LETO XXXII. — Številka 39 25. septembra 1980 Cena 4,— šil. (5 din) Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Erscheinungsort Klagenfurt Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Odporniško darilo za južno Koroško stran 2 Reforma pri učeteljih — komentar stran 2 izvedba dvojezičnosti stran 3 S_______________________J Zakonodaja 1972 je predvidela tudi dvojezične kažipote. Od 1976 so kažipoti le nemški. V Bilčovsu so sicer kažipoti, nihče pa ne ve, kje se dotična vas prične, ker tabel ni... Kako se minimalni zakon da še zmanjšati: Ker so napisi izginili, ni treba dvojezičnih tabel! Tudi v Rožu in na Gurah: Bojkot tradicionalnega 10. oktobra Kakor meseca avgusta v Šentpri-možu sta Narodni svet koroških Slovencev in Zveza slovenskih organizacij na Koroškem v petek, 19. septembra, povabila kulturnopolitične delavce iz Roža in z Gur na posvet o zadevah 10. oktobra v Bilčovsu, kjer se je zbralo precej lepo število ljudi, ki nosijo odgovornost za kulturno politično delo v občinah. Udeležence posveta je pozdravil bilčovski župan Hanzi Ogris, ki je dejal, da se Slovenci iz Bilčovsa ne bodo udeležili desetooktobrskih proslav, katere bodo torej enotno bojkotirali, kakor so bojkotirali ugotavljanje manjšine leta 1976. Za Narodni svet je spregovoril Karel Smolle, član predsedstva. Opozoril je na dejstvo, da na Koroškem, posebno še v šoli, mladini in s tem našemu človeku že desetletja vcepljajo nemškonacionalno, protislovensko miselnost, da širijo neresnice, sovraštvo in tako ni čuda, da misli toliko ljudi — tudi med Slovenci — v šablonah, v pojmih, ki so jih sprejeli že v mladiniskih letih. Problematiko 10. oktobra je torej treba 'gledati širše, je menil Smolle, gre namreč za samostojnost političnega odločanja. Se vedno čakamo na uresničitev obljub, ki jih je dala dež. vlada pred Plebiscitom, na izpolnitev državne pogodbe, je poudaril predsednik 2SO, dr. Franci Zwitter. Tudi zahtev i* Operativnega koledarja vlada doslej ni bila pripravljena sprejeti, baje »čas še ni zrel« — nimamo to-fej vzroka praznovati. Udeleženci posveta so se docela strinjali z zamislijo Oktobrskega tabora, da hočemo nov oktober, dejansko srečanje obeh narodnih skupnosti na podlagi enakopravnih odnosov. V diskusiji je bilo načetih še več drugih perečih vprašanj sedanjosti, kako nagovoriti vse člane slovenske narodne skupnosti, kako izboljšati informacijske dejavnosti, kako uveljaviti načelo dvojezičnosti. Te probleme bo treba reševati z Uadaljnjimi razpravami in z dosled-n° dejavnostjo, je bilo jasno vsem udeležencem posveta, jasno pa je Vsekakor tudi bilo, da Slovenci na Proslavah 10. oktobra nimamo niče-Sar iskati, kot je to tudi stališče °srednjih organizacij — saj so jav-n3 oblast in znani vplivni krogi vse storili, da ne bi prišlo do pravega ®rečanja med slovensko- in nem-skogovorečimi Korošci. Zakon o narodnih skupnostih je siva teorija. Dogodki v Bilčovsu, pa tudi ne-dogodki (pravilno!) drugod to ugotovitev potrjujejo. V Bilčovsu bi po zakonu morale biti krajevne oznake dvojezične. Župan Hanzi Ogris pa je vedel pot, kako se dajo ti — za nekatere sramotni — znaki preprečiti: pustil je pobrati po vaseh in zaseljkih vse napise — še pred veljavnostjo novega zakona o narodnih skupinah. Ko je potem zakon stopil v veljavo, nemških napisov, ki bi jih treba bilo spremeniti v dvojezične, ni bilo; zaradi tega tudi po predstavah odločujočih bilčov-skih očetov dvojezičnih tabel ni treba. Pač: ena dvojezična tabla stoji — v Bilčovsu samem. Za vas Bilčovs pa ni pristojen župan, temveč cestna uprava. Če bi šlo po Hanziju Ogrisu, še tam ne bi bilo dvojezičnega napisa. Vsekakor sta se bilčovska mandatarja El Miha Einspieler in Anton Krušic obrnila na deželno vlado, da bi tam ocenili pravilnost ali nepravilnost nenamestitve dvojezičnih napisov. In čuda: deželna vlada se je priključila bilčovskemu gledanju na vprašanje krajevnih oznak. Prava »Orts s c h i I d a « torej, z ravnanjem, ki se hudo približa birgerjem znamenite vasi Schilda ... Na 3. strani objavljamo obširno reportažo o bilčovskih obrambnih bojih proti dvojezičnosti. Objavljamo pa tudi tabelo tistih vasi, ki spadajo v sedmojulijsko zakonodajo in bi morali imeti — če imajo napise — nemško-slovenske table. Izgovor pristojnih politikov, zakaj ni v vseh dobrih 90 vaseh napisa, je deloma uvdiljiv: ker so pač vasi deloma premajhne, deloma preveč raztresene. Iz objavljenega razporeda pa je marsikaj razvidno: prvič, da dvojezičnost funkcionira tam, kjer sta volja in red. V Železni Kapli npr. so vse »prizadete« vasi opremljene z dvojezično tablo; najmanjša vas šteje 12 prebivalcev — in ima napis. Na drugi strani so občine, ki dvojezičnost sploh ne realizirajo. Nadalje je neka posamezna vas z več kot tristo prebivalcev, ki nima napisa — kljub svoji velikosti. Končno pa imajo od vseh 36 dvojezičnih občin le tri dvojezični napis tudi v vasi, kjer je občinski center: to so Bilčovs, Sele in Globasnica. V teh in nadaljnjih pičlih petih občinah pa je predvidena dvojezičnost samo za obrobne vasi. Pod črto gledano: v občinah Borovlje in Suha sploh nobenega dvojezičnega krajevnega napisa ni. V Globasnici, Bilčovsu in Selah so napisi omejeni le na raven mejnih in deželnih cestoupravnih tabel — da torej veljajo modro obrobljene table tudi kot omejitev hitrosti na 50 km/h. V Selah so sicer že sklepali o postavitvi dvojezičnih napisov in načelnih pomislekov tudi ni bilo. Pač pa Slovenci niso hoteli sprejeti spakedranega »Sele-Frajbah« za Borovnico in zaradi tega je vsa zadeva obtičala. Na Radišah so dvojezični napisi prav tako prometni znaki z omejitvijo hitrosti — tam pa jih je postavila deloma celo občina na občinskih cestah. Le v Pliberku in Železni Kapli so dvojezični napisi postavljeni tudi po obrobnih vaseh: v Pliberku le poredkoma, v Železni Kapli povsod. Železna Kapla bi tozadevno skoraj postala vzgledna, če ne bi imela kardinalne lepotne napake: center Železna Kapla je enojezičen. Vsega skupaj sedaj torej niti 30 vasi ni, ki bi imele dvojezični napis. Če pregledamo tabelo in bi opremili dodatno vsaj še tiste vasi z dvojezičnim napisom, ki imajo vsaj 100 prebivalcev, bi se število napisov moralo podvojiti. Argumentov za napise po vaseh je dovolj, berite jih na 3. strani. 10. oktobra: duhovnik za brambovce! Kakor si to predstavljajo organizatorji desetooktobrske proslave, bodo govorili na zaključni slavnosti po dve in polurnem maršu po celovških ulicah zvezni prezident, zvezni kancler, deželni glavar, župan ter zastopnik brambovcev. Okoli govornika abwehrkämpferjev je bilo mnogo personalnih diskusij. Sedaj pa je duhovnik predviden kot govornik. In sicer naj bi govoril bivši abwehrkämpfer Adam Gartner, župnik v St. Stefan am Krappfeld. Župnik Gartner je star 81 let, dekan, konzistorialni svetnik, papeški častni kaplan, častni občan občine Mölbling ter nositelj koroškega križa za hrabrost. Koroška Cerkev za letošnje oktobrske prilike ni izdala kakšnega navodila, po katerem duhovniki ne bi smeli nastopati kot govofniki ali pridigarji pri političnih prireditvah. »Das Slowenische in Kärnten« Knjiga, ki razkrinka 10. oktobrske laži »Začnimo z neke vrste računom: Leta 1943 je Koroška slavila 1200-letnico vključitve v .Reich’, 1976 je dosegla 1000. rojstni dan. Koliko stara bo Koroška v 100 letih?« s tem »matematičnim premišljevanjem« se začne nad 300 strani obsegajoča študija dunajskega slavista univ. doc. dr. Gerota Fischerja »Das Slowenische in Kärnten«, ki jo je izdal Slovenski informacijski center (SIC) in so jo v ponedeljek predstavili javnosti. Kot je formuliral na tiskovni konferenci dr. Fischer, je knjiga napisana iz vidika prizadetih, pri tem pa izhaja iz načela, da jezikoslovje ne more agirati sa-(Nadaljevanje na 4. strani) Sprejem pri Zemljariču Ni potrebe za kakršnokoli spre- njeročna projekta, na katerih skup-membo Slovenije do slovenske na- no delajo, je Zemljarič imenoval rodne skupnosti na Koroškem; le- turistična projekta Interalpcenter ta bo tudi v naprej lahko računala Petzen-Peca ter tromejo, s kontinuirano podporo, je izjavil Glede bližnjih desetooktobrskih prejšnji četrtek novi predsednik proslav je dejal predsednik vlade slovenske vlade Janez Zemljarič SR Slovenije, da so dobili številna pri sprejemu za zastopnike slo- vabila; vendar se teh proslav ne venske narodne skupnosti na Ko- bodo udeležili, ker je prvič nem-roškem. škonacionalni vpliv na te proslave Žemljrič, ki funkcijo vladnega neutajljiv in drugič niso izpolnjene šefa Slovenije izvaja sedaj dva me- ne temeljne pravice koroških Slo-seca, je opozoril na velike gospo- vencev in ne člen 7. darske težave Jugoslavije, pa tudi S strani koroških Slovencev — na prve uspehe stabilizacijske po- delegacijo sta vodila dr. Matevž litike. Pri tem je omenil pomiritev Grilc in dr. Franci Zwitter, v njej pa trga ter uspehe pri povečanih pri- so bili še mag. Filip Warasch, Ka-zadevanjih za izvoz. Dejal je, da rel Smolle, Janez Wutte in dipl. imata pri sodelovanju med Avstrijo inž. Feliks Wieser — je bilo pou-in Jugoslavijo obe strani svoje darjeno, da glavni sovražnik dobro-prednosti. Vendar mora tudi slo- sosedskih odnosov ni na Dunaju, venska manjšina imeti v teh koo- ne v Ljubljani ali Beogradu, ali pri peracijah svoje mesto — kot sa- manjšini; temveč ga je treba iskati mozavesten in samostojen faktor, le na koroški vladni in strankarski Gospodarski potencial koroških ravni. Tukaj da dobre odnose si-Slovencev je treba vgraditi v te od- stematično podkopavajo. noše. Razgovori med predsednikom V primerjavi s Koroško je sode- Izvršnega sveta SR Slovenije Zem-lovanje s Štajersko in Gradiščan- Ijaričem in koroškimi Slovenci je sko bolj zadovoljivo in bolj uspeš- potekal v prisrčnem in razumeva-no. Projekt karavanškega predora nja polnem vzdušju, je bilo poudar-se zadovoljivo razvija. Kot spred- jeno. Zemljarič (2 od leve): Ni potrebe za spremembo! MAŠA V RADIU Po več kot 30 letih je poljski radio v nedeljo prvič imel na programu prenos maše. Na podlagi zahtev stavkajočih delavcev je prišlo do sporazuma med poljskim episko-patom ter poljsko vlado, po katerem bo v prihodnje 2. program poljskega radia prenašal eno uro mašo in pridigo. V svoji pridigi je škof Modzelewski imenoval prenos »verski in narodni dogodek«. — Na politični ravni so medtem na podlagi zahtev delavcev odstavili nekaj regionalnih partijskih funkcionarjev, ki so se sredi paradiža delavcev neznansko obogatili. STRAUSS LAŽNIVEC Nemška socialdemokratska stranka in njeni funkcionarji imenujejo Franza Josefa Strauß-a odslej lažnivca. Do tega je prišlo, ko je bilo prebrano v večini zahodnonem-ških cerkva pastirsko pismo, v katerem se pojavljajo podobne formulacije kot jih uporabljata CSU in CDU. Socialdemokrati nad tem niso bili posebno navdušeni, Strauß pa je nato trdil, da hoče SRD po volitvah kaznovati s tem, da država ne bo več pobirala cerkvenega davka. Ker kandidat unionskih strank te nedokazane trditve ni preklical, je sedaj »lažnivec«. IRAN — IRAK Hudi boji na meji med Iranom in Irakom: gre za kontrolo vodne poti Šat el Araba v sklopu Evfrata in Tigrisa, ki jo Irak spet terja zase, medtem ko je za časa Šaha bil sklenjen sporazum, da poteka meja v sredini potoka in da potok lahko uporabljata obe državi. Kakor javljajo, so boji izredno hudi, iranski predsednik Bani Sadr je sam prevzel vodstvo bojujočih se čet na meji. Iran je poleg tega že mobiliziral rezerviste. Vsekakor je to boj, v katerega segajo tudi interesi drugih po krvi 20. stoletja — nafti. ŠE VEČ OROŽJA Ameriška vojska je po številu, opremi ter izurjenosti trenutno tako slaba, da le težko izpolni vlogo ustrahovanja pred tujo agresijo. To je izjavil nekdanji Nixonov obrambni minister ZDA Laird v svoji študiji. Tudi če Carter kot nameravano poviša sredstva za obrambo, bo povišanje izdatkov na strani Sovjetske zveze še enkrat tolikšno. Na drugi strani svarijo opazovalci, da bo Sovjetska zveza skušala v naslednjih šestih letih svojo premoč še čim bolj izkoristiti, preden bi ZDA dosegla ravnotežje. Po vzro-cu Afganistana. ANDROSCH — OEKODATA Finančni minister Hannes Androsch je v načrtih bil previden kot deležnik firme Oe-kodata, ki je pri dunajski splošni bolnici močno kasi-rala. To je izjavil bivši poslovodja te firme Armin Rum-pold. Androsch in drugi kom-panjon Bauer sta sprva zanikala, nato pa nista izključila, da je morda le prišlo do takih pogovorov, ki pa da se niso uresničili. Androschev delež naj bi oskrbovali drugi. — AKH je pripomogel, da se je vrhovni raziskovalec in šef FPÖ Norbert Steger na končnem zboru svoje stranke povzpel na 87,8 odstotkov glasov zanj. KEL zahteva odporniško darilo za južno Koroško Razvrednoten dinar — brez posledic Praktično brez posledic je ostalo razvrednotenje jugoslovanskega dinarja za koroške trgovce. Le v prvih 14 dneh je bil v nekaterih strokah občutljiv določen »šok«, nato pa so Jugoslovani na Koroškem nakupovali spet slej ko prej intenzivno. Popravek: Komentar NT: FUEV: Slaba vest... namesto »hoče belgijska vlada dobiti obljubljeno avtonomijo«, bi se moralo glasiti: »hoče belgijska vlada obiti obljubljeno avtonomijo. Ob priliki 25-letnice slovenskega sklepa v avstrijskem parlamentu o trajnoveljavni nevtralnosti Avstrije 26. oktobra zahteva Koroška enotna lista dodelitev odporniškega darila južno-koroškim občinam. Ravno aktivnemu odporu južnokoroškega prebivalstva proti nacističnemu režimu se je zahvaliti, da je Avstrija v svojih predvojnih mejah ponovno vstala — demokratična, svobodna in nedeljena. To izhaja tudi iz Moskovske deklaracije leta 1943, ko so zavezniki določili, da se bodo pri ponovni vzpostavitvi svobodne in neodvisne Avstrije ozirali tudi na lastni prispevek k osvoboditvi, je izrazil prvi kandidat KEL Karel Smolle. Cena, ki jo je morala plačati Avstrija za svojo osvoboditev, bi brezdvomno bila mnogo višja, če ne bi bilo aktivnega upora proti nacističnemu režimu. Ker je južna Koroška kljub vsemu obnovnemu delu slej ko prej gospodarsko zapostavljena in je v preteklih letih imela nesorazmerno malo deleža — k temu so slednjič bistveno pripomogli vladi v Celovcu ter na Dunaju — zahtevata čas in pravičnost, da se zamujeno vsaj deloma nadoknadi v obliki primernega darila v obliki vezane namembe za poseben program za južnokoroško gospodarstvo ter ustvarjanje novih delovnih mest. Razdelitev dodeljenih sredstev naj bi vršila ob sodelovanju domačih, predvsem tudi slovenskih gospodarstvenikov. Gospodarska stabilizacija obmejnega prostora se mora ustvariti in ohraniti le ob živi blagovni izmenjavi — to in onstran meje, je dejal Karel Smolle. KEL poziva vladi in parlamenta zveze in dežele, naj poskrbita, da bodo primerna sredstva zagotovljena v naslednjem proračunu. To je razvidno iz naj novejše raziskave trgovinske zbornice za Koroško. Raziskava pokaže, da je povpraševanje južnih sosedov v koroških trgovinah višje kakor neposredni turistični promet. Celotni volumen direktnih eksportov v maloobmejnem prometu znaša 350 milijonov šilingov. Od tega odpade več kot tretjina na Celovec. Na področju trgovin z železom in železnimi izdelki je bilo samo v prvem in drugem tednu po razvrednotenju dinarja bilo občutiti nazadovanja prometa z jugoslovanskimi kupci. Medtem se je položaj spet uravnal in Jugoslovani spet Oglašujte v našem listu! TEDNIKOV KOMENTAR Najprej reforma pri učiteljih MIHA ZABLATNIK TEDNIKOV KOMENTAR Ze dolgo tečejo razprave, seje in razgovori o reformi šole in izobraževanja. Vse mogoče študije so že napisane in se še pišejo. Marsikateri športnik-znanstvenik, ki v svoji zbirki še nima prispevka k reformi oz. preobrazbi obstoječega šolskega tipa, ponuja svoja dognanja kot najboljša in absolutna. Interesi strank, predvsem pa stremljenje, da bi vsaka posamič dokazala, da ima le ona edino pravo rešitev, zakomplicirajo vso zadevo. Tako se odriva bistvo reforme v ozadje in se diskutira na ravni medsebojnega boja strank in za aplavz pri ljudstvu. Ze enkrat so izvedli v Avstriji »reformo« na šolah z »demokratizacijo« pouka in vodenja šol. Vsi pa vemo, da ta reforma vsebinsko nič ni prinesla. Sicer imamo sedaj na vseh šolah or- ganizirano zastopstvo dijakov, zastopstvo staršev, vendar so oblastna razmerja ostala ista in s tem tudi način poučevanja. • Ostala je politična opredelitev in integracija v obstoječi družbeni sistem v starem smislu; samoiniciativa in kreativnost učencev se uničuje z vzgojo v pohlevnost in »kimanje ter dviganje rok« po navodilu. • Zakaj se kljub novim predpisom ni nič bistvenega spremenilo? • Zato, ker se je spremenil samo način izdajanja učbenikov, način načrtovanja sedežnega reda, način zidanja šol, način volitve tega ali onega zastopnika, način najave izpita, torej z eno besedo: • spremenila se je samo tehnika organizacije in posredovanja. Primer: Prej je učitelj ustno razložil funkcioniranje električnega motorja in z risbo na tabli razjasnil potek, danes pro- jicira že doma narisan oz. kupljen model na steno; prej nam učitelj sicer ni 3 dni prej povedal, da nas bo spraševal, smo pa kljub temu vedeli, kdaj bomo spraševani ... Tisto, kar nas je najbolj morilo in je bilo po našem krivica, pa se še danes kljub vsemogočim novim predpisom naprej dogaja: vsemogočnost učitelja pri spraševanju, kriteriji ocenjevanja, simpatija, učenec se počuti kot človek ali kot številka, učitelj drdra snov kot na pamet naučeno recitacijo ali monotona berila, kaznuje učence zaradi nediscipline zato, ker sam svoji nalogi ni kos, vendar tega noče priznati ... Bojim se, da tudi pri reformi obstoječe osnovne šole v osemletko ali kakršen koli drug teh-. ničen potek šolstva ne bo bistvenih pridobitev v prid naših otrok. Ker tečejo pogajanja že danes spet samo o tehničnih problemih, boljših plačah učiteljev, manjšemu številu otrok v razredih, raznih dokladah za to in ono itd. Torej samo v to smer, kako bo učitelj več in lažje zaslužil. Tisti redki učitelji, ki jemljejo svoj poklic resno, se temeljito pripravljajo na šolske ure in se trudijo tudi za motivacijo svojih učencev, pa veljajo danes skoraj za »posebneže«. v Oe hočemo res reformirati naše obstoječe šolstvo, moramo najprej reformirati naše učitelje. Začeti je treba na univerzah in pedagoških akademijah. Tu je treba na eni strani pedagoško usposobiti učiteljski kader, na drugi strani pa je treba reformirati tudi tiste učitelje, ki so že v poklicu, predvsem pa voditelje šol. Ravno to ravan reformacije je avstrijska šolska politika vedno zanemarjala. Zato se ni čuditi, če mladi angažirani učitelji resignirajo, ko voditelji šol zahtevajo totalno prilagoditev krajevnim šolskim navadam. Mladi učitelji se bojijo zamere pred svojim predstojnikom, ker jim to lahko škoduje pri napredovanju kariere. Z usmeritvijo v smer kariere pa smo spet tam, kamor z reformo nočemo priti. Zdaj bi lahko rekli, da smo v začaranem krogu, in zato se je treba sprijazniti z usodo. Nisem tega prepričanja. Imamo možnost, da zahtevamo od strank in ministrstva za pouk, da začne z reformiranjem pri glavi in ne pri repu; imamo možnost, da na šolah preko zastopstva staršev več zahtevamo od učiteljev in kar je predvsem važno, da se vključimo v diskusijo in prispevamo svoja razmišljanja za novo reformirano šolo. močno kupujejo, predvsem viso-kokvalitativna orodja ter nadomestne dele, ki jih je v Jugoslaviji le težko dobiti. Strokovne trgovine s področja radio- in elektrotehnike javljajo nepretrgano jugoslovansko povpraševanje. Pač pa je zapaziti v tej stroki na splošno nazadovanje prometa. Fototrgovine javljajo prav tako nezmanjšano slo po nakupih — predvsem takih produktov, ki jih v Jugoslaviji ne prodajajo. Koroški trgovci analizirajo svoj položaj takole: ker je dinar bil razvrednoten tako napram Avstriji kakor tudi napram Italiji, jugoslovanski kupci niso zbežali v italijanska obmejna področja. Nazadovanja javljajo le trgovine z živili, parfumerijo ter drogerije. Prijateljsko srečanje v Bovcu Na prijateljskem in prisrčnem srečanju so se preteklo soboto zbrali zastopniki kulturnih in političnih organizacij koroških Slovencev, Slovencev iz Kanalske doline, iz Rezije, Benečije in Vidma na pikniku, ki ga je organiziral Medobčinski svet SZDL severnoprimorskih občin v Bovcu. Na to prijateljsko srečanje, ki je potekalo brez protokola, je vabil v imenu organizatorja predsednik Medobčinskega sveta SZDL Vlado Uršič, ki je v pozdravnih besedah na Jasi ob Soči povedal, da se mu je zamisel za tako srečanje porodila prav v Ukvah, ko je prisostvoval manifestaciji petletnice slovenske šole. Slovenci iz Italije in Avstrije ter matične domovine se vedno bolj pogosto srečujemo, vendar nam velikokrat zmanjka časa, da bi se še brez obveznosti vsedli za skupno mizo, je povedal Vlado Uršič, in zato je nastala zamisel po takem srečanju. Organizatorju srečanja se je zahvalil tudi predsednik komisije za manjšinska vprašanja pri RK SZDL Danilo Türk, v imenu koroških Slovencev pa se je v prisrčnih besedah zahvalil predsednik ZSO dr. Franci Zwitter, ki je dal pobudo, da bi tako srečanje organizirali vsako leto, pri čemer bi se vsako leto menjal gostitelj. 25. septembra 1980 ozadja/3 To je žalostna statistika dejanskega stanja POLITIČNI OKRAJ/ Občina KRAJI, za katere predvi- IZVEDBA ŠTEVILO deva uredba dvojezične stanje/16.9 80 PREBIVALSTVA kraj. napise CELOVEC-DEŽELA Žrelec/Ebental Kozje/Kossiach dvojezično 59 (1979) (7) Rute/Kreuth * 90 Lipica/Lipizach dvojezično 50 Radiše/Radsberg dvojezično 96 Dvorec/Schwarz dvojezično 90 Tulce/Tutzach dvojezično 108 Verovce/Werouzach — 33 Borovlje/Ferlach Poden/Bodental — 126 (1979) (4) Brodi/Loibltal — 111 Strugarji/Strugarjach — 15 Slovenji Plajberk/ — 143 W. Bleiberg Bilčovs/Ludmannsdorf Potok/Bach 93 (1971) (17) Kajzaze/Edling — 87 Bilnjovs/Fellersdorf — 48 Branča ves/Franzendorf — 167 Mala gora/Großkleinberg — 35 Bilčovs / Ludmannsdorf dvojezično 154 Koviče/Lukowitz — 67 Moščenica / Moschenitzen — 43 Muškava/Muschkau — 83 Spodnja Vesca/ — 102 Niderdörfl Zvrhnja Vesca/Oberdorf 1 133 Pograd/Pugrad — 102 Na Gori/Rupertiberg — 64 Želuče/Selkach — 103 Stranje/Strein — 18 Velinja vas/Wellersdorf — 131 Sodražava/Zedras — 46 Sele-Zell Sele-Frajbah/ — 182 (1979) (7) Zell-Freibach1 Sele-Homeliše/ 27 Zell-Flomölisch Sele-Košuta/ _ Zell-Koschuta Sele-Srednji Kot/ 118 Zell-M itterwinkel Sele-Zvrhnji Kot/ 105 Zell-Oberwinkel Sele-Fara/Zell-Pfarre dvojezično 284 Sele-Šajda/Zell-Schaida — 105 VELIKOVEC/ VÖLKERMARKT Pliberk/Bleiburg Dolinčiče/ — 64 (1971) (28) Dolintschitschach Bistrica nad Pliberkom '319 Feistritz ob Bleiburg Konovece / Gonowetz dvojezično 286 Suha/Hinterlibitsch — 42 Dvor/Flof — 206 Letina / Lettenstätten — 97 Ponikva/Penk dvojezično 232 Breška ves/Pirkdorf — 106 Rižberg/Rischberg — 7 Rute/Ruttach-Schmelz — 30 Šmihel nad Pliberkom/ dvojezično 246 St. Michael ob Bleiburg Črgoviče/Tscherberg _ 97 Podlibič/Unterlibitsch — 27 Podkraj/Unterort — 206 Kot/Winkel — 29 Dob/Aich dvojezično 202 Dobrova / Dobrowa — 19 Brege/Draurain — 31 Nonča ves/Einersdorf dvojezično 263 Vrh/Kömmelgupf — 27 Komelj/Kömmel — 91 Blato/Moos — 176 Replje/Replach — 86 Vogrče/Rinkenberg dvojezično 313 Rinkole/Rinkolach — 97 Rute/Ruttach — 48 Cirkovče/Schilterndorf — 152 Vidra ves/Wiederndorf — 140 Železna Kapla Spodnja Plaznica/ dvojezično 143 (1971) Eisenkappel-Vellach (13) Blasnitzen Obirsko/Ebriach dvojezično 553 Pod Peco/ dvojezično 40 Koprein Petzen Koprivna/Koprein dvojezično 49 Sonnseite Lepena/Leppen dvojezično 268 Lobnik/Lobnig dvojezično 162 Reberca/Rechberg dvojezično 113 Remšenik/Remschenig dvojezično 116 Korte/Trogern dvojezično 43 Podkraj/Unterort dvojezično 59 Bela/Vellach dvojezično 401 Beia/Weißenbach dvojezično 12 Suha/Zauchen dvojezično 180 Globasnica/ Globasnica/Globasnitz dvojezično 433 (1979) Globasnitz 0) Podjuna/Jaunstein — 170 Mala ves/Kleindorf — 203 Šteben/St. Stefan dvojezično 269 Slovenje/Slovenjach — 15 Strpna ves/Traundorf Čepiče/Tschepitschach — 274 — 54 Podgora / Unterbergen — 55 Večna ves/Wackendorf — 153 Suha/Neuhaus Pri Dravi/Draugegend — 3 (1971) (6) Breg/Hart — 58 Sveto mesto/ — 29 Heiligenstadt Gornja vas/Oberdorf _ 71 Žvabek / Schwabegg — 144 Dolnja ves/Unterdorf — 61 1) Ime »Frajbah« je izmišljotina deželne vlade. Podatki, zbrani na podlagi občinskih tajnikov. * nobenega napisa OBČINA BILČOVS IN URAD KOROŠKE DEŽELNE VLADE: Topografskih napisov ni treba! »Topografskih napisov ni treba«. To, milo rečeno, čudno stališče zastopa občinski svet občine Bilčovs, urad koroške deželne vlade pa ga podpira! Občinski svet je na svoji seji dne 18. decembra minulega leta zavrnil predlog odbornikov Enotne liste Bilčovs, da naj občina postavi oziroma obnovi v vseh krajih občine Bilčovs krajevne napise. (NT je o tem sklepu poročal). Občinsko predstojništvo občine Bilčovs je bilo in očitno je še mnenja, da »ni potrebe za postavitev vaških tabel po vseh vaseh naše občine«. Na vprašanje zastopnikov Enotne liste Bilčovs je župan Ogris izjavil, da dobro pozna določila zakona o narodnih skupinah in uredbe k temu zakonu, da pa le-ta veljajo samo za tiste kraje, kjer krajevne table že stojijo. Zoper to nevzdržno stališče sta odbornika Enotne liste Bilčovs Miha Einspieler in Anton Krušic vložila pritožbo na direkcijo urada deželne vlade in na pristojne oddelke koroške deželne vlade. V pritožbi označujeta sklep občinskega sveta kot grobo kršitev določil avstrijske državne pogodbe in končno tudi zakona o narodnih skupinah, ki ga Avstrija skuša »prodajati« kot najbolj vzorno manjšinsko zaščito. Če bi obveljalo mnenje župana Ogrisa, da morajo biti dvojezični le tisti krajevni napisi, ki že stoje, bi občina lahko obšla določbe avstrijske državne pogodbe in zakona o narodnih skupinah s tem, da pusti vasi in naselja kar brez vsakega krajevnega napisa. Očitno po načelu: Raje nobenih krajevnih tabel, kot pa dvojezične! »Dve tablici zadostujeta!« Urad koroške deželne vlade protipravnega in protiustavnega sklepa občinskega sveta občine Bilčovs ni razveljavil. V svojem odgovoru (datum odgovora dežele: 27. avgust 1980) na pritožbo Enotne liste Bilčovs se skli-čuje na dejstvo, da sta v bil-čovski občini »dve dvojezični občinski tablici in da je na poslopju občinskega urada napis »Gemeindeamt Ludmannsdorf-Bilčovs«. Urad deželne vlade pa z nobeno besedo ne omeni, da je v občini Bilčovs z vasjo Bilčovs vred, ki ima dvojezičen napis (to sta tisti dve tablici!) sedemnajst vasi, ki bi po uredbi k zakonu o narodnih skupinah morale imeti dvojezične krajevne napise. Morale imeti — po vsej zdravi pameti in po duhu in črki avstrijske državne pogodbe in celo po uredbi k zakonu o narodnih skupinah. Po logiki občinskega pred-stojništva občine Bilčovs in po logiki urada deželne vlade pa morajo biti napisi dvojezični le, če so postavljeni. Če pa jih ne postavimo, gledajo koroški Slovenci skozi prste. Torej jih ne bomo postavili. In noben zakon menda ne more prisiliti občine, da postavi krajevne napise v tistih 16 vaseh, v vaseh, ki menda ne potrebujejo krajevnih napisov. Tudi deželna uprava je potrdila črno na belem: »Splošni občinski red ne vsebuje določbe, ki bi zavezala občine, da postavljajo topografske napise«. Ali so očetje zakona o narodnih skupinah to vedeli že tedaj, ko so zakon skovali? Očitno so. Potemtakem je bilo že vnaprej računati s tem, da dvojezični krajevni napisi dejansko ne bodo stali v 91 vaseh, kot je predvideno v uredbi, saj so med njimi vasi in zaselki s tremi, sedmimi, petnajstimi... prebivalci, ki se še nikdar niso mogli ponašati s krajevnim napisom in ki jih občinski sveti po vsej verjetnosti tudi v bodoče ne bodo spoznali za »vredne« krajevnega napisa. Zakonodajalec pa je po izkušnjah iz leta 1972 moral vedeti tudi za mentaliteto določenih vplivnih krogov v dvojezičnih občinah, ki se izraža v stališču »raje nobenih krajevnih napisov kot pa dvojezične«. Zato bi zakon moral biti izformuliran tako, da bi ga občine ne mogle obiti s takimi nestvarnimi in žaljivimi argumenti, češ, da »ni potrebe za postavitev vaških tabel po vseh vaseh naše občine«. Rezultati zakona o narodnih skupinah in uredbe o topografskih napisih jasno dokazujejo, da gre zakon mimo določb avstrijske državne pogodbe 1955, mimo dejstev in mimo zahtev prizadete narodne skupnosti: (Nadaljevanje na 8. strani) Francka Kropiunik, Moščenica Ne vem, zakaj občina ne vidi potrebe po napisih. Mislim, da ni preveč zahtevano od občine, da izpolnjuje vsaj to, kar predpisuje zakon. Napisi imajo tudi praktično vrednost: težko je opisati za tujca vas, kamor naj gre, če pa nikjer ni napisa. Kako se naj znajde? K temu primeru se spominjam, da se je neki sošolec, ki se je ponoči vračal z obiska domov, dejansko izgubil, ker nikjer ni bilo napisa. Neodgovorno: tudi rešilni voz ne najde poti Rešilni voz Rdečega križa je že iskal bolnike iz »vasi brez napisa« v edini vasi z napisom — v samem Bilčovsu. Hvala Bogu zaradi tega še ni bilo neprijetnih posledic. Na vprašanje NT so nam vaščani »vasi brez napisa« odgovorili, da je pač treba rešilni voz Rdečega križa vedno pričakati na cesti, tako rekoč po geslu: pomagaj si sam, če ti občina noče pomagati! Toda župan Ogris, bilčovski SPČ)-šef Franc Gasser, poslovodja ÖDK inž. Überbacher in bilčovski OVP-šef Spitzer, ki so člani predstojništva bilčovske občine, so šele od leta 1976 mnenja, da vasi ne potrebujejo napisov. Kajti do leta 1976 so bile vasi v bilčovski občini označene: z nemškimi napisi! Čim pa je župan Ogris zvedel, da pride zakon, ki predpisuje v njegovi občini postavitev dvojezičnih krajevnih napisov, je pustil obstoječe nemške napise pobrati in sedaj trdi, da jih sploh ni treba. Hanzi Ogris v vlogi špekulanta torej. Pa saj je razumljivo, njega lahko najdeš. V njegovi vasi stoji namreč napis. Postavila ga je cestna uprava. Marijan Einspieler, Stranje V naši občini dvojezični napisi niso kaj novega. Sam hranim tak dokaz dvojezičnosti — ker želim, da bodo še bodoči rodovi in ti, ki prihajajo za nami videli, da tu živi- ta dva naroda. Isto pa hočem imeti tudi že zdaj, saj samo nadaljujemo dolgoletno tradicijo. Res ne razumem, zakaj nočejo postaviti napisov, ki smo jih tu že vedno imeli. naš tednik PLESNI TEČAJ 30 tečajnih ur Vodi: Gregej Krištof Prireja: ZSM Pliberk in Katoliško prosvetno društvo »Drava« — Žvabek Začetek: 4. oktobra 1980, ob 1930 Prijave: Posojilnica Pliberk Cena: 350,— šil. Kraj: dvorana Schwarzl v Pliberku Krščanska kulturna zveza v Celovcu vabi na INTENZIVNI SEMINAR ZBOROVODIJ (predvsem otroških in mladinskih zborov oz. skupin, ki nastopajo na reviji otroških in mladinskih zborov 19. oktobra 1980 v Celovcu). v soboto, 27. 9. in v nedeljo, 28. 9. 1980, v Domu prosvete v Tinjah. Vodja seminarja: prof. Jožko Kovačič Prijave sprejema Krščanska kulturna zveza, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec, tel. 0 42 22/72 5 65 25 ali 23 do četrtka, 25. 9. 1980. KONCERT NA ORGLAH Prireditelj: Katoliška prosveta v Celovcu Kraj: Farna cerkev v Železni Kapli Čas: sobota, 27. 9. 1980, ob 18.30 PEVSKI KONCERT Prireditelj: KPD »Planina« v Selah Kraj: Farna dvorana v Selah Čas: nedelja, 28. 9. 1980, ob 19.30 Nastopajo: Dekliški zbor iz Devina (Italija), Moški zbor SPD »Kočna« iz Sveč. OKTOBRSKI TABOR Film »BOJ NA POŽIRALNIKU« (po istoimenski noveli Prežihovega Voranca) Prireditelj: SPD »Dobrač« na Brnci Kraj: Pranger v Zmotičah Čas: sobota, 27. 9. 1980 ob 20. uri OKTOBER ARENA Slovensko prosvetno društvo »Bilka« vabi v okviru »Bilčovskega oktobra« na predavanje univ. asistenta dr. Hannsa Haasa, Salzburg, »60 let praznovanja 10. oktobra na Koroškem« v nedeljo, 5. oktobra, ob 20. uri v Bilčovsu. VESELICA GORJANCEV Prireditelj: SPD »Gorjanci« v Kotma-ri vasi Kraj: gostilna pri Pušniku v Šent-kandoifu Čas: sobota, 27. sept., ob 20. uri Za ples igrajo »Fantje iz Podjune« KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA V CELOVCU vabi na Revijo mladinskih zborov v nedeljo, 19. oktobra 1980, ob 14.30 uri v Domu glasbe v Celovcu. Pokrovitelj revije: Zvezni minister za pouk in umetnost dr. Fred Sinowatz Nastopajo otroške in mladinske skupine iz Žvabeka, Libuč, Kazaz, Globasnice, Dobrie vasi, Šentlipša, Žitare vasi, Celovca, Šmarjete v Rožu, Sel, Slovenjega Plajberka, Šentjanža v Rožu, Sveč, Hodiš, Škofič, Šentilja, Rožeka, Borovelj, Šentjakoba v Rožu in iz Ukev v Kanalski dolini (Italija). Vstopnice v predprodaji pri krajevnih prosvetnih društvih, v pisarni Krščanske kulturne zveze v Celovcu, Viktringer Ring 26, tel.: 0 42 22-72 5 65/23 ali 24, ter eno uro pred koncertom pri blagajni. • V četrtek, 2. oktobra 1980 Romanje na Sv. Višarje za župnije: Suha, Žvabek, Pliberk, Šmihel Oktobrski tabor Radiše Pod gesli »dvojezično v osmo desetletje« in »za nov oktober« prireja Oktobrski tabor/Oktober Arena po Koroškem decentralne prireditve! Pod istimi gesli bo tudi centralna prireditev v dvorani celovškega sejmišča, dne 11. 10. 1980. Prva decentralna prireditev je bila prejšnji petek v Kulturnem domu na Radišah. Nastopili so umetniki iz Bele krajine z inštrumenti, ki so bili vsem poslušalcem skoraj nepoznani. Anton Plut, dvainsedemdesetletni viničar, ki še danes pridno obdeluje svoj vinograd, igra na bršljanov ali zimzelenov list. Te veščine se je naučil sam. Ko zapiska na list, se čuje, kot bi igral na klarinete. Ob frajtonarci ali štajerski harmoniki ga je spremljal njegov sin. Drugi inštrument, ki ga je bilo mogoče poslušati na Radišah, pa so violinske citre. Na ta inštrument igra Jože Zajc, prav tako samouk in kmet. Sam je povedal, da jih igra že od svojega osmega leta in da je prej mnogo igral na veselicah za ples. Pri poslušanju ima človek vtis, da igra ansambel. Ta inštrument je kombinacija citer in violine. Z levico igra na citre, z desnico pa vleče z lokom po strunah violine. On je na svetu edini znani igralec na ta inštrument, so pa še tri druge violinske citre na svetu ohranjene. Lani na Holandskem je bil s tem inštrumentom prava svetovna senzacija. Zato ni čudno, da Plut in Zajec mnogo potujeta po svetu. Na Radišah je občinstvo vse nastopajoče nagradilo z bučnim aplavzom in jih nikakor ni hotelo spustiti z odra. Med častnimi gosti so bili predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Matevž Grilc, zastopnik Zveze slovenskih organizacij Rado Janežič in župan žrelske občine dipl. inž. Dobernik. Na tej prireditvi, ki je potekala v vzorni dvojezičnosti, je nastopil tudi ansambel, ki je igral narodne pesmi. Vsekakor pa naj bo vsakemu, ki je zamudil ta edinstveni koncert, žal. Vogrče: Slovo od Valentina Lubasa Kakor blisk se je raznesla v sredo, 17. septembra zvečer, žalostna vest o nenadni smrti Valentina Lubasa, Zgonca v Vogrčah. Umrl je za srčno kapjo v 54. letu starosti, pičle štiri mesece po smrti svojega tasta Šimana Wutteja. Cel dan je še delal na polju in bil dobre volje, priden kakor zmeraj, ves v skrbnem prizadevanju za domačijo. Rajni se je rodil 30. decembra 1926 pri Lubasu v Vogrčah. Leta 1958 se je poročil z Zgončevo Frančko, rojeno Wutte. Z ženo sta živela srečno zakonsko življenje, le otrok na žalost ni bilo. Pridno sta delala in si postavila tudi novo hišo. Zvesto sta sodelovala in se trudila tako v narodnem kakor v verskem občestvu. Pretresljivo je bilo slovo, ko se je rajni Folt v petek, 19. septembra, za vedno ločil od žene in od hiše, za katero je skozi 22 let vzorno skrbel. Za vedno pa se je poslovil tudi dober sosed, ki je zmeraj rad pomagal in ustregel svojim bližnjim. Župnik Vinko Zaletel, ki je opravil svete obrede ob asistenci Janeza Rovana, se mu je zahvalil za ljubezen do doma in za zgledno sodelovanje v kulturnem in verskem življenju; rajni je bil tudi član župnijskega sveta, redno je hodil k svetim mašam in k zakramentom. Kakor da bi bil morda slutil, je bil v nedeljo, 14. septembra, najprej pri prvi sveti maši, potem pa še pri pogrebni, ko so pokopali Alojza Petka, dolgoletnega cestarja. Kot prvi Vogrčan je stopil za njim pred božji prestol Zgončev Folt. K večnemu počitku so ga položili v grob, v katerem počiva tudi stari ujec Pavel Wakounig, romar Iščem za svojo pisarno na Dunaju pisarniško moč z znanjem slovenskega in nemškega strojepisja. Izpo-polnitvene tečaje plačam. Prijave pod šifro »vestna« na upravi NT. Pravna svetovanja Nekajkrat smo se že v pravnih zadevah obrnili na vladnega svetnika dr. Pavla Apovnika. Vselej nam je v vsestransko zadovoljstvo stvari lahko postavil, da je bilo prav. Urad vlad. svet. deluje v okviru posvetovalne in informacijske službe pri deželni vladi in je brezplačen. Vsakdo, ki ima pravne probleme, se lahko obrne nanj, vedno je enako vljuden in uslužen. Ne morem si kaj, da ne bi preko NT izrekel hvaležni »boglonaj«. N. M. jeruzalemski, umrl oktobra 1938, star 77 let. Vstajenja čaka tam pet Zgončevih gospodarjev, ki so odšli v večnost v kratki dobi 42 let. Junija 1949 so pokopali gospodarja Antona Wakouniga, starega 47 let, rojenega pri Kovaču v Mlinčah, kamor se je priženil Pavlov mlajši brat Anton; umrl je mesec dni pred zlato poroko svojih staršev. Aprila 1957 je šel v prerani grob Friderik Wutte, star komaj 28 let, rojen pri Ožbavtu v Mlinčah, od koder so se preselili njegovi starši k Zgoncu. Maja letos je umrl, star 80 let, oče Šiman Wutte. Pred tednom dni pa so pokopali gospodarja Valentina Lubasa. Velika množica sorodnikov, sosedov in znancev je počastila rajnega na njegovi zadnji zemeljski poti. Ob odprtem grobu se je poslovil od vogrškega Zgonca rinkol-ski Zgonc Ignac Domej v imenu Narodnega sveta koroških Slovencev, pliberške Enotne liste in Skupnosti južnekoroških kmetov. Pesmi slovesa in verskega upanja so zapeli pevci pod vodstvom šolskega ravnatelja Jožka Koncilje. Naj rajni vogrški Zgonc počiva v božjem miru. Ženi Frančki in Zgončevi mami, bratoma in sestram z družinami pa vsem sorodnikom izrekata iskreno sožalje tudi Narodni svet koroških Slovencev in uredništvo NT. Maks Nachtigall 65 let V krogu družine in prijateljev slavi danes svoj 65. rojstni dan Maks Nachtigall, dolgoletni stavec in korektor Našega tednika. Maks Nachtigall je po vojni bil bistveno soudeležen pri zgraditvi Mohorjeve tiskarne in ji je ostal zvest do upokojitve leta 1976. Vsa službena leta je Maks Nachtigall skrbel z vestnim delom kot vsi, ki delajo v produkciji našega lista, da je NT lahko redno izhajal. Po upokojitvi si je zgradil ob Dravi lično hišico in se naselil kot sosed k svojemu sinu Maksimilijanu, ki je znan zdravnik v celovški deželni bolnici. Njegov drugi sin Marijan, absolvent Slovenske gimnazije, poučuje kot glav-nošolski učitelj v Celovcu. Maksu Nachtigallu, ki svojo obletnico praznuje tak, kot ga imamo v spominu iz tiskarne vedno dobro razpoložen in dobre volje — iskreno čestitamo k življenjskemu jubileju ter mu kličemo še na mnoga leta! Knjiga, ki razkrinka ... (Nadaljevanje s 1. strani) mo v »brezzračnem prostoru«, ampak je družbena veda in mora zato obdelati več, kot samo jezikovne strukture, saj so, tako avtor, »jezikovni konflikti v prvi vsti konflikti teh, ki ta jezik govorijo«. S tem angažmajem je avtor predstavil naselitev in zgodovino Slovencev, razkrinkal nesmisel teorij o vindišarjih, osvetlil pozicije socialne demokratije v 1. republiki ter razčlenil tudi ekonomska ozadja zaostalosti južne Koroške. Posebna poglavja opisujejo jezik in literaturo, slovenski tisk in radio, kulturno delo in narečja. Močno poglavje obravnava ljudska štetja, poglavje sega do preštevanja manjšine, tu avtor uporablja prvič še doslej neobjavljene številke o preštevanju in dokaže, da preštevanje manjšine ni prineslo nobenih rezultatov. Občine pa, v katerih naj bi postavili po zakonu o narodnih skupinah dvojezične napise, so izbrane po mili volji. V tej zvezi je zanimiv tudi dokument, ki ga najdemo v knjigi med dokumentacijo. Čeprav je bilo treba Slovence 1976 baje iskati (Fischer: postopek me je spominjal na spoved, ker baje nikomur nisi smel povedati, kaj si), je deželna vlada 1980 izračunala naselitveni prostor Slovencev v km2 (2374 km2!). V sklop družbenih in pravnih dimenzij manjšinskega vprašanja sodita poglavji o »Cerkvi v jezikovnem konfliktu« in »politični artikulaciji koroških Slovencev«. Kljub temu, da se je pri poglavju o cerkvi hudoval na predstavitvi tiskovni referent krške škofije, češ da je sramotnemu postopanju župnika Mucherja bilo dano preveč prostora, se lahko priključimo avtorju, ki je na prezentaciji dejal, da je Mu-cher slej ko prej župnik pri Gospe Sveti, avtor pa je tudi prvič prezentiral širši javnosti dokument o sožitju, ki ga je sprejela sinoda. Prvič je analizirano tudi samostojno politično gibanje, pri čemer Fischer analizira pozicije Narodnega sveta in ZSO. Knjigi je dodana še minuciozna zbrana dokumentacija in jo zaključuje nad 300 pozicij obsegajoča bibliografija. Avtor je povedal, da je delo nastalo kot produkt večletnih raziskovanj na dunajskem inštitutu, kljub temu Fischer ne trdi, da je popolno. Na gotovih mestih je Fischerja prehitel razvoj dogodkov. Ker pa hoče knjiga ostati čimbolj aktualna, bodo v prihodnjih nakladah sproti obdelali dotična mesta. Vendar knjigo lahko imenujemo »duden za koroške Slovence«, kot je na predstavitvi dejal vodja SIC-a dipl. inž. Franc Kattnig, ki je preskrbel dokumentarni del. Knjigi je namreč dodana še, kot omenjeno, bibliografija, nad 100 strani obsegajoča dokumentacija, tekst podkrepi 50 grafik in tabel in okoli 200 slik. Tradicionalno jezikoslovje je dolga leta negiralo zvezo med jezikom in družbo. Pričujoča knjiga je dokaz, kako na Koroškem družbene strukture uničujejo jezik. Napisal jo je avtor, ki se je posluževal vsega znanstvenega instrumentarija in tako nemilo razkrinkal marsikatero laž, ki se ravno zdaj spet poraja okoli 10. oktobra. Knjiga je napisana z vso prizadetostjo teh, ki so spoznali, da vprašanje manjšin ni samo konflikt na robu Avstrije, ampak, tako pravi Fsicher v uvodu, problem demokratičnosti družbe, v kateri živimo. Borut Sommeregger naš tednik' Bili smo na maturitetnem potovanju Maturante vseh koroških višjih šol je sprejel prejšnji petek koroški deželni glavar Leopold Wagner v navzočnosti najvišjih predstavnikov koroškega deželnega šolskega sveta. V svojem nagovoru je dejal, da imajo Maturanti s tem tako rekoč prvo možnost kontakta s politiko, za vstop v Politično življenje. Mladina je to priliko — in bife — izkoristila, deželnemu glavarju pa je ta sprejem prinesel dan navrh očitek, da je bil le on sam navzoč, ne pa drugobarvni člani deželne vlade. Kakorkoli že: na sliki vidite deželnega glavarja v pogovoru z maturantkami Slovenske gimnazije. Kakor vsako leto smo se tudi letos odzvali povabilu na maturitetno potovanje, ki ga organizira Sekretariat za prosveto in kulturo Socialistične republike Slovenije. V ponedeljek, 18. 8. 1980, se nas je zbralo pred Mohorjevo 42 maturantov in spremljevalca, razredničarka dr. Dana Zwitter-Tehovnik ter profesor zgodovine Janez Zwitter-Tehovnik. Dobre volje in polni pričakovanj smo se odpeljali z novim komfortnim avtobusom proti Ljubljani. V Ljubljani sta se nam še pridružila univ. prof. dr. Vladimir Klemenčič in asistent Tone Gosar. Zvedeli smo, da je pred nami še zelo dolga in naporna pot, ker je bilo načrtovano, da bomo že prvi dan preko Zagreba dospeli v glavno mesto SFR Jugoslavije, v Beograd. Zmaga, ki je obrnila prihodnost Številni so spominski dnevi raznih narodov. Nekateri so pomembni zgolj za tisti narod ali morda še kakega sosednjega, le malo pa je takih, ki so bili odločilni in usodni za cele svetove. Eden takih dni je 8. september. Tega dne namreč je premagal pred 600 leti, leta 1380, moskovski knez Dimitrij Ivanovič Donskoj na Kulikovem polju ob zgornjem Donu vojsko tatarskega kana Mamaja. Ni bila to le bitka med dvema vojskama, bila je bitka dveh celin. Po 140-letnem zatiranju, zasramovanju, poniževanju, teptanju so tlačeni Rusi končno izbojevali zmago nad azijskimi zavojevalci. Ta zmaga je bila hkrati začetek koncu krvavega tatarskega jarma. Rusi so jo izbojevali s skrajnimi napori, z ogromnimi izgubami. Kulikovo polje med Donom in Neprjadvo, ki sta ruskim vojakom tudi preprečila umik, je začetek, rojstvo ruskega preporoda. Je pa tudi rojstni kraj ruskega misijonarstva, ki svetu ni prineslo vedno ravno najboljšega. Ni veliko bitk, ki bi bile po svoji pomembnosti enake zmagi na Kulikovem polju. Devet let pozneje, leta 1389, so junaški Srbi izgubili na Kosovem polju bitko proti Turkom. Skoraj 500 let so ječali pod turškim nasiljem. 15. julija 1410 je poljsko-litvanski kralj Vladislav odločilno premagal pod Grunwaldom na severovzhodnem Poljskem nemške križarje, ki so divjali v baltskem prostoru podobno kakor Turki na Balkanu. Leta 1683 je porazila pred Dunajem zavezniška vojska pod vodstvom poljskega kralja Jana II. Sobies-kega Turke, ki so nato začeli izgubljati svojo oblast v jugovzhodni Evropi. Februarja 1943 so utrpeli nemški nacisti svoj odločilni poraz spet v ruskih širjavah, v Stalingradu ob Volgi. Tri dni je menda tekel Don krvav po bitki na Kulikovem polju, osem dni so baje pokopavali mrtve. In vendar za to bitko v naših krajih ne ve skoraj nihče. Pa je bila bitka dveh celin. V Beogradu smo ostali tudi naslednji dan in si ogledali Kalameg-dan, grič, ki je bil že včasih važna strateška točka na križišču vodnih in kopenskih poti. Že Kelti so imeli tam svoje mesto in Rimljani so imeli tam sedež 4. Flavijske legije. Kot prvi maturanti Slov. gimnazije smo tudi obiskali »Hišo cvetja« — grob pokojnega maršala Tita. Tretji dan smo prevozili drugo dolgo etapo preko Niša in Skopja in zvečer dospeli na Ohrid. Vozili smo se skozi najjužnejšo republiko SFR Jugoslavije Makedonijo z glavnim mestom Skopjem. V Skopju, ki je po potresu pred skoraj dvajsetimi leti že popolnoma obnovljeno, smo se tudi prvič srečali s »problemom« manjšin oz. drugih narodnosti v Jugoslaviji, ki ga rešujejo na zelo vzoren način. Poleg makedonskega naroda živijo na ozemlju Makedonije še druge narodnosti in etične skupnosti. Danes je med vsemi narodnostmi največ Albancev, druga najmočnejša narodnost pa je turška. O tem pričajo tudi številne džamije, ki smo jih srečali na poti. Tu živijo tudi Vlahi in Romi. V Skopju smo videli romsko naselje s šolo in vsemi drugimi potrebnimi zgradbami. Vsaka narodnost ima svoje šole in take manjšine niso samo zaščitene, ampak se celo pospešujeta njihov razvoj in njihova kultura. Brezdvomno smo si vsi najbolj želeli videti Ohrid ob Ohridskem jezeru, komaj smo že čakali, da dospemo v ta zgodovinsko tako Ml ZA VAS RŠE MIHA ZABLATNIK Gemeindewappen — občinski grb Gemeindewasserversorgungsgesetz — zakon o (občinski) preskrbi z vodo Gemeinschaft, örtliche — skupnost, krajevna Genehmigung von Rechtsgeschäften odobritev pravnih poslov Geschäftsbehandlung im Gemeinderat — obravnavanje zadeve v občinskem svetu ( — formalna stran obravnavanja; nasprotje: meritorna stran) Geschäftsführung — poslovanje Geschäftsordnung — poslovnik Gesetzgebung — zakonodaja Gesetzmäßigkeit — zakonitost Getränkeabgabe — dajatev na pijače Gewerbesteuer — obrtni davek, Grundsteuer — zemljiški davek Haftung — poroštvo, jamstvo Handlungsfähigkeit — opravilna sposobnost Haushalt der Gemeinde — občinski proračun Hemmung der Durchführung von Beschlüssen — zadrževanje izvedbe sklepov Hoheitsverwaltung — javna uprava Hundeabgabe — dajatev na pse irnrnunität — imuniteta (= zavarovanost pred kazenskim pregonom, velja za zvezne in deželne Poslance) Ker nam koroškim Slovencem primanjkuje na raznih področjih besedni zaklad, objavljam na tem mestu priročni »nemško-slovenski slovar«, ki ga je sestavil dr. Pavel Apovnik, član vodstva Koroške enotne liste, izšel pa je pri Klubu slovenskih občinskih odbornikov. Inkrafttreten — začetek veljavnosti innerer Dienst — notranja služba Instanzenzug — instančna pot Jahresrechnung — letni račun, obračun Kanalisationsabgabegesetz — zakon o dajatvah na kanalizacijo Kassenordnung, siehe Gemeidekassenordnung — uredba o blagajniškem poslovanju Kassenprüfungsausschuß — odbor za pregled blagajne Kassenverwalter — upravnik blagajne Klage — tožba Kollegialorgan — kolegialni organ Kollektivvertrag — kolektivna pogodba Konkurs — stečaj Konkursverfahren — stečajni postopek Konsensquorum — predpisano število glasov, potrebno za veljavnost sklepa (konsenz = soglasje) Kontrollausschuß — kontrolni odbor Kontrolle — kontrola, pregled, nadzorstvo Körperschaftssteuer — davek pravnih oseb (v gospodarstvu) Kostenersparnis — prihranek stroškov Kundmachung — razglas, razglasitev Landesgesetz — deželni zakon pomembni kraj. Jezero je zelo bistro in zelo čisto in smo se tu tudi kopali in spočili. Na Ohridu najdemo številne kulturne spomenike, ostanke bazilik in grobnic. Znano je to mesto po samostanu, kjer so delovali učenci sv. Cirila in Metoda, posebno sv. Kliment. Z Ohrida nas je pot vodila v Prizren, kjer smo videli pristno albansko hišo in zvedeli dosti o položaju albanske narodnosti v Jugoslaviji. Najbolj zanimiva pot nas je gotovo vodila skozi republiko Črno goro, ki je razen primorja še skoraj nedotaknjena. V notranjosti dežele se je razvil predvsem planinski turizem. Titograd, ki se je od leta 1946 še imenoval Podgorica, je-glavno mesto SR Črne gore. Šesti dan potovanja smo prispeli na jadransko obalo. Vozili smo se mimo Kotorja, ki je bil že v av-stroogrski monarhiji važno pristanišče in mornariška baza. Prepričali smo se o tem, da so popravili že veliko stavb, ki jih je porušil ali poškodoval lanski. potres, posebno v Budvi, ki je bila najbolj poškodovana. Staro mesto Budva leži na polotoku in je z 2500 leti starosti eno najstarejših mest ob Jadranu in eno največjih arheoloških najdišč v Evropi, ki priča o preteklih velikih kulturah — o grški, rimski in tudi ilirski dobi. Drugi zelo težki pričakovan cilj za Ohridom je tiho dubrovniško primorje z zelo zanimivim in turistično pomembnim krajem Dubrovnikom. Zaradi svojega izhoda na morje in ugodne lege je mesto kmalu dobilo trgovske funkcije. Zato je mesto že v 9. stoletju bilo utrjeno in imelo močno mornarico. V Dubrovniku torej, v »prestolnici« jugoslovanskega turizma, smo se ustavili za tri dni. Obiskali smo zelo zanimivo staro mesto z obzidjem in razen tega smo imeli še dovolj časa za oddih, predvsem za kopanje. Ves deveti dan potovanja smo se vozili po jugoslovanski magistrali ob morju proti severu. Med potjo smo obiskali Split in si ogledali Meštrovičevo galerijo ter Dioklecijanovo palačo. Prespali smo v Zadru. Naslednji dan smo zapustili obmorsko cesto in prečkali gorato Liko ter se ustavili ob Plitvičkih jezerih. Pod obronki Male Kapele srečamo na 8 kilometrih kar 16 jezer. Voda se zaradi višinske razlike med jezeri pretaka iz enega v drugega. Ko smo prečkali za Karlovcem reko Kolpo, smo obenem tudi prekoračili mejo med SR Hrvatsko in SR Slovenijo. Prepotovali smo več kot 3000 km in vseh šest socialističnih republik Jugoslavije. Po čudoviti dolini reke Krke smo se peljali naprej proti severu v Ljubljano, kjer so nas sprejeli na Sekretariatu za vzgojo in izobraževanje. Po sprejemu pri avstrijskem generalnemu konzulu dr. Lichemu smo se utrujeni in malo žalostni vračali v Celovec. Kakor vsaka ločitev, je tudi ta bila zelo boleča. Po osmih letih skupnega življenja na Slovenski gimnaziji ob slovesu gotovo ni manjkalo solz. M. T. Rumpler: plebiscit kompromis Od četrtka do sobote bo v Celovcu na univerzi simpozij o koroškem plebiscitu leta 1920. Profesor Helmut Rumpler nam je na kratko povedal svoje stališče: »Kot človek in znanstvenik lahko ugotovim da so tista stališča napačna, ki pravijo, da o plebiscitu ni več kaj diskutirati. Vsi politični poskusi reševanja manjšinskega vprašanja so najtežje obremenjeni z zgodovinskimi reminiscencami. Le-te rešiti je prav tako važno kakor iskanje novih političnih rešitev. Gotovo je tako, da plebiscit ni bil zmaga ene skupine nad drugo, temveč kompromis manjšine v nemški deželi in nemško državo. V tem smislu naj bi plebiscitne proslave ne bile slavljanje zmagovalcev, temveč v spomin takega kompromisa. To razumem kot prispevek v skupni Koroški.« Univ. prof. Helmut Rumpler, Dunajčan, 1963 disertacija o narodnostnem problemu Cisleitanije 1918 pri prof. Hanschu na dunajski univerzi, 1973 habilitacija za novo zgodovino, 1975 profesor za novejšo in avstrijsko zgodovino na celovški univerzi. i r naš tednik BENO ZUPANČIČ - 1925-1980 POGREB (2. nadaljevanje) Potem, ko sem pomislila, da pravzaprav sam ne ve, kam gre, in da ga morebiti ne bo nikoli več nazaj. Ludvik je molčal in gledal v temo. »Moram še k Blažu,« je nazadnje zamrmral, »da bo jutri pripeljal otroke.« V zadregi je tlesnil s prsti, stopil čez prag in se utrnil v temo. Pomislila sem, da me morebiti res zebe. Stresla sem se, obstala za trenutek in si pritisnila roko na srce. ♦ Stopila sem v izbo, kjer je ležal Miklavž. Miklavž! Miklavž! Saj je samo les. A okoli in okoli venci, blazinica z medaljami, na zglavju pa materin stari, črvivi križ z zarjavelim bogom. Stopila sem k zglavju, vzela križ in ga vrgla na okensko polico za zastor. Morebiti, sem nato pomislila, so vrgli v krsto, da se ne bi zdela prelahka, samo lopato umazane prsti, kos lesa ali celo kamen. Saj so vedeli, da je ne bo nihče več odpiral. Sedla sem na klop pri mizi v drugem kotu in se zamislila. Tako je šla mladost. Leta so minila. Zdaj je tu samo še ta strašna, prazna krsta in črna, še bolj strašna praznina v meni. Kaj je to? sem se vprašala. Nisem si upala določno odgovoriti. Ali je samo žalost? Ali ni tudi razočaranje? Pred očmi so se mi zvrtinčila pretekla leta, ko sva se selila kakor ptiči s severa na jug in z juga na sever. Potem sem vedela, kaj je to pomenilo: njemu življenje, meni čakanje. Čemu bi si to še zdaj tajila? In zdaj, po tolikem čakanju, naj neham tudi čakati? Naj se odpovem še zadnjemu smislu, za katerega se mi je zdelo vredno potrpeti? Saj me ni nihče nič vprašal. In z Miklavžem se je kakor jutranja megla razkadilo še nekaj, kar je živelo samo v moji domišljiji, ker sem bila žena človeka, ki je nekaj pomenil. Oh, te neumne vsakdanje želje in pričakovanja, od katerih sem živela! Zato zdaj ta gluha, zoprna praznina v meni, ki ji ne vem primere. Najbolj je še podobna brezčutnosti. Srce se iztroši, izsuši in ne more zakrvaveti. Sveče so tiho brlele. Zdaj pa zdaj je katera vzplapolala, kot bi lovila sapo, in kdaj pa kdaj sem razločno slišala kapljico parafina, ki je zdrknila na tla. Miklavž me je imel rad. In zdaj? Zdaj, kakor da je od vsega tega ostal komaj lep spomin. Ali sem ga res vzela samo zato, ker se je bil vrnil prej kakor Ludvik? Tako pa je prišel mesec dni prepozno. Ali res samo zato, ker je bil Miklavž že častnik, Ludvik pa je moral še doštudirati? Takrat sem imela triindvajset let. Takrat se mi je tako neznansko mudilo. Svoboda je bila in sončno, radostno poletje. Hotela sem živeti, nič več čakati, trepetati, koprneti, požirati solze v toplih nočeh ali ihteti v neobčutljive blazine. Nisem se več marala spominjati tistih spomladanskih dni enainštiridesetega leta, saj sem bila vendar na bregu novega življenja. Še vedno sem bila mlada. Treba je bilo pohiteti, ljubiti, roditi in živeti. Če se mi vračajo tisti daljnji dnevi v spomin zdaj, je to nekaj popolnoma drugega. Odtlej je minilo že osem let. Ludvik jih ima ravno triintrideset, kakor jih je imel triintrideset Miklavž. Gledala sem ga v veži in spoznala, da je že možak, a kljub temu še vedno stari Ludvik, čustven zanesenjak, ki je zdaj samo do mene zadržan in redkobeseden. A Miklavž — kakor da se je utrnil v sončni prah. Ni ga ne tu ne nikjer drugje. Razblinil se je kakor nedopovedljive sanje. Zdaj sem sama. Sama zrem v prihodnost kakor v brezdno, podobna začarani deklici nad prepadom, in ne morem razumeti vsemogočne čarovnije. Od tega lahko živiš dokler sem še lahko živela od hrepenenja in pričakovanja. Od tega lahko živiš, dokler imaš sedemnajst let, ne moreš živeti kot metulj. Tega Ludvik ni razumel. Tega ne bo razumel nikdar. Tega moški sploh ne razumejo. Dvignila sem glavo in pogledala v sveče.'Sveče so rahlo zacvrkota-le. Gledala sem vanje z izgubljenimi, plašnimi očmi, ki se do tiste ure še niso bile orosile. Osramočena sem povesila glavo. V lesu je nekje zaškrtalo. Preplašena sem vstala, dvignila roke na obraz in naglo stekla ven. * Zjutraj sem stala na pragu podstrešne sobice, kjer sem bila prespala, in poslušala materino vpitje. Mati je bila spodaj, pri mrliču, in je spet vpila. Ni je bilo sram pred ljudmi, ki so bili tam. Jutro je bilo mračno, rahlo je rosilo in ko sem bila vstala, sem nehote pogledala skozi okno. Videla sem pure, kako so šle čez dvorišče v sadovnjak, mokre in klavrne. Tisti hip se mi je vsilila misel, da sem sama podobna puri, ki jo je namočila nevihta. Morebiti je ponoči celo grmelo, ali pa se mi je samo zdelo, ker so spodaj pri mrliču dvigali tak hrup, ko so bili rihtarja. Pravzaprav se ne bi spodobilo, ampak tu imajo še zdaj, v dvajsetem stoletju navado, da po polnoči bijejo rihtarja in se nacejajo z žganjem. Kaj naj bi tudi počeli to pot, ko ni bilo babnic, da bi žebra-le in kinkale. Še blizu jih ni bilo. Prav je, da jih ni bilo. Saj je že matere več kot dovolj, njenega vpitja in joka. »Jaz sem mu bila mati!« Ah, prava reč, sem pomislila. To kričanje se mi je upiralo že zaradi tega, ker mi je zvenelo tako narejeno in nepristno. Potem sem si pogladila črno krilo in ugotovila, da nimam dežnega plašča. Nisem pričakovala, da bo dež in ga nisem vzela s seboj. V tisti zmedenosti nisem niti pomislila, da se utegne vreme spremeniti. Tu bi se lahko postavila s plaščem, ki mi ga je bil prinesel Miklavž za god. Tako si bom morala sposoditi dežnik. Če ga sploh imajo pri hiši. Mici ga mora imeti. Njej bom rekla. Ne bi mi bilo prav, če bi morala za pogrebom pod kakšno zakrpano moško marelo. Kakor da nimam svoje. Lej, bodo rekli ljudje, ko so tako zlobni, oficir je bil in ji še dežnika ni mogel kupiti! »Jaz sem mu bila mati!« Tako vpitje za prazen nič. Kakor da bi nameravali pokopati njo brez fajmoštra. Če ni vpila takrat, ko je odšel v partizane, čemu vpije zdaj? sem se vprašala. Najbrž je res mislila, da se bo šel deset let komunizem, na zadnjo uro pa se bo dal maziliti in spovedati. Nikoli mu ni bila rekla besede, ker ni več veroval, zdaj, po smrti, pa takšno vpitje. Videti me ne more, sem jezno pomislila. Če ne bi bilo mene, najbrž ne bi tako vpila. Že od nekdaj me ne more. In zdaj misli, da sem jaz vsega kriva. Tako zdaj res ne morem dol, dokler tako vpije. Počakati moram. Kaj neki počneta Ludvik in tisti zmešani kapetan? Stopila sem nazaj v sobo, sedla na rob postelje in pustila vrata priprta. Materin glas je nenadoma utihnil. Oddahnila sem si in se pogledala v okenskem steklu. Nato sem z vzdihom stopila na leseno stopnišče. Tiho sem šla navzdol, v neumnem strahu, da ne bi spet kje zaškripalo, in se oprijemala lesene ograje. V veži sem zaslišala Ludvika. Pogovarjal se je z Martinom, sedemdesetletnim sosedom, ki sem ga spoznala po glasu. Trenutek nato sem ga zagledala. Stal je sredi veže, siv, sključen, oprt na grčavo gabrovo palico. Govoril je počasi, kakor bi besede iz sebe vlekel, in pokašljeval. »Aaa, Miklavž je bil dober fant. Ni pozabil na mater, tudi ne potem, ko se je vrnil z vojske in se o-ženil. Moji trije so ves čas tiščali zadnjice na varnem in me danes nič več ne poznajo. Sram jih bodi! O, kar tiho bodi, saj vem, da zdaj kmetje nismo v modi. Jaz sem pa kmet. Trden kmet, pravijo. Pa se motijo. Vsi se krvavo motijo. Figo sem trden. Samo še razvalina sem, ki čaka, kdaj ji udari zadnja ura. To bi fantje že morali vedeti. Očeta je le treba malo spoštovati, čeravno je bil kmet.« Iz kuhinje je prišla Mici in prinesla staremu kozarec slivovke. »Nate, sosed!« Stari je s tresočo roko prijel kozarec in ga nagnil. »Duš je brhka,« je rekel nato Ludviku in se bridko nasmehnil. »Moji so vsi nekakšne mestne ki-kle pobrali.« Iz sobe, kjer je ležal mrlič, sem zaslišala polglasen pogovor. Dosti ljudi mora biti, sem pomislila in stopila v vežo. Zunaj je bilo slišati rezka vojaška povelja. »Milimo!« »Na desno, marš!« Topot vojaških korakov se je nato oglasil nekje za hišo. Sosedov Belin je divje zalajal in nategnil verigo. Iz izbe z mrličem je prihitel Matija, se pokril in odšel ven. Martin se je ozrl za njim in rekel: »Če že kdo noče pogreba s faj-moštrom, zato še ni treba, da bi ga vrgli kakor morilca za zid. Mati seveda jočejo. Saj jo poznam, Rezalo. Imenitna gospodinja je, pridna ko mravlja in dobra ko dober dan. Hudo je z njo, verjamem. Ampak, mati je mati! Mater je treba spoštovati. Mati je vselej mučenica.« Stopila sem bliže. Martin se je premaknil in me nekaj trenutkov ostro gledal. »Da nisi ti, Karlinca? Dolgo te nismo videli. Priti je morala bridka smrt, da si se nas spet spomnila.« Ludvik je spet gledal skozi vrata, ven, na vas, na gričevje nad njo, pokrito s porjavelimi vinogradi in s slamo kritimi hramčki. Nebo se je spuščalo nadnje in grozilo, da jih potegne vase. Potem je prisluhnil vetru, ki je sunkoma zavil okrog voglov, in rekel: »Še ploho bomo imeli, če se ne motim.« »Mhm,« je potrdil Martin, »v križu me daje. Že včeraj me je začelo. Vedel sem, da se mora sprevreči.« Mimogrede sem pogledala v sobo z mrličem. Zakajena je bila in skoraj polna. Ljudje so stali v gručah in polglasno govorili. Nekateri so bili v gasilskih oblekah, drugih nisem poznala. Najbrž so pevci s Planine, sem si rekla, ki jih je poklical Ludvik. Tu imajo še vedno samo cerkveni zbor in organista. Na mizi je stala steklenica žganja. Ljudje so si kar sami natakali in preganjali vlažni jutranji hlad. (Dalje prihodnjič) Ljubljana in ljubljanski grad Valentin Polenšek Križ s križi 80 — Meni pa se na tebi dopade tvoja mehka koro-ščina. Nekaj posebnega imaš v svoji govorici. Ponosna sem, ker je ta posebnost del slovenščine. Posebno pa sem še ponosna, ker je ta tvoja posebnost moja srčna last. Sem prav rekla, da si moja last? Ponovno sta se objela. V poljubih sta zgubila preočitno sramežljivost. Zdaj so bile narodne pesmi Vokalnega kvinteta iz Ljubljane na vrsti. Plošča je izšla tik pred izbruhom vojne. Petje je njega tako prevzelo, da je otrpnel. Nežno se je sama vsedla na stol. Videla je na njem spremembe zamaknjenosti. Še dihanje je utišala, da ne bi motila kakorkoli ljubljenega človeka. Ko je prihajala pesem do mesta: „ Ti boš pozabil čisto na me,/jaz pa nikol na te!", je stopila plaho k njegovemu sedežu in skušala ujeti njegove oči, ki so zrle v sanjsko daljavo. Ni ji bilo po volji, da je besedilo končno zavilo iz otožno sladkega v zabavno šaljivo smer. Charlotti se je stožilo. Prav ji je bilo, da se ni z očmi utapljala v žgočem njegovem pogledu. Na jok ji je šlo, pa ni vedela zakaj. Večkrat je že slišala te pesmi s plošče, a nikdar še ni tako sledila besedilu. Kakor da išče v vsaki rimi nekaj, kar izpoveduje tudi dele njene ljubezni. Njune ljubezni, se je popravila, in duša se je nagnila zopet bolj na sončno stran. Charlotta je bila sončno bitje. Kljub vsem tegobam v njenem kipečem dekliškem življenju. Sončna in nasmejana je šla skozi čas in prostor. A danes je petje Vokalnega kvinteta vplivalo čisto drugače nanjo. On pa je ovijal na prisrčne melodije svoje misli, svoje besede, svoja sladko razgibana čustva. Osorno ga je sunilo v sedanjost, ko je plošča na gramofonu obstala. Zavzdihnil je. — Skoraj vsaka pesem ima z ljubeznijo opravka. Hotela je še oporekati, da ljubezen prinaša tudi gorje in usodno oblikuje celotno človekovo življenje. Pa je to misel zavrnila, češ prava ljubezen je redka in prinaša srečo. Ljudje so sami krivi, če jo zmaličijo in zlorabljajo. — Besedilo za najino ljubezen bom napisala jaz, ti pa boš dodal svojo melodijo? To je povedala preprosto otročje, a s tako vero, ki zraste le v zvestem srcu. 14. Zdaj je v domu zaropotalo. Dan na dan so dežurni po jedi prebirali imena ti- stih, ki so zagrešili vragsivedi kaj, in so jih kaznovali: Kaj, če si moral kazensko zagrinjati okna s črnimi zastori, ki naj bi ščitili pred zračnimi napadi? Majhna reč. Ali lupiti celo goro na pol gnilega smrdečega krompirja v podzemski dvoriščni luknji? Tudi je šlo mimo, če so vsi kaznjenci krepko poprijeli! Huje pa je bilo, če si dobil „karcar" in presedel lepo popoldne ter se moral učiti na pamet odbijajoče tekste iz nordijske mitologije. Po kazenskih listah se je izluščila dolga vrsta takih dijakov, ki so prišli spet in spet s pedantno špartansko disciplino navskriž. Med sabo pa so kaj hitro ugotavljali, da so to bili pretežno mladci, ki so drugače pri šolskem učenju prednjačili. To je bila tudi izdatna zavora, da se niso gotovi profaksi mogli do kraja naslajati v svoji moči. Čeprav je kaznovani dijak dosledno pričakoval po kazenskem dnevu tfdo izpraševanje, ga ni strlo. Obratno, s takimi več ali manj pobalinskimi prestopki so se v bistvu stopnjevali tudi v učenju. Nekje pa so bili prestopki tudi izraz mladega človeka, ki se mu upira naduto pokoravanje. Tako kot vsak dijak ni dobro zapisan pri vseh profaksih, tako so tudi mnogi profaksi odbijali po svoji oholosti in kajkrat plehkem poučevanju. Simpatija in antipatija pa delujeta zlasti pri mladih ljudeh čisto prvinsko naravno. Kaj tiste flunkarije v hajotdinstu o kameradšafti in ,,fi-rergefolgšafti". Znanje in zgled, to je veljalo nedogovorjeno še vedno v stari preizkušeni obliki iz davnih študentovskih svetov. (Dalje) 25. septembra 1980 JO2 naš tednik] radio-tv/7 ( —— ^ 5g; J KRITIKA FLORIJAN SABLATSCHAN Avstrijska Televizija bo spet enkrat predmet raziskave: tokrat na iniciativo državnega tajnika (pravilno!) Johanne Doh-nal. Skušala bo pridobiti skupino medijskih opazovalcev, ki naj bi po posebnem formularju opazovali skozi dobo nekaj mesecev vse avstrijske televizijske oddaje. In sicer naj bi opazovalci skušali ocenjevati svoje vtise o vlogah žensk, ki jih je videti na ekranu. V kakšnih vlogah nastopajo tam žene. So enakopravni partner ali samo pralni stroji na ročni pogon? Kakšne so njene intelektualne kvalitete, njene sposobnosti pri vodstvu, njih iniciativnost? Se podpredi-jo ali znajo same misliti? Moralne kvalitete: so samo take, ki SLIKA ŽENA so srečne če se pustijo vzdrževati, so resnične ali potencialne zapeljivke, ki lomijo zakone in prevarajo može? V katerih okoliščinah in vlogah nastopajo? Kot čistilke, sekretarke, prodajalke, bolniške sestre zadovoljne same s sabo — ali pa tudi v samostojnih vlogah? In: so v vseh teh vlogah junakinje ali grešne koze? Lepo in prav, ta projekt. Količkaj kritičen konzumen! že od vsega začetka ve, kakšen bo rezultat tega povpraševanja. Pač pa ima ORF v svoji neposredni programski pristojnosti sedaj precej možnosti, da vsaj omili za teh par mesecev (napovedane revolucije se navadno ne uresničujejo) ta porazni trend, da vsaj na aktualnem področju, povsod tam, kjer lahko sam in neposredno vpliva, izbira, tačas primerno režira. In da se v ostalem izgovarja na liferante-velikane programov, češ od njih je odvisen. Ženski delovni svet je upodobil E. A. Richter v filmu »Tudi v biroju lahko padeš s stola«. Mlado dekle noče v tipične ženske poklice, temveč se odloči za vajeniško dobo pri mehaniku. Kaj vse mora doživeti v tej izključno od moških doživetem svetu. Pogoj za sprejem: mora biti boljša od moškega vajenca; enaka zmogljivost ne zadostuje šefu. Marsikaj doživeti je moral tu- di avtor E. A. Richter, ki je podobne socialkritične teme že večkrat predlagal avstrijski TV, enkrat dobil celo štipendijo. Doslej ni bilo nič videti na ekranu. Izredno dober in aktualen spet report o škandaloznem ravnanju z umobolnimi v Avstriji — v seriji Teleobjektiv. Vsakemu gledalcu se je moralo zdeti, da je to najhujša usoda v Avstriji; so pa tudi drugi, boljši primeri. Kje se začne in konča človekovo dostojanstvo, pa je film zelo nazorno prikazal. Kljub temu: odmevnosti ta film ni imel preveč. So gledalci že tako otopeli, da vidijo in hočejo videti le zdravi svet stanovanjske sobe? Kaj je vreden Club 2, bomo videli ta teden, ko — odpade. Koliko bo odmeva na to. Koliko je vreden Club 2 ORF-u, je s to programsko odločitvijo tudi že izpovedano. Namreč nič. Morda pa je to tudi poskusni balonček za pritisk na moštvo Cluba 2, da je oddaja itak odveč. Bomo videli. ZWEI SPRACHIG IST od nedelje, 28. septembra do sobote, 4. oktobra tah — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Šport — 20.15 Naš zakon — 21.55 Šport — 22.15 Jolly Joker — 23.00 Poročila. NEDELJA, 28. septembra: 11.00 Ura tiska — 12.00 Šoferski izpit za starše ~ 15.10 Mišnica — 16.45 Tobi in Tobias — 17.15 čebelica Maja — 17.40 Za lahko noč — 17.45 Klub seniorjev — 18.30 Mi, posebej — 19.00 Avstrija v sliki — 19.25 Kristjan v času — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Šport — 20.15 Ure-ianja vlog — 21.40 Poročila. PONEDELJEK, 29. septembra: 9.00 Am, dam, des — 9.30 Šoferski izpit za starše — 10.00 Šolska TV — 10.30 Sodni dan — 17.00 Am, dam, des — 17.30 Lassie — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Živali pod vročim soncem — 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Šport ob ponedeljkih — 21.05 Detektiv Rockford — 21.50 Večerni šport - 22.20 Poročila. TOREK, 30. septembra: 9.00 Am, dam, des — 9.30 Angleščina — 10.00 Kaj bi lahko postal? — 10.30 Možje "lorajo takšni biti - 17.00 Am, dam, des — 17.25 Oddaja z mišjo — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Kurir cesarice —' 18-30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki - 19.30 Čas v sliki — 20.15 Prisma — 21.00 Videoteka — 21.50 George Burns-šov — 22.40 Poročila. SREDA, 1. oktobra: 9.00 Oddaja z mišjo — 9.30 Dežela in ljudje — 10.00 Šolska TV — To je London — 10.30 M°ja Geisha - 17.00 Vrt gospoda Zim-pericha — 17.30 Moj stric z Marsa — 17-55 Za lahko noč — 18.00 Robinovo gnezdo — is.30 Mi, družinska oddaja 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Zadnji most — 21.55 Poročila. ČETRTEK, 2. oktobra: 9.00 Am, dam, ®s — 9.30 Italijanščina — 10.00 Šolska TV _ 10.30 Zadnji most - 17.00 ^rn. dam, des — 17.35 Pet prijateljev . J7-55 Za lahko noč — 18.00 TV-uhinja — 18.30 Mi, družinska oddaja .J9-00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v , ' 1 ~ 20.15 »Jacques Offenbach« ti880 198°) _ 21.50 Večerni šport -22.20 Poročila. PETEK, 3. oktobra: 9.00 Am, dam, ®s — 9 30 Ruščina _ 10 00 šolska — 10.30 TV kuhinja — 10.55 Klub seniorjev - 11.35 Taras Bulba - 17.00 dam, des — 17.30 Heidi — 17.55 __ n°č — 18.00 Novo od včeraj AvJ8'30 Mi’ družinska oddaja — 19.00 20 is V sliki — 19-30 čas v sliki — pl0»x XY'nerešeno — 21.20 Kuhinja 22 20 22.05 Reklama in šport — __'0. Sal2burški pogovor o humanizmu 23-20 Poročila. SOBOTA, 4. oktobra: 17.00 Walton-sovi — 17.45 Vodič antikvitet — 18.00 Dva x sedem — 18.25 Nogomet — 19.00 Trailer — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Slučaj za ljudskega odvetnika — 20.15 Ko gledam v tvoje oči — 21.45 Vprašanja kristjana — 21.50 Tekma za oblast — 23.45 Poročila. NEDELJA, 28. septembra: 16.20 San-dokan — 17.10 Top hat — 18.30 Okay — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Moja Geisha — 22.10 Šport — 22.25 Charlie Chan v Londonu — 23.40 Poročila. PONEDELJEK, 29. septembra: 18.00 Angleščina — 18.30 Jutršnji mojstri — 19.00 Aktivna izobrazba — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Jacques Offenbach — 21.05 Zdravje —- 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Žalna obleka. TOREK, 30. septembra: 18.00 Dežela in ljudje — 18.30 Computer-rak-SP — 19.15 Nova — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Kviz v rdečo-belem-rdečem — 21.03 Družinski album — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Club 2. SREDA, 1. oktobra: 18.00 Italijanščina — 18.30 Brez nagobčnika — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Kultura ob sredah — 21.05 Kruh in sol — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Same luštne punce — 0.10 Poročila. ČETRTEK, 2. oktobra: 18.00 Ruščina — 18.30 Poti k umetnosti — 19.00 Galerija — 19.30 Čas v sliki — 20.15 J. Offenbach — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Club 2. PETEK, 3. oktobra: 17.30 Šolska TV — 18.00 Šoferski izpit za starše — 18.30 Orientacije — 19.00 Vi želite — mi zaigramo — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Njemačka pred volitvami — 21.00 Sužnji — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Vabeča skušnjava — 0.35 Poročila. 1 LJUBLJANA NEDELJA, 28. septembra 1980: 8.15 Poročila — 8.20 Za nedeljsko dobro jutro — 8.50 Čebelica Maja — 9.20 Jazon iz vosolja — 9.45 Zgodovina pomorstva — 10.35 D. Markovič: Vrnitev odpisanih, nadaljevanka — 11.35 TV kažipot — 11.55 Mozaik — 12.00 Kmetijska oddaja — 13.00 Poročila do 13.05 — 14.45 Pot na vzhod — 15.10 Poročila — 15.15 Lipica: Mednarodno konjeniško tekmovanje, prenos —- 17.15 Športna poročila — 17.25 EP v Košarki za ženske ali igrani film — 19.10 Risanka — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 R. Marinkovič: Kiklop — 20.55 Propagandna oddaja — 21.00 Dokumentarna oddaja — 21.40 V znamenju — 21.55 Glasbena oddaja — 22.10 Športni pregled. PONEDELJEK, 29. septembra: 8.45 TV v šoli: TV koledar, Pravljica, S pes- NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslov: »Naš tednik«, Celovec, Viktringer Ring 26. 9020 Klagen-furt. — Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave 72 5 65. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61.000 Ljubljana, tel. 22207. Naročnina znaša letno: za tuzemstvo 150.— šil., za Jugoslavijo 200.— din, za ostalo inozemstvo 250.— šil. (po zračni pošti 500.— .šil.). — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Florian Sablat-schan,— Tisk: Ofsettiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu. Vsi Viktringer Ring 26. ?i?'0TA' dem5 J lahk0 noč — '3 00 Dva x se- 18.25 Heinz Conrads ob sobo- 4. oktobra: 15.35 Šport-17-30 Fant z zlatimi hlačami — Nedelja, 28. sept.: 07.05—07.35 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša darilo vam bo. Ponedeljek, 29. sept.: 14.10—15.00 Koroški obzornik — 75-ietnica SPD »Borovlje« ■ 3 del. Torek, 30. sept.: 09.30—10.00 Za našo vas — 14.10—15.00 Koroški obzornik — Otroci poslušajte! — Mlada grla. Sreda, 1. oktobra: 14.10—15.00 Koroški obzornik — Ljudske pesmi in viže — Cerkev in svet. Četrtek, 2. oktobra: 14.10- 15.00 Koroški obzornik -Družinski magazin. Petek, 3. oktobra: 14.10— 15.00 Koroški obzornik — Domača imena — Veselo naokrog. Sobota, 4. oktobra: 09.45—10.30 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. mijo na Brač, Makedonščina — 10.00 TV v šoli: Zgodba do 11.10 — 14.55 TV v šoli — ponovitev do 16.00 — 17.20 Poročila — 17.25 Minigodci v glasbeni deželi — 17.35 Informacija — 18.00 Znana — neznana Jugoslavija — 18.30 Mozaik — 18.35 Obzornik — 18.45 Mladinska oddaja — 19.10 Risanka — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Razbito življenje — 21.40 Propagandna oddaja — 21.45 V znamenju — 22.00 Mozaik kratkega filma. TOREK, 30. septembra: 9.00 TV v šoli: TV koledar, Gozd - kletka brez rešetk, Morje pripoveduje, Dnevnik 10 — 10.00 TV v šoli: Naravoslovje, Risanka, Književnost in jezik, Zgodba, Glasbeni pouk do 11.40 — 15.00 TV v šoli: Gozd — kletka brez rešetk, R. Boškovič, Osorski otoki do 16.00 — 17.05 Poročila — 17.10 Japonska pravljica — 17.25 Pihalni orkester Idrija — 17.55 Poletav-ček — 18.25 Mozaik — 18.30 Obzornik — 18.40 Po sledeh napredka — 19.10 Risanka 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Mednarodna obzorja — 20.50 Propagandna oddaja — 20.55 Zavatti-ni-Bagnasco: Ligabue, 1. del italijan. TV nadaljevanka — 21.55 V znamenju — 22.10 Balet v jugoslovanski ustvarjalnosti. SREDA, 1. oktobra: 9.20 TV v šoli — 10.00 TV v šoli — 17.20 Poročila — 17.25 Zbis: Letni čas — 17.40 Velike razstave: kulturno-dokumentarna serija — 18.05 Pesem miru na otoku vojne, glasbena oddaja — 18.35 Mozaik — 18.40 Obzornik — 18.55 Ne prezrite — 19.10 Risanka — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Film tedna: Kristus se je ustavil v Eboliju, italjan. film — 22.25 Propagandna oddaja — 22.30 V znamenju. ČETRTEK, 2. oktobra: 9.10 TV v šoli — 10.00 TV v šoli — 15.05 TV v šoli, ponovitev do 16.00 — 17.00 Poročila — 17.05 Zgodovina pomorstva, poljudno znanstvena serija — 17.55 Tehtnica za natančno tehtanje otroš. nadalj. — 18.25 Mozaik — 18.30 Obzornik — 18.40 Na sedmi stezi — 19.15 Risanka — 19.24 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Ameriški fragmenti, dokumentarna oddaja — 21.35 Propagandna oddaja — 21.40 V znamenju — 21.55 Glasbena oddaja. PETEK, 3. oktobra: 8.45 TV v šoli — 10.00 TV v šoli — 14.55 TV v šoli — 17.15 Poročila — 17.20 Leti, leti Pikapolonica, lutkovna nadaljevanka — 17.35 Družina Smola, madžarska risana serija — 18.00 Domači ansambli: Ansambel Ottavia Brajka — 18.30 Mozaik — 18.35 Obzornik — 18.45 Spoznavajmo naše morje — 19.15 Risanka — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Ves svet imam v rokah, zabavno glasbena oddaja — 21.05 Propagandna oddaja — 21.10 Slakovih sedem, serijski film — 22.00 V znamenju — 22.15 Nočni kino: slepi konji, ameriški film. SOBOTA, 4. oktobra: 8.00 Poročila — 8.05 Minigodci v glasbeni deželi — 8.20 Zbis: Letni časi — 8.35 Japonska pravljica — 8.50 Tehtnica za natančno tehtanje, otroš. odd. — 9.20 Poletav-ček, otroška oddaja — 9.50 K. Haley: Korenine - Naslednje generacije, ame-rišk. nadalj. — 11.25 Po sledeh napredka — 11.55 V izjemnih okoliščinah, izobraževalna oddaja — 12.25 Ljudje in zemlja — 13.25 Poročila do 13.30 — 14.55 Nogomet: Budučnost:Crvena zvezda, v odmoru Propagandna oddaja — 16.45 Poročila — 16.50 Lassie — nov začetek, ameriški film — 18.30 Glasbena oddaja — 18.55 Naš kraj — 19.10 Zlata ptica — 19.15 Risanka — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Dnevi slovenske zabavne glasbe, prenos — 21.00 Propagandna oddaja — 21.05 Ujetniki vesolja, ameriški film — 23.10 TV kažipot — 23.30 Poročila. NEDELJA, 28. septembra: 16.00 Nedeljsko popoldne — 19.30 TVD — 20.00 Dokumentarna oddaja — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.10 Igrani film do 22.50. PONEDELJEK, 29. septembra: 17.10 TVD v madžarščini — 17.30 TVD — 17.45 Slonček Mambi — 18.00 Bajke daljnjih ljudstev — 18.15 Izobraževalna oddaja — 18.45 Telesport — 19.30 TVD — 20.00 Znanost — 21.00 Včeraj, danes, jutri — 21.20 Cesare Birotteau, serijski film do 22.15. TOREK, 30. septembra: 17.10 TVD v madžarščini — 17.30 TVD — 17.45 Otroška oddaja — 18.15 Branje — 18.45 Narodna glasba — 19.30 TVD — 20.00 Zabava vas ... — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.10 Porota, dokumentarna oddaja — 22.00 Poezija do 22.30. SREDA, 1. oktobra: 17.10 TVD v madžarščini — 17.30 TVD — 17.45 Lutkovna predstava — 18.15 Izobraževalna oddaja — 18.45 Glasbeni amaterji, oddaja TV Ljublj. — 19.30 TVD — 20.00 Športna sreda — 22.15 TVD do 22.35. ČETRTEK, 2. oktobra: 17.10 TVD v madžarščini — 17.25 Košarka: Bosna: Maccabi, prenos — 18.45 Evrogol — 19.30 TVD — 20.00 Neposredni stiki — 21.30 Včeraj, danes, jutri — 21.45 Kronika Bitef-a do 22.30. PETEK, 3. oktobra: 17.10 TVD v madžarščini — 17.30 TVD — 17.45 Otroška oddaja — 18.15 Mladinska oddaja — 18.45 Muppet Show — 19.30 TVD — 20.00 Kultura — 21.00 Včeraj, danes, jutri — 21.15 Spomini — 22.05 Prekleti, angleški film do 23.45. SOBOTA, 4. oktobra: 17.45 Kontaktna oddaja — 18.30 Narodna glasba —- 19.00 Iz sporeda TV... — 19.30 TVD — 19.55 Košarka: Bosna:Real Madrid — 21.30 Včeraj, danes, jutri — 21.40 Iz oči v oči, dokumentarna serija — 22.10 Športna sobota do 22.30. naš tednik Ziljski rej v sliki Vsakoletni žegen v Zahomcu nudi globok vpogled v narodno blago, ki se je ohranilo »pr Žile« najbrž še najbolj pristno v dandanašnji dan: »zakladnica narodnega blaga«. Niko Kriegl je prispeval za jubilejno izdajo NT podroben opis tega običaja, danes ga hočemo prikazati tudi v sliki. Zgornja vrsta z leve na desno: Na »štjebeh« nataknejo posebno izdelan sod. Kar kmalu po »žjegnaršči mizi« se pripravijo »kotuvci« in Ziljanke ali »Sva-bencle« na štehvanje (2. slika). S skupnega zbirališča se gre v sprevodu k vaški lipi, zadnji so godci (slika). Praznična noša »Svabencle« ali »rajke« je posebno dragocena (slika). Medtem ko »vahtenki« (gostje) že čakajo pri »štjebhu« (slika desno zgoraj), se zberejo Ziljanke na pragu kake hiše, od koder morejo opazovati potek (slika v sredini levo). Pred začetkom štehvanja pojejo »kontuvci« in pevci-pomagači pod lipo (slika; Nac Wiegele, pd. Drčnjak je »vrisku«). Potem zaigrajo godci kakšno poskočno, ta »dolgi ovs« (palica) pade po »morah« (konjih), M odhitijo k štehvanju samem. »Štehvuci« jezdijo brez sedla mimo »štjebha« in skušajo razbiti z železnim »količem« sodček. Tistemu, ki mu je uspelo razbiti sodček, namenijo Ziljanke lep venec, ki ga mora uloviti s »količem«. Letos so ga namenile Rihkovemu Drejcu (slika). Štehvanju sledi »prvi rej« pod lipo (desna slika v srednji vrsti.) Letos se je zbrala cela vrsta znanih obrazov v Zahomcu (z le- ve): predsednik športnega društva Zahomc dr. J. Wiegele, župnik Mario Gariup iz Ukev, Boris Bergant (RTV-Ljubljana), dr. Janko Mikula (avtor pesmi »Rož, Podjuna, Žila«), skakalec Hanzi Millonig, trener slavnih »zahomških orlov« Franci Wiegele, Marijan Pipp (vodja ziljskih lutkarjev), Helmut Andics (ORF), Niko Kriegl in dr. Erih Prunč, ki je obred snemal za graško univerzo. Bergant in Andics sta snemala za televizijski film, ki ga bodo oddajali v Avstriji in Sloveniji 14. oktobra. FK Dvojezični krajevni napisi nezaželeni (Nadaljevanje s 3. strani) Od približno 800 vasi in zaselkov na dvojezičnem območju južne Koroške je zakon o topografskih napisih iz leta 1972 predvidel dvojezične krajevne napise v 205 vaseh, uredba k zakonu o narodnih skupinah jih »dovoljuje« samo 91, dejansko pa so dvojezični krajevni napisi postavljeni v 28 (osemindvajsetih!) vaseh. Ravno dovolj, da jih lepo poslikajo in razkazujejo raznim strokovnjakom in žurnalistom, ki nimajo časa, da bi si ogledali še ostalih 772 vasi. Tone Krušic, Velinja vas ^ Najprej je občina hotela postaviti napise samo v nekaterih vaseh, mi pa zahtevamo, da dobijo vse vasi napise. Zakaj bi bila vredna ena vas napisa, druga pa ne? Tako se ustvarja občane prve in druge kategorije. Vsaka vas je enako vredna. Druga je čudna sprememba mnenja. Še ni dolgo od tega, ko je občina še sama postavljala napise — zdaj pa jih na enkrat ne potrebujemo več? Postavili so kažipote, zdaj sicer veš v katero smer moraš voziti, ne pa kje je vas ... ◄ Miha Einspieler, Zgornja vas Dobro se še spominjamo, ko so še bili v vseh vaseh na dobro vidnem mestu krajevni napisi z imenom vasi, okraja, dežele ter višino nad morsko gladino. Tudi imamo še v spominu in v slikah krajevne table v nemščini, ki so stale skoro v vseh vaseh naše občine in smo tudi priče, kako so čez noč zginile, tako da se občinski svet izgovarja na to, da kjer ni tabel, tam tudi ni treba dvojezičnih. Brez ozira na to, ali so potrebne ali ne. Vsi pa dobro vemo, ko potujemo po drugih krajih, kako važne so označke za orientacijo. Ne samo za turizem, tudi za Rdeči križ, ko morajo dostikrat ponoči iskati bolnike in za dostavo blaga, gradbenega materiala itd. Vsi se morajo z napornim povpraševanjem priboriti do tistega, kamor pač morajo. Treba se bo zanimati, kdo je bil iniciator za to idejo, da so se odstranile tiste enojezične table, ki jih je občina postavila leta 1972, ker nam ni znan kakšen sklep za to postopanje. Sinča vas — SAK 2:2 (0:0) »Upam, da bo vsak igralec tako igral, kot sem jim to prej povedal,« je pred igro na kratko odkril svoje občutke trener SAK Rožic. Da so bili njegovi nasveti potrebni, se je videlo že takoj po začetku igre. Sinčani so se z vso paro navalili na vrata slovenskih atletikov, a obramba z Lampichlerjem na čelu je to neprijetno dobo odlično prebrodila. Ko so domačini izstrelili svoje puščice brez zadetka, je SAK prevzel iniciativo. Posebno Fera in Babšek sta bila motorja igre, vratar Ahlin je dobro branil. V začetku drugega polčasa so zopet domačini komadirali na igrišču in uspel jim je prvi zadetek. Pesimisti, ki so menili, da je SAK že izgubil tekmo, so kaj kmalu vzradoščeno zapeli, kajti Hobel, ki je izenačil, in Drnovšek sta dala gola za SAK. Lušnik, ki je zamenjal po prvem polčasu G. Zablatnika, je s hitrimi podajami, igranjem preko kril močno spravil v zadrego domačine. Par minut pred koncem je uspel domačinom drugi gol. Na splošno je mogoče reči, da je hvalevredna zavzetost naših igralcev po prvem, vodilnem zadetku domačinov. Niso popustili, napeli so vajeti in tik do konca vodili. DSG Sele — Kriva Vrba 0:1 (0:0) Zmaga in poraz si pri selskih nogometaših izmenačeno podajata roki. Zadnjo nedeljo so Selani doma zgubili tekmo proti gostom iz Krive Vrbe z najbolj prijetnim rezultatom 1:0. Ni mogoče trditi, da so posebno slabo igrali, treba pa je povedati, da takšen način igranja, tako slaba zavzetost ni vredna zmage. Kaj pomaga dober trener, če pa igralci nočejo in nočejo — tak vtis je imel vsak gledalec — upoštevati njegovih nasvetov. Naslednja tekma: Kraj: Galicija dan: 28. 9. 1980 13.50 Galicija pod 23 — DSG Sele pod 23 15.45 Galicija I — DSG Sele I IGRE SAK: Petek, 26. 9. 1980: 17. uri SAK 23 — Blatograd 23 igrišče Blatograd Sobota, 27. 9. 1980: 14.30 SAK šol. — Hodiše šol. 15.45 SAK ml. — Hodiše ml. igrišče Hodiše Nedelja, 28. 9. 1980: 13.30 SAK I — Blatograd I Polizeiplatz Celovec 13.30 zopet zimski čas.