadetka. Damilano rekorder GROSSETO — Italijan Maurizio Damilano je postavil nov svetovni rekord v teku na 5 milj s časom 31’23”08. Dobro je igral tudi Safet Su-sič. Partizanovi nogometaši niso razočarali, vseeno niso mogli ničesar proti razigranim Sarajevčanom. Rečani so trenutno drugi na lestvici, toda le zaradi slabše razlike v zadetkih od Sarajevčanov. V nedeljo so doma premagali z zadetkom razpoloženega Desnice tudi Crveno zvezdo, za katero je zopet zaigral rkaz-novanh Vladimir Petrovič. Zagrebški Dinamo, ki je bil pred startom glavni kandidat za državni naslov, pa se je tokrat moral zadovoljiti le s točko. Trener Blaževič pa bo moral kaj kmalu ukrepati, saj kaže, da so nekateri dinamovci po osvojitvi državnega naslova spremenili odnos do igre. Preveč ugo varjajo sodnikom in tako se je v Novem Sadu zgodilo, da je sodnik povsem upravičeno izključil Mlinariča. Za lepo presenečenje pa je tokrat poskrbela ljubljanska O-limpija, ki je. v gosteh proti Ga-leniki osvojila obe točki in se tako oddolžila za delni spodrsljaj iz prvega kola. V tem. drugem zavrtliaiu so dosegli le 14 zadetkov, kar tri srečanja oa so se končala brez ao lov. Gre pa upoštevati, da Osijek in Hajduk nista igrala, ker so bili Spličani zaposleni na mednarodnem turnirju v Španiji, kjer pa so bili zadnji. Španija zares ne leži Jugoslovanom. . . IZIDI 2. KOLA Sarajevo - Partizan 3:1 Beograd - Željezničar 0:0 Galenika - Olimpija 2:3 Vojvodina - Dinamo (Z) 0:0 Vardar - Budučnost 0:0 Rijeka - Crvena zvezda 1:0 Radnički - Dimano (V) 1:0 Osijek - Hajduk n. o. Sloboda - Velež 3:0 LESTVICA Sarajevo, Rreka 4; Sloboda. Dinamo (Z), Olimpija. Radnički 3; Dinamo (V). Vojvodina, Partizan, Željezničar 2; Galenika, Hajduk. Beograd. Vardar, Velež, Budučnost 1; Osrek. Crvena zvezda 0. Osijek in Hajduk imata tekmo mani PRIHODNJE KOLO (29.8.) Olimoiia - Beograd (28. 8. no TV); Željezničar - Radnički: Dinamo (V) - Sloboda; Dinamo (Z) -Galenika; Budučnost - Vojvodina; Crvena zvezda - Vardar; Partizan - Riieka; Hajduk - Sarajevo: Velež - Osijek. HIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIII1IIIIIMIIIIIIIIIIIIIIII|||||||||||||tl||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||f||||||||||||||||||||||,,|m„|,||f||n|,|||||,|,m|||,||||||,||||,|||||||„,||,|„||||||u|||||M,|||||||m|,||I|||||||||||||||||||||||||||||||||||^|||||H KOLESARSTVO OD VČERAJ V LEICESTRU V ANGLIJI Začelo se je svetovno prvenstvo Sinoči so bile na sporedu kvalifikacije v dirkališčnih vožnjah - Italijanke izpadle - Nekaj napetosti zaradi nastopa Argentinca Caina LEICESTER — S skromno sloves nostjo, ki ji je sledilo samo nekaj sto premraženih gledalcev, se je včeraj v Leicestru v Angliji začelo svetovno prvenstvo v kolesarstvu. Najprej so na sporedu dirkališčne vožnje, prihodnji teden pa se bodo pomerili kolesarji še v cestnih dirkah, kar bo še najbolj zanimivo. Včeraj se na SP ni dogajalo nič zanimivega. Na sporedu so bile kvalifikacije v dirkališčnih vožnjah in pri tem so imele levji delež ženske. Tako so v hitrostni vožnji o-pravili kvalifikacije do četrtfinala, pri čemer so Italijanke izpadle, pa kvalifikacije na srednji progi za profesionalce. Novost na tem prvenstvu predstavlja nastop Indijk, ki so seveda izpadle, so pa vsaj za trenutek razpršile monotonost včerajšnjega dne. Nekoliko bolj zanimivo je bilo v osmini finala v zasledovalni vožnji za amaterje, vendar ne zaradi preizkušnje kot take, temveč zaradi ..m.. ''■iiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiututiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiniitiitiiiiiiiiniHiiHtiiiittiiiiiiffiiiiHiiiiiiiiiiMiitiniiMimtirtiiiiittitiiiMiiiiiiiimitiiiiiiiifiiiiittiimiiHiiMifiiimiiiiiiiiiiiiiiHiiiiMiiuiiiifiiiiiiiHuiiiiiimiH SP V LUZERNU tudi Italijani za «zlato» I w ^ 'hnski veslači bi morali odigrati na SP vidno vlogo v°rit je npr . Jugoslavija s skromnim zastopstvom $ Stif— V tem švicarskem čni, da bi jim lahko povsem enako-P?enstv Je včeraj začelo svetovno vredno konkurirali, resni kandidati ^oriij “ v veslanju v absolutni ka- za kolajne pa so še Finci, Norvežana^ in žensk ter za lahke ni, Američani in Angleži. NOGOMET TEKMOVANJE ZA ITALIJANSKI POKAL »i1*1 samo "“u*au izpeljati ar v e-J* Pa tS1 tednu, finalna tekmovanj t-ni. °0do na sporedu v nedeljo, ^'tovfo^Hska udeležba na tem Prvenstvu je dokaj skro-V%iCa pet veslačev in ena %Pai L.; enojcu bo Jugoslavijo r Celo. rac* Stanulov, v dvojcu .'"jen p?1 * Ivančič, v dvojnem ? Vok an- e • Arežina ter veslači-5? UnaaZpoIoženi Pa s0 Italijani, j; J:r so dni? na. visoke uvrstitve, za } Ptlart; , a'i. da so sposobni že Jk hskem svetovnem prven- Šiita?, nastopili v vseh ka 1 ? Sq n že včeraj v kvalifikacijo >„ *azali, da se lahko poteki že i,eno jzmed kolajn. V fina-J: Se j UVrstili dve posadki, tretji (?Hila Ratifikacija le za las iz-iP - f,Uv°jec brez krmarja Ver-gMni čRsito je zmagal v svoji * »Vetac h8V *ak° pa tufti osmerec. $Pe$aj rez krmarja pa bo moral Pa bo konkurenca v Lu-I ?wiu Vi?*50 hoda kot lani v Msujpj Največ možnosti seveda ,%« ? veslačem NDR, ki so la-z'ate kolajne in tipsaž , S"oh' i i “i ij,°tvoij ? veslačem NDR, ki so la-ki*0 ria;i * tri z'ate kolajne in Ceslatr .skušaliz vsemi močrni ijRtTig Sv°j malce obledeli blišč Pni velesile svetovnega ve w ae'Sov . njih rezultatih sodeč Jetske zveze niso tako mo- ........... 1. — 1. Salomone 2 2. Emergenza 1 2. — 1. Toplem 1 2. Alsa 2 3. — 1. Ambio 2 2. Teggiano X 4. — 1. Amedea 2 2. Alvarez 1 5. — 1. Zaia 1 2. Fanaka 1 6. — 1. Diciolo 1 2. Richelieu X KVOTE 12 — 18.548.000 lir 11 — 615.000 lir 10 — 58.000 lir NEPRIČAKOVAN PORAZ FI0RENTINE Triestina je v Ascoliju zapustila zelo dober vtis, kljub temu da je izgubila s 4:2 - Videmčani spet uspešni na gostovanju Drugo kolo italijanskega nogo- I igrali podjetno in odprto ter dali metnega pokala je postreglo s pr-1 dva gola z De Falcom in Ascagni-1 ~ jemi z mai0 ve£ sreče pa bi lahko vovrstnim presenečenjem. Fiorenti-na, ki kandidira za naslov državnega prvaka, je nepričakovano iz gubila proti novincu v B ligi Cam pobassu. Rezultat sam ne sebi ni niti toliko pomemben, bolj zaskrbljuje igra varovancev trenerja De Sistija, Po drugi strani pa je ponovno zapustil ugoden vtis Inter, ki je v Vicenzi odpravil istoimen sko moštvo s 3:1 z goli Altobelli ja (2) in Binija. Veliko zanimanja je vladalo tudi za nastop Juventu sa, kjer sta prvič «uradno» zaigrala Gentile in Rossi. Vendar je bil prva zvezda večera Michel Platini, ki je navdušil občinstvo in poleg tega zabil prekrasen gol. Ju ventus je tako zmagal proti Pescari z 2:1. Triestina se je z gostovanja v Ascoliju vrnila praznih rok, vendar | je zapustila dober vtis. Tržačani so ItllllllllltlMItllHIIIIIIIIIIIIIHIIHIIIIItMMmnillllHttlllllllllMIMIIIimillllllllltllMIIItllMMMIItlllHIIIIIIIIIimil Pietro Mennea zopet na stezi ijuio PIokuiIb« KI* -'ft5 SU* r'» “ Nov. C.a,gliarl $WaJ)0,0Sna H,Vorlno KSw ^ i2]L600 H, 42-100 lir 1 1 1 1 1 2 2 2 X X 2 2 1 vsaj še enkrat zatresli mrežo. Za Ascoli je bil kar štirikrat uspe šen Greco, ki ta čas daje gole kot za šalo. IZIDI 2. KOLA PRVA SKUPINA Benevento - Palermo 0:0 Monza - Cagliari 1:2 Reggiana - Torino 1:2 LESTVICA: Torino 3 točke, Cagliari, Palermo in Benevento 2, Monza 1, Reggiana 0. DRUGA SKUPINA Ascoli - Triestina 4:2 Brescia - Pistoiese 0:1 Sampdoria - Varese 0:0 LESTVICA: Ascoli 4, Varese 3, Sampdoria in Pistoiese 2, Triestina 1, Brescia 0. TRETJA SKUPINA Atalanta - Salernitana 0:0 Avellino - Lazio 2:1 Perugia - Napoti 0:0 LESTVICA: Avellino ta Napol! 3, Atalanta in Lazio 2, Salernitana in Perugia 1. ČETRTA SKUPINA Campobasso - Fiorentina 1:0 Nocerina - Cavese 1:0 Piša - Bologna 1:1 LESTVICA: Bologna in Piša 3, Campobasso, Fiorentina in Nocerina 2, Cavese 0. PETA SKUPINA Como - Lecce 0:1 Roma - Modena 5:1 it:., aar^. ws ..ihrl.... Pietro Mennea Je sporočil, da bo zopet nastopil na uradnih tekmovanjih. To obenem tudi pomeni, da bo Mennea nastopil z italijansko reprezentanco na bližnjem evropskem prvenstvu v Atenah. Po enoletnem premoru je težko reči, kaj bo lahko Mennea dosegel na večjih tekmovanjih, na dlani pa je, da ta atlet lahko poskrbi svojim navijačem še za marsikatero zadoščenje. Na sliki: Mennea takoj po zmagi na 200 m na OI v Moskvi Verona - Spal 1:0 LESTVICA: Verona ta Roma 4, Lecce 2, Como ta Modena 1, Spal 0. SESTA SKUPINA Catania - Genoa 1:0 Juventus - Pescara 2:1 Padova - Milan 0:1 LESTVICA: Catania, Juventus in Milan 3, Padova, Pescara in Genoa 1. SEDMA SKUPINA Cesena - Arezzo 2:0 Paganese - Catanzaro 0:2 Sambenedettese - Cremonese 1:1 LESTVICA; Cesena 3, Catanzaro, Arezzo, Sambenedettese, Cremonese 2, Paganese 0. OSMA SKUPINA Bari - Foggia 3:1 L. Vicenza - Inter 1:3 Rimini - Udinese 1:2 LESTVICA: Inter ta Udinese 4, Bari 3, L. Vicenza 1, Rimini in Foggia 0. Ugodno presenečajo tudi Videm čani, ki kljub poškodbam igrajo zanesljivo. Udinese je med tistimi petimi moštvi, ki so v dveh tekmah iztržila štiri točke in na dla ni je, da se bodo Ferrarijevi va rovanci uvrstili v nadaljnji potek tekmovanja. Kaže, da se je Videm čanom zelo obrestoval nakup Bra zilca Edinha, ki je proti Riminiju zabil drugi gol, s katerim je Udi nese zmagal z 2:1. Med ostalimi zanimivimi rezulta ti bi šlo opozoriti predvsem na po raz Genoe v Catanii in na zmago Milana v Padovi. Milan pa se je moral zelo potruditi, saj so bili domačini nevarnejši in samo smola jim je prekrižala pot do pozitiv nega rezultata. Naslednje kolo bo sedaj na sporedu v nedeljo, saj bodo nekatere enajsterice igrale v sredo prijateljske tekme proti re-nomiranim evropskim in južnoameriškim moštvom. Argentinca Pedra Caina, ki se je pomeril z Američanom Eggom. Za trenutek so gledalci pomislili na o-toke Falkland, vendar so Argentin ca sprejeli zelo mrzlo in navijali za Američana, tako da ni bilo inči dentov. Najbrž bo bolj zanimivo danes, ko bodo podelili nekaj naslovov (vsega na SP štirinajst), vsekakor pa bo zanimanje naraslo proti koncu tedna, ko se bo tekmovanje v dirkališčnih vožnjah tudi zaključilo. Spored SP DIRKALIŠČNE VOŽNJE DANES: Kilometer s startom z mesta za amaterje; hitrostna vožnja za ženske. JUTRI: Vožnja na srednji progi za profesionalce; zasledovalna vožnja za posameznike (amaterji). 26. 8.: Keirin za profesionalce. 27. 8.: Zasledovalna vožnja za ženske; ekipna zasledovalna vožnja za amaterje; hitrostna vožnja za amaterje. 28. 8.: Vožnja na srednji progi za amaterje. 29.8.: Vožnje posameznikov za točke za amaterje; zasledovalne vožnje za profesionalce; hitrostne vožnje v tandemu za amaterje; hitrostne vožnje za profesionalce. CESTNE VOŽNJE 1. 9.: Ekipna vožnja na 100 km za amaterj. 4.9. : Dirka na 61,2 km za ženske; dirka na 183,4 km za amaterje. 5.9. : Dirka na 275 km za profe- BOKS Minchillo ostal prvak PRAIA A MARE - Italijan Luigi Minchillo je ohranil naslov evropskega prvaka v super welter kategoriji, s tem da je s t.k.o. v četrtem krogu premagal zahodnega Nemca Fmmcricha. KOŠARKA Mladinsko EP DIMITROVGRAD - V nadaljevanju mladinskega košarkarskega evropskega prvenstva je sinoči SZ premagala Italijo z 80:63, Jugoslavija pa je odpravila Francijo s 114:88. TENIS Finale pokala ITAU SAO PAULO — V finalnem dvoboju za pokal ITAU je Pecci pre- magal Španca Higuerasa s 6:3, 4:6 in 6:3. Navratilova premočna MONTREAL — Martina Navratilova je zmagovalka mednarodnega teniškega turnirja Kanade. V fina lu je premagala Američanko Jae-gerjevo s 6:3, 7:5. Lendl v ospredju CINCINNATI - V finalni igri turnirja, ki je veljal za «Grand Prix», je Čehoslovak Lendl prema gal Američana Dentona s 6:2, 7:6. NOGOMET Šurjak še poškodovan VIDEM — Udinese bo jutri igral prijateljsko tekmo proti Pordenonu, šurjak ne bo nastopil, ker ima še vedno pretegnjeno mišico in mora mirovati. NOGOMET ITALIJANSKI POKAL Gorizia iztržila dragoceno točko Mestre 1:1 (1:1) Colavetta, Candutti, Gorizia — GORIZJA: Marassi, Lazzara, Grillo, Codarin, Urban, Lombardo, Antoniazzi, Mar-cati, Colombo iParente). SODNIK: Tedeschi iz Bologne. STRELCA: Garaffa v 4. min: Urban v 7. min. V prvi tekmi za italijanski pokal je Gorizia iztržila dragocen remi proti nasprotniku iz Mester. ki nastopa v C-l ligi. Rezultat je toliko bolj pomemben, saj se je moral trener Burlando odpovedati kar 6 standardnim igralcem, ki so se poškodovali v zadnjih dneh. Tako so domačini igrali v dokaj obnovljeni postavi in to se je precej poznalo v igri, ki je bila precej nepovezana. Srečanje, kateremu je prisostvovalo kakih 600 gledalcev, se je odločilo v prvih minutah igre ko sta padla oba gola Prvi so po zaslugi Garaffe prešli v vodstvo gostje, nakar so Goričani z iznajdljivim Urbanom dosegli remi. S časojn je tekma izgubila na vrednosti in v drugem polčasu je bila igra precej slaba. (pr) NOGOMET V PRIJATELJSKI TEKMI Poraz bazoviške Zarje na Ravnah na Koroškem Športno društvo Zarja je gostovalo v nedeljo na Ravnah na Koru škem. Zamejski športniki so bili gostje Nogometnega kluba Korotan. Bazov-ci so bili deležni prisrčnega sprejema in res prijateljskega vzdušja. Glavni dogodek gostovanja pa je bila nogometna tekma, ki so jo zarjani gladko izgubili s 4:1 (1:0). Že takoj po začetku so domačini pokazali, da računajo na ves izkupiček, saj so v glavnem napadali. Bazovei so se omejili le na redke protinapade, ki pa niso bili nikoli nevarni. Domačini so dosegli prvi gol v 31. minuti. V nadaljevanju pa so še dvakrat zadeli vratnico. V drugem polčasu so igralci Korotana imeli zelo lahko delo, saj so Bazovei Občutili pomanjkanje priprav in so morali tako še trikrat pobrali žogo iz lastne mreže. Častni zadetek za Zarjo pa je dosegel Tognetti po lepi skupinski akciji. Zarja je igrala v naslednji postavi: Racman (v d.p. Sancin), Ga-brielli, Grgič, Benčič, Franko, Križ-mančič, Fonda, Mihelčič (v d.p. Mitja Žagar), Tognetti, Sossi, Gre-gori (v d.p. Racman). (Big) Nezaslužen poraz kriške Vesne MiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiMiiiliiiiiiiniiiMiimiiiiujiniiHiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiiifiiiiiiiiiMiitiiiiiiiiiiiniiiiiiiMiiiiiiiiitiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiitiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiH NAŠE ENAJSTERICE NA PRIPRAVAH ZA NASTOP V AMATERSKIH LIGAH PRI BREGU POMLADILI MOŠTVO Pred nekaj dnevi so se končale počitnice tudi za nogometaše Brega. Pred treningom smo vprašali Igorja Čuka, ki skupno s Tonijem Ghersinichem trenira Brežane, za mnenje o ekipi. »Naša ekipa bo letos zelo pomla jena, saj smo sklenili, da bomo v ekipo vključili večje število mladih igralcev, ki so večinoma domačini in bodo imeli edinstveno priložnost, da pokažejo, česa so zmožni. Kljub temu pa nismo izgubili izpred oči našega cilja, čimvišjo uvrstitev v tretji amaterski kategoriji in po možnosti takojšnje napredovanje v drugo amatersko ligo.* «Kakšni so bili po vašem mnenju, razlogi lanskega neuspeha ekipe, ki je zaključila svoje prvenstvo z nazadovanjem?* «Moje osebno mnenje je, da je glavni vzrok neprijateljstvo, ki je lansko leto vladalo med igralci, ki niso pokazali velikegrf čuta za društvo in ekipo. Poleg tega pa smo izgubili živce ravno na koncu prvenstva, ko bi lahko z večjo po- BREG 1982/83 VRATAR Lucio Chermaz (1954) BRANILCI Claudio Dazzara (1951), Luca Gregor! (1964), Pavel Hervatič (1959), Pavel Pavletič (1961), Roberto Pin-zin (1957), Andrej Ražem (1960), Zdravko Rodella (1949), Maurizio Tritta (1962), Igor Tul (1964), Vinko Vižintin (1944) VEZNI IGRALCI Gabrijel Albertini (1963), Lado Cigni (1954), Pavel Grizonlč (1961), Giulio Mondo (1964), Silvio Peroša (1958), Marino Sovič (1955). NAPADALCI Fabjan Kraljič (1960), Paolo Jez (1956), Alessandro Senica (1960), Ivo Strnad (1956), Mitja Zonta (1961), Marino Zobin (1960), Florjan Žerjal (1964). PRIHODI Nihče. ODHODI Franko Samec (1955) Kras; Sandi Klun (1958) Kras; Franco Micor (1948) Primorje. žrtvovalnostjo in prisebnostjo dosegli obstanek v ligi. Naj dodam, da so bile, po mojem mnenju, nekatere ekipe slabše od naše, toda imeli smo tudi nekoliko smole.* • «Se bo igra ekipe kaj spremenila v tem prvenstvu?» »Naš namen je nekoliko pospešiti igro in glede na značilnosti igralcev nekoliko omiliti igro, saj smo se v zadnjih letih ..odlikovali" po ostrejših startih.* «Kako se boste pripravljali za prvenstvo?* »Že v sredo (jutri) bomo odigrali prvo tekmo memoriala Žarka Race-ta na Proseku. Naš nasprotnik bo domače moštvo Primorje. Nato se bomo udeležili { mir ja, ki ga prireja Kras. Do začetka prvenstva, ki naj bi se predvidoma začelo prvo nedeljo oktobra, pa bomo skušali organizirati nekaj prijateljskih tekem, tako da bi odigrali tedensko vsaj dve tekmi.* Poleg članske vrste bo Breg sodeloval z mladinskimi ekipami na raznih prvenstvih, med katerimi bi posebej omenili deželno prvenstvo naraščajnikov. (I. P.) Kriška Vesna je v soboto v Turjaku opravila svoj krstni nastop v novi sezoni. Varovanci trenerja Vidonisa so na nogometnem turnirju, ki ga prireja krajevno društvo, nezasluženo izgubili z moštvom Pierisa in to šele po streljanju enajstmetrovk s 6:7, medtem ko se je regularni čas končal pri stanju 1:1 (1:1). Križani so nastopili v naslednji postavi: Bubnich, Purič, Basiacco, Pribaz, Acquavita, Zucca, Bruno, Pipan, Candotti, Jerman in Kost-napfel, katerega je v drugem delu igre zamenjal Fabio Košuta. Na klopi pa so sedeli: Košuta, Degrassi in Sodomaco. V regularnem času je bil za «pla-ve* uspešen Walter Pipan. Vesna, ki je nastopila brez standardnih nogomota.šev Starca. Peri-suttija in Somme, je s prikazano igro zadovoljila. 1 -j OBVESTILA SZ Gaja organizira izpopolnjevalni tečaj v tenisu za mladince. Tečaj, ki bo obsegal deset lekcij, se bo pričel jutri, 25. avgusta, ob 8. uri. Vpisovanje in druga pojasnila na teniških igriščih na Padričah jutri, 25. avgusta, ob 8. uri. SZ Gaja organizira izpopolnjevalni tečaj v tenisu za odrasle. Tečaj, ki bo obsegal 10 lekcij, se bo pričel jutri, 25. avgusta, ob 20. uri. Vpisovanje in druga pojasnila na teniških igriščih na Padričah jutri, 25. avgusta, ob 20. uri. • • » Košarkarska sekcija SZ Bor sporoča, da bo v ponedeljek, 30. avgusta, oh 20.30 na stadionu »Prvi maj* seja trenerjev. « * • Atletska sekcija SZ Bor sporoča, da bo seja odbora v četrtek, 26. avgusta, ob 19.30 na stadionu «1. maj*. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek TRST, Ul. Montecchi 6, P P 559 Tel. ((MO) 79 48 72 (4 linije) TLX 480270 Podružnico Gorica Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 (85728) Naročnino Mesečno 8 000 lir — celoletna 59.000 V SFRJ številko 6,00 din, ob nedeljah 6.00 din, za zasebnike mesečno 90,00, letno 900,00 din, zo organizacij in podietia mesečno 120.00. letno 120o!co! PRIMORSKI DHEVNIK Zo SFRJ Zn-c račun 50101-803-45361 ADIT — DZS 61000 Llubljon« Gradišče 10/11. nad., teleton 223023 _ Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 32.400 lir. Finančni 1.100. legalni 1.000, osmrtnice po formam sožalja 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir M ’ Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Oglasi iz dežele Furlanije - JUH|s krajine se naročalo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz >*eh drll° v Italiji pri SPI. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Tret 11-5374 Stran 6 24. avgusta 1982 Odgovorni uradnik Gorazd Vesel Izdaja I m tiska I ZTT iTrst Član n*»' z vaza (^iOpjsnin založnikov rltv I bolečino v srcu borci PL0 zapuščajo zahodni Bejrut Nadaljuje se odisejada trpečega palestinskega ljudstva V RAZKOŠNI VILI V UL. AURELIA Rimska policija aretirala tri zloglasno francoske gangsterje Zlikovci (dva sta lani ušla iz zapora) so potovali iz Rima v južno Francijo, kjer so zagrešili več ropov Ganljivo slovo palestinskih borcev od svojih libanonskih žena, ki jim ne morejo slediti v novo begunstvo ' Napetost, ki se je tedne in tedne grmadila, so pred odhodom borci PLO sproščali /, brezciljnim streljanjem v zrak (Telefoto AP) t PL ... i '* krcev anje palestinskih borcev na trajekte v bejrutskem pristanišča (Telefoto AP) aMllltillllUtM>lllllllltllNIII(IIHMIIIMIII|NIIVM4IIIIHIt|llil!8IM8illllllllllll8lllllllllillltllMIIII|9 mmmm PRIMORSKE VESTI Za trte na Krasu in obali zadnji dež kot naročen izpovedujejo zelo dobro letino, če bo še kaj dežja SEŽANA, KOPER — Približno mesec dni pred začetkom trgatve so vinogradniki na obali in,Krasu zelo zadovoljni, saj jim je'moča konec minulega tedna prišla kot na ročena. Že doslej je pridelek grozdja dobro kazal, zdaj pa bo še za kakih 10 odstotkov boljši kot so ocenili sprva. V Agrarinem TOZDU Vinakras (SOZD Timav) ocenjujejo, da bodo kraški vinogradniki letos s trt o brali okrog 30000 ton grozdja, od tega kar 4/5 refoška, iz katerega naj bi iztisnili kakih 17 tisoč hektolitrov terana, poleg tega pa še kakih 3 do 4 tisoč hektolitrov be lega vina. Na slovenski obali, podobno kot na Krasu, sušno vreme doslej trti ni škodilo, je pa dež lepo napolni) grozdne jagode. No. še kakšna kaplja ne bi škodila, potem pa si vinogradniki želijo zlasti lepega, sončnega vremena, s čemer naj bi se v grozdju povečala količina slad kor ja. V TOZDU vina Koper pričakuje jo. da bodo letos v klet iz lastnih vinogradov, vinogradov portoroške Droge in od kooperantov dobil) kakih 7000 ton grozdja, od tega o krog 80 odst. rdečih sort (reFošk. kabernet, merlot) .ostalo pa bo mal vazija. Iz vsega grozdja naj bi iztisnili nad 48 tisoč hektolitrov vina. V obeh Agrariinili tozdih priprav Ijajo tudi cene za odkup grozdja, pri čemer, kot pravijo, bodo zelo spodbujali kakovost oziroma optimalno sladkorno stopnjo v grozdju. Trgatev se bo oričela v drugi polovici septembra. V Kopru so nam povedali, da se bodo letos še po sebej posvetili negi kaberneta, ki ga nameravajo tudi izvažati. Zaenkrat se temu vinu odpira predvsem ameriško tržišče, ki je zanimivo za vse primorske vinarje. Ti so sku paj že pripravili vino -prvim in ga ponudili na ameriški trg. DUŠAN GRČA Zaključena poletna kiparska šola SOPER — V istrski vasici Maniji so pred dnevi s krajšim kulturni programom zaključili medna-dno poletno kiparsko šolo Korna-ja. ki se je je letos udeležilo 30 udentov s štirih celin. Kiparsko Uspel večer klasične glasbe v piranski stolnici sv. Jurija Piranski glasbeni večeri sodijo v najpomembnejše tovrstne prireditve v Sloveniji - Vrednotenje mladih talentov RIM — Že več kot tri mesece je rimski policijski leteči oddelek zasledoval tri zelo pomembne kolovodje francoskega kriminalnega podzemlja. Včeraj se je trojica ujela na limanice policistov. Agenti komisarja Carnevaleja so vdrli v luksuzno vilo s kopališkim bazenom in parkom s stoletnimi drevesi ob Ul. Aurelia, malo pred Passoscurom. V vili so zasačili vse tri francoske kolovodje: 40-letnega Marcela Gila iz Alžira, 32-lelnega Guguesa Rec-chia ter 31-letnega Vincenza DTn-geo, oba iz Lyona. Prav v Lyo«u sta bila zadnja dva v aprilu lani protagonista bučnega in pustolovskega bega iz oklopnega avtomobila policije, ki ju je preva-i žal v drugi zapor. Ob tisti prilo-j žnosti sta zajela pet talcev. Oba sta ' bila obsojena na dosmrtno ječo zaradi ubojev, ropov, izsiljevanj in drugih zločinov. Ko je rimska policija aretirala trojico, so policisti našli v vili kov-čič, ki je bil opremljen z elektronskim alarmnim sistemom. (Očividno tatovi ne zaupajo drugim svojim stanovskim kolegom). V kovčiču je bilo 500.000 francoskih frankov (nekaj več kot 100 milijonov lir). Od kod ta denar? Policisti sumijo, da prihaja ta denar od raznih ropov, ki jih je trojica zagrešila v zadnjem času v južni Franciji. To domnevo potrjuje dejstvo, da so agenti našli tudi več povratnih železniških vozovnic na progi Rim -Marseille. Zelo verjetno je, da so zlikovci odhajali iz Italije na zločinske pohode v južno Francijo. Vozovnice nosijo datume, ki se krijejo z nekaterimi velikimi roparskimi napadi. Gil in Recchia sta tudi osumljena, da sta vodila akcijo, pri kateri je bil ubit v Marseillu francoski sodnik Michele Piero v oktobru lani. Gila so nadalje zasledovali zaradi nekaterih ugrabitev skupaj z zloglasno tolpo treh «B». Gre za gangsterje Bellieinija, Bergamellija in Berenguerja. Nadalje ga je policija iskala zaradi zločinskega združevanja, prodaje in uvoza mamil ter izkoriščanja prostitucije. Po mnenju preiskovalcev je Gil orga niziral cvetočo trgovino z ženskami iz Tunizije in Alžirije. Ko je policija vdrla v vilo, se ji gangsterji niso postavili v bran z orožjem. Skušali so le preslepiti agente s ponarejenimi dokumenti. Poskus se jim ni posrečil, ker je komisar Carnevale osebno poznal Gila, medtem ko so Recchia identificirali po tetovirani risbi na telesu, D'Ingea pa po prstnih odtisih. Na zaslišanju je trojica priznala svojo istovetnost ter tudi povedala, da je denar plen ropov, ki so jih izvršili prejšnji teden v Marseillu in Lyonu. Najemnina vile, kjer je trojica stanovala, jih je stala 5 milijonov mesečno. Policija je prijavila sodnijskim oblastem tudi neko žensko, ki so jo zasačili v vili. PIRAN — Z orgelskim koncertom, na katerem so nastopili organist Hubert Bergant in trobentarja Anton Grčar ter Slavko Arnold, so minuli petek zaključili četrte piranske glasbene večere. Koncert v stolnici sv. Jurija (eden najlepših primerov beneško - palladijske arhitekture v 30. letih 17. stoletja v Slo-veni ji), je privabil kakih 7000 ljubiteljev komorne glasbe in je pomenil lep zaključek glasbenivečerov, ki jih že vsa leta uspešno organizira KUD «Karol Pahon» iz Pirana. Občinstvo je navdušeno po- šolo so že tretjič zapored organizirale obalne galerije iz Pirana skupaj s znamenito St. Martin’s School cf art iz Londona in s krajevno skupnosto Marušiči. Za dvomesečno kiparjenje so obalne galerije in bujska kulturna skupnost zbrali 150 tisočakov, ostale stroške pa so morali pokriti udeleženci šole sami. . ■ ■’> Pod vodstvom docenta profesorja Janeza Lenassija pa so v Marušičih kiparili tudi študentje iz ljubljanske akademije za likovno umetnost, H|8IH8fliMIMMRI4IMII8lli8llllllllllltl It I8IMIIIIII8(9IIIIII8II8IIIII IIII lllll IIIIBI8811181 llllllllHI IHHI lili* Mt IIIHI 111)111 MED IANIMIVOSTMI TUDI OSLOVSKA DIRKA Strunjanski solinarski praznik razveselil turiste in domačine STRUNJAN - Alpetourovi hoteli Strunjan so v petek in v nedeljo spet organizirali solinarske dneve. Pripravili so jih po vzoru tistih praz nikov, ki šo jih dolga stoletja zares prirejali piranski solinarji. V začetku poletja so se namreč le ti z vso družino, orodjem in z vozovi preselili v majhne solinarske hišice na solinskih poljih. Tam so čez poletje grabili sol in pridelovali zelenjavo. Ob koncu sezone so se vrnili s pridelkom v Staro mestece. Tako ob prihodu (kot tudi ob odhodu) so ponavadi priredili vsesplošno veseljačenje in praznovanje po piranskih ulicah. Raz logov je bilo zmeraj dovolj — slaba ali pa dobra letina. V petek, 20. avgusta, so kljub razburkanemu morju ^solinarji* najprej s starimi barkačami prišli v Portorož in na Bernardin. Kasneje pa so pred restavracijo Batana v Piranu priredili veselico z rajanjem. Igrala je «Oslovska godba». Zaplesali so v narodnih nošali, turistom pa so delili sol v majhnih spominskih vrečkah. Zaradi slaliega vremena pa se je glavni del solinarskega praznika nadaljeval šele danes popoldne. Pred strunjanskim hotelom Alpetour so pekli vola, kuhali bakalar. spekli kio štole in ponujali domači pršut. Skratka, turistom pokazali nekaj izvirne ga in zabavnega (da o dobrotah pe govorimo). Poleg številnih igric in tekmovanj (na primer tek v solinarskih vrečah, tekmovanje s samokolnico čez ovire itd.) so nekaj tisoč prisotnih najbolj razvenele dirke osličkov Lepo okrašeni dolgouhe! so s svojimi muhami in trmo (ubrisali so jo tudi v drugo smer, kot so želeli njihovi gospodarji) skrbel iza «napeto» vzdjušje. Po dirkah in podelitvi nagrad (najboljši so dobili lepe denar ne nagrade) so si gostje, vajeni najrazličnejših krožnih voženj, lahko izposodili tudi oslovski «taksi* za soslovsko krožno vožnjo*. Zabave torej ni zmanjkalo, čeprav je bilo čutiti, da je približno tretjina turistov že odnesla pete z morja. Kljub temu da je pravih domačih solinarjev iz leta v leto vedno manj in da jih je bilo tudi na letošnji veselici bolj malo, pa so s solinarskim praznikom, če drugega ne, spomnili tudi na čase, ko je Martin Kr pan od tod tovoril sol v notranjost, zdaj pa jo mora pripeljati iz daljnih krajev, (bš) zdravilo izvajanje treh slovenskih mojstrov, ki jih cenijo tudi drugod po svetu. Posebna poslastica pa so bile tudi piranske orgle iz leta 1746, ki jih je izdelal znani dalmatinski graditelj Petar Makič in so pomemben kulturni spomenik. S svojim srebrno jasnim zvokom so se odlično ujele s trobentama in zapustile žlahten okus pc glasbi iz 17 in IS. stoletja. PiransKi glasbeni večeri sodiji v poletnem času med najpomembnejše glasbene dogodke na Slovenskem. «Ti glasbeni večeri so predvsem dopolnitev poletnih prireditev v portoroškem avditoriju, kjer (v glavnem) ponujajo manj resne zabavno glasbene prireditve. S piranskimi glasbenimi večeri pa skušamo poletnemu občinstvu predstaviti tudi drugo plat — moč in znanje domačega glasbenega ustvarjanja. Tako se je ha 40 koncertih v štirih letih v piranskem. križnem hodnilcu zvrstil dobršen del naših najboljših komornih izvajalcev. Seveda je program prirejen poletno razpoloženemu občinstvu, torej program, ki ne zahteva pretirane zbranosti,» pove Bača Šramel - Justin, predsednica umetniškega odbora. Tako začnejo vsako leto glasbene večere s predstavitvijo mladih glasbenih talentov z Obale, kar naj bi pomenilo posebno vzpodbudo mladim nadebudnim glasbenikom. Drugi koncert je ponavadi namenjen predstavitvi ene od kulturnih sekcij kulturno - umetniškega društva SMRT SVAZIJSKEGA KRALJA SOBHUZE Ij. Umrl je stari lev V I I Zapleteno vprašanje nasledstva v afriški Sviti* (Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) NAIROBI — V svojem slikovitem gorskem gnezdu nedaleč od prestolnice Mbabaneja je v 83. letu starosti preminil «Ngwenyama». to je «Lev». kot so klicali najstarejšega in najdlje vlada jočega monarha na svetu, kralja Svazije Sobhu ze II. Z njegovo smrtjo pa se je odprlo zapleteno vprašanje njegovega nasledstva, saj po tradiciji nori kralj ne postane avtomatično njegov najstarejši sin, ampak ga izvolijo iz vrst njegovih potomcev In ta izbor ne bo lahak, saj se je stari «Lev* od leta 1921, ko je zavladal, poročil z nad sto žena in je imel z njimi več kot sto po tomcev, princev. Nekateri med njimi so postali premierji in ministri in so, po šolanju v tujini, vnesli v gorsko kraljevino, imenovano «afri.ška Švica*, že vrsto sodobnin sprememb. Novi svazijski vladar pa se bo najbrž moral spopasti s postopnim posodabljanjem okoste nelih struktur, ki jih je med svojo absolutno vladavino uveljavi) preminuli vladar. Kralj Sobhuza D. je dosegel ne odvisnost Svazije leta 19G8 in spr va je vladal s pomočjo parlamen ta, sestavljenega po angleškem vzroeu. Toda ko je leta 1970 nje gova stranka izgubila na volitvah tri sedeže, je razpustil parlament in ustavo ter začenjal vladati z de kreti in v skladu s stoletnimi tra dicijami. Poglavitni opozicijski voditelj dr. Zwane je leta 1978 zbežal v sosednji Mozambik in tani postavil na noge osvobodilno gibanje SWALIMO. Vrhu tega je bila dežela zadnja leta priča tudi ob časnim delavskim stavkam, ki so ogrožali politično stabilnost. Poglavitna težava Svazije je v tem. ker je celinsko uklenjena dr- žava, stisnjena med dva veh ^. seda, južno Afriko in Moža® slej se je močno razvijala^ v svojega južnega soseda, J®® gp ke, s katero je v carinski v gr* netarni uniji in prek katri tudi večina njene trgovine ^ tom. K temu je prispev»la ,aZij-močna skupnost kakih 10-000 a. skih belcev, nasproti 600.000 V t. valcev kraljevine. Dogodek a® j,jl bivalca. 470 dolarjev letno. ^ zelo neenakomero porazdeljen'. ^ Med težavno dediščino, ^ jLjii1 preminuli vladar zapusti' s^upčii* ILUSTRIRANA ENCIKLOPEDIJA Kmalu na knjižnem trgu nepogrešljiva zbirka sedmih znanstvenih knjig. Sedem zakladov učenosti za vse življenje. Format 22 x 29 cm Polusnje 2160 strani 10.500 ilustracij (7.200 v barvah) 200 zemljevidov Veliko ilustrirana enciklopedijo je Investicijo zo vse življenje. To enkratno znanstveno delo lahko dobite po znatno znižani ceni v prednaročilu. Prednaročilo sprejema do 30. septembra letos TRŽAŠKA KNJIGARNA, Ul. sv Frančiško 20. nasledniku, je tudi sporna * jjgpr z Južno Afriko o prepustitvi f lja na Jugu in severozahod1 •« brobju kraljevine. Stari kralj namreč skrivoma pogodil z . Afriko, da mu le-ta °ds. jjgri' svoji pokrajini, Ingvvavuma MVjjh* vvane, s čimer bi se Preb' s|iv, ^ •’ sedene le 66-odstotno. Od odst. tujcev. Avtokampi s0 ^ ni le 41 odstotno, zasebne ■‘cL d* 67 odstotno. Te številke Sov^cN1 je v tem času na slovenski ^ 20 do 30 odstotkov manj JL H>' kot lani. K večjemu odhaja J j|r ristov je včeraj prispevalo [oj* bo vreme, ki je povzročil0.. (jr na obalni cesti. Ob določeni0 p se je od mejnih prehodov v f di več kilometrov dolga k0*^ i* zil. Po podatkih koprske u samo v petek in soboto^jLj td' skem območju izstopilo ; h?*?, cev, k nam pa jih je sk(®‘petK ret, škofije, Kozino in \f.n0 “ prišlo pol manj — pribl*2 tisoč. j/ Kljub slabemu obisku se . # lirjem v Portorožu nikamor o N di z nižjimi cenami. Fočak ^ do na prvi september, čepra*^' gi gostje v portoroški im0 # ni pisarni že sprašujejo PL f jih cenah. Sosedje v bujsld » reški občini so tako kot s", cene spremenili že 20. 8. 'Vj', venski obali je edina Belvedere nad Izolo, kjer *[ raj znižali cene za 20 Tako stane pri njih polni P # v dvoposteljni sobi na K dinarja, prenočišče z zajD"«*®* /p približno 450 dinarjev na dan-