PRIMORSKI DNEVNIK P^lnSD08t2ilaiV BOCOVIOI O C? 1* ■—0051316 1 enim* - Cena 35 lir Leto XVII. - Št. 207 (4981) TRST, petek 1. septembra 1961 Tito bo danes otvoril konferenco voditelj ev izvenblokovskih držav in srednje države, ki predstavljajo večino v današnjem svetu, ne morejo Pasivno gledati, da o usodi človeštva odloča ozek krog ljudi velikih sil - Živahna posvetovanja pred začetkom konference - Presenečenje zaradi sovjetske napovedi o jedrskih poskusih - Izjava Popoviča dopisnika> dom 31. - s m Velika zaskrbljenost po vsem svetu zaradi obnovitve jedrskih poskusov Sovjetski odgovor na izjavo Bele hiše - Prekinjena pogajanja v Ženevi WASHINGTON, 31. — V zvezi z včerajšnjim sporočilom sovjetske vlade, da je sklenila obnoviti jedrske poizkuse, se je predsednik Kennedy danes dolgo posvetoval s svojimi glavnimi svetovalci in z voditelji kongresa. Po razgovoru je Bela hiša (Od ‘ UUP1! u°m delet?’ ?1' ~ s Priho. Timizije tCM. Afganistana, Gane r,,-?11^e> Gvineje’ ^ Etfce .Iraka> Soma: ? v ln Mar0ka SO feleSacije >,■ Be°gradu vse ■lene ',kl so bile povab- L6nc« Lenh?r^jSk° konfe' tav, enblokovskih dr- predvidenih Seku Tureja, kralja Saura in Kasema, ki jih zastopajo njihovi zunanji ministri kot voditelji delegacij. V Beograd so prav tako prispele delegacije nekaterih južnoameriških držav med njimi tudi Brazilije, za katero so včeraj sporočili, da se ne bo udeležila konference, in zastopniki nad 20 političnih strank oziroma naprednih vsi to ~ *-»___ azen predsednika1 konference kot opazovalci. |gy „ straiiK oziroma impicunm i{ ra7£,prispeIi v Beo-| gibanj, ki se bodo udeležili Konferenco bo, kot smo zvedeli, jutri ob 10 dopoldne o-tvcril predsednik republike maršal Tito, ki bo kot gostitelj zaželel dobrodošlico vsem udeležencem. Pričakuje se, da bosta na prvi dopoldanski seji govorila predsednik ZAR Naser in predsednik Indonezije Sukarno. Poleg tega bodo na dopoldanski seji proučili nekatera organizacijska in proceduralna vprašanja. Konferenca bo nadaljevala delo ob 16. uri. Podobno kot včeraj so tudi danes predsednik republike maršal Tito in njegovi naj ožji sodelavci bili na letališču v Batajnici, kjer so pozdravili visoke goste. Čeprav niso bili gostje dolžni na letališču dajati izjav, so nekateri vendarle to storili in v svojih izjavah opozorili na resnost današnjega položaja in izrazili zaupanje v uspešno delo konference, ki naj prispeva k u-trditvi miru na svetu. Na navzoče je napravila poseben vtis izjava etiopskega cesarja Haile Selasija, ki je podobno kot preu 30 leti v Društvu narodov opozoril na nevarnost, ki grozi sodobnemu svetu. Predsednik indijske vlade Nehru ni hotel komentirati sklepa sovjetske vlade o obnovitvi jedrskih poskusov, izjavil pa je, da sklepa sovjetske vlade ni prebral, in je dodal, da je bil vedno proti vsakemu jedrskemu poskusu. Zastopniki tiska, ki so bili navzoči na letališču, so ocenili te izjave kot znak, da bo na konferenci posvečena glavna pozornost ohranitvi miru na svetu, boljši prihodnosti brez kolonializma, brez gospodarske stiske in neenakosti ter najvažnejšim mednarodnim vprašaniom. Konferenca ki se bo začela jutri dopoldne, se bo kot se predvideva, pričela s splošno izmenjavo pogledov o mednarodnih vprašanjih. Zatem bo na dnevnem redu vprašanje vzpostavitve in krepitve mednarodnega miru in varnosti, ki bo zajelo vrsto vprašanj, med drugimi spoštovanje pravice vseh narodov do samoopredelitve, borbo proti imperializmu, likvidacijo kolonializma, načelo suverenosti in teritorialne celovitosti držav, nevme-šavanje v notranje zadeve drugih držav, borba proti rasni diskriminaciji, splošna in popolna razorožitev, prepoved jedrskih poizkusov in vojaških oporišč. V okviru te točke dnevnega reda bodo razpravljali tudi o aktivnem in miroljubnem sožitju med državami, o vlogi in struktu- .... Nenni predsedstvu beograjske konference Jatine milijonov vsega sveta Ijgjajo z zaupanjem v Beograd ) BastaIišča v Rimu so odpotovali v Beograd: maroški kralj an H; U Nu, predsednik Somalije in zunanji minister niM fraka ■ Razgovori Moro ■ Saragat ■ Reale jpli t ^ieraCp:^?c*ahstični po- rsj?dr- v«tt£ >v^>bnV1Sm° ri Organizacije združenih na- renče same na nepričakovan rodov in o doslednem izva- sklep sovjetske vlade. » & I ■ m- V jsnju resolucij te svetovne organizacije. Kot posebna točka bo tudi razprava o vprašanjih neenakomernega gospodarskega razvoja sveta in o nujnosti mednarodnega gospodarskega sodelovanja ter obveze gospodarsko razvitih držav da nudijo gospodarsko, tehnično in drugo pomoč zaostalim področjem. Splošno mnenje je, da je smoter konference mobilizacija svetovne javnosti v korist miru in proti blokovski razdeljenosti, ki je glavni vzrok sedanje nestabilnosti. Izvenblokovske države, ki niso nikdar zanikale in so vedno poudarjale prvenstveno odgovornost velikih sil za mir na svetu, menijo, da male in srednje države, ki predstavljajo o-gromno večino v današnjem svetu, ne morejo več pasivno gledati, da o najvažnejših vprašanjih človeštva in o njihovi usodi odloča ozek krog ljudi velikih sil. V skladu s tem stališčem bodo voditelji izvenblokovskih držav zavzeli svoje stališče do najvažnejših vprašanj, da se o-hrani mir na svetu in da se zmanjša napetost. Glede na dejstvo, da so že med pripravljalnimi sestanki za konferenco prišli do izraza pozitivni elementi izvenblokovske politike, se lahko z optimizmom gleda na delo in rezultate zasedanja, od katerega se pričakuje, da bo zavzelo enotno stališče do vseh osnovnih vprašanj, ki so na dnevnem redu. Medtem ko so predsednik republike in ostali visoki jugoslovanski državniki priso- Popovič je dal nocoj agenciji Tanjug naslednjo izjavo: «Zelo obžalujemo, da so brezuspešna pogajanja v Ženevi za prenehanje jedrskih eksplozij, kakor tudi poslabšanje odnosov med SŽ in zahodnimi silami imeli za posledico sklep SZ o obnovitvi poskusnih eksplozij z jedrskim orožjem. Samo dejstvo, da lahko sedaj pride do splošne obnovitve vseh eksplozij, mora globoko zaskrbljati vse nerode sveta. V takem polo-žsju je potrebno več kot kdai koli prej vložiti nove napore, da bi se preprečil takšen nevaren razvoj.. B. BOŽIC tli""""""""""""""""""""""""'! kinjeni. Voditelj angleške delegacije Ormsby Gore pa je med drugim izjavil, da je sovjetski sklep v nasprotju s sklepi sovjetske vlade od 28. avgusta 1959, ko je sklenila, da Sovjetska zveza ne bo obnovila jedrskih poizkusov, če jih ne obnovi Zahod. Sovjetski delegat Carapkin je časnikarjem izjavil, da ie ameriški delegat Dean, ki predseduje konferenci, svojevoljno sklenij odložiti jutrišnjo sejo. Carapkin je dodal, da se ne namerava vrniti v Moskvo ter da bo jutri zahteval sejo, kakor je bilo določeno. Dalje je Carapkin izjavil, da je Sovjetska zveza ((iskreno iskala sporazum za prepoved jedrskih poizkusov«, in je dodal: ((Namesto da bi bila prvi korak k razorožitvi, je jedrska konferenca postala prvi korak na poti oboroževalne tekme.« Dodal je, da se sovjetska vlada ni lahko odločila za obnovitev jedrskih poizkusov ter da ta sklep sprejema z obžalovanjem. «Toda spričo vojnih priprav zahodnih držav in zlasti ZDA smo .......................... u...n ...........tu .......... objavila izjavo, ki pravi med drugim: ^Ugotovljeno je bilo, da predstavlja sovjetsko sporočilo v prvi vrsti atomsko izsiljevanje, katerega namen je zamenjati razum s terorjem v sedanjem mednarodnem položaju. Očitno je, da se Sovjetska zveza pripravlja na preizkušanje ne samo jedrskih naprav, temveč tudi volje in odločenosti svobodnega sveta, da se upre taki taktiki in da brani svobodo. Predsednik povsem zaupa da so obseg a-meriškega atomskega arzenala, učinkovitost individualnega orožja ter sistem, da se to orožje ponese na določeni cilj, povsem v skladu s potrebami obrambe ZDA in svobodnega sveta. Predsednik se pridružuje razočaranju, ki je nastalo po vsem svetu, ker so se resni poizkusi, da bi prišlo do prepovedi jedrskih poizkusov, tako nenadoma končali.« Državni tajnik Dean Rusk pa je po razgovorih izjavil, da ((mor? sovjetska odločitev močno učinkovati na svetovno javno mnenje«. Politični o-pazovalci tolmačijo to izjavo v smislu, da bo ameriška vlada iz propagandističnih razlogov odložila še za kratek čas obnovitev jedrskih poizkusov. Medtem pa sta ameriška in angleška vlada odpoklicali iz Ženeve voditelja svojih delegacij na konferenci za prekinitev jedrskih poizkusov ((zaradi posvetovanj«. Voditelj ameriške delegacije Dean je sporočil, da je bila seja, ki je bila določena za jutri, odložena za nedoločen čas. Zanikal je, da so bili razgovori v Ženevi dokončno pre- Položaj v Braziliji se postopno normalizira Vojaški ministri se podrejajo kongresu Predsednik Goulart prispel v Montevideo Poslanska zbornica in senat odobrila popravek ustave, s katerim se sedanji predsedniški sistem spreminja v parlamentarni režim Denys ne nasprotuje več vrnitvi Goularta in njegovi investituri ....um "Ulm t * C nblakovsv£ konferen-S dežel, ki ktei?naroHpraviVtV Be°Sra-fe n°a *on_ ssse Sv°bodo 'zbire in »Sh5?l« in neodvis"°st, • S liatodovSVoboditevImrV' v 9j»-.19 v ,• prot; ■ zatira- 0Vo'0niali7Llmperializ-Vk1' ah ah. r!»U ,v Vseh b. p!' š ■' škori,. Slede na !*% • ravnotežju 7V -Berlinu Sas«,s*™«. lftav)i”doV; vJe samood-a laknt* pevarnost Va 9iii>st, kkoV* in social- ‘9 n elnij(: v« ,^aradi V naed ajti jih ^nete bra- * ov sile, kr voza pred- odklanjajo enostranske rešitve sile, ki smatrajo, da ni mednarodnega spora na svetu, ki bi ga ne mogli poravnati s pogajanji. »Zlasti svetovno javno mnenje in delavci pričakujejo od beograjske konference besedo in pobudo o nemški krizi, Berlinu in razorožitvi. Ponovno vzpostaviti enotnost sveta v ZN; rešiti v Evropi nemško vprašanje; odpraviti vojaška oporišča in umakniti čete, ki jih velesile vzdržujejo na tujih ozemljih;; pristopiti naglo k istočasni in kontrolirani razorožitvi, začenši z jedrsko razorožitvijo; organizirati gospodarsko pomoč zaostalim narodom in deželam izven vsakršnega vmešavanja v njihove notranje zadeve; zagotoviti samoodločbo narodov; izbrisati sramoto rasne diskriminacije: to so največja vprašanja sveta;; vprašanja, od katerih je odvisna svoboda, demokracija in socialna pravičnost za vse ljudi, vprašanja, od katerih je odvisna trajnost miru. Vse, kar bo beograjska konferenca storila za rešitev teh vprašanj, jo bo akreditiralo pred vsem svetom kot veliko dosledno, moralno in politično silo napredka in svobode, ki je brez pridržkov v službi miru.« Z letališča Ciampino je danes popoldne odpotoval s posebnim letalom na konferenco v Beograd maroški kralj Hasan II. v spremstvu brata princa Ali Abdulaha, ministra Balafreya in še drugih 15 oseb Na letališču so se od njega poslovili državni podtajnik za zunanje zadeve Rus-so veleposlanik FI>RJ Javorški, maroški, tunizijski in sudanski veleposlanik, komandant Sanfelice v imenu predsedstva republike in druge osebnosti. Z letališča v Fiu-micino pa so odpotovali na konferenco v Beogradu predsednik Somalije Aden Abdulah, burmski predsednik vlade Homble Unu in zunanji minister Iraka Hašim Javaj. Tudi od teh visokih osebnosti so se na letališču poslovili državni podtajnik Russo, veleposlanik Javorški in druge osebnosti. Politični tajnik KD Moro je imel danes razgovor z voditeljem PiSDI Saragatom in tajnikom PRI Realejem. Po razgovoru je Reale izjavil novinarjem: ((Govorili smo o političnih vprašanjih trenutka. Slo je za sestanek, da bi si «po počitnicah izmenjali mnenje o raznih vprašanjih«. Na vprašanje, ali so govorili tudi o mednarodni politiki, je Reale dejal, da so med drugim govorili tudi o tem. Glavno vprašanje pa je bilo seveda stališče socialdemokratov, ki zahtevajo likvidacijo sedanje vladne formule in sestavo nove vlade brez liberalcev, ki bi jo od zunaj podprli socia- RIO DE JANEIRO, 31. — Podpredsednik Goulart je iz New Yorka prispel v prestolnico Peruja Limo, od st vovafr^spre je*mu "gosto v* * na koder namerava prek Santiaga v Buenos Aires. Preden letališču, je prišlo v Beogra- je odpotoval iz Peruja, je Goulart zaman skušal dobi-du do prvih stikov med dr-1 ti telefonsko zvezo z Brazilijo. Pred odhodom je Gou-žavniki izvenblokovskih dr- iart izjavil: «Ne bom se pogajal za svojo investituro. Edina možna rešitev je spoštovanje zakonitosti.« žav. Tako je predsednik Zdru žene arabske republike Na ser sprejel v svoji rezidenci predsednika Kube Dorticosa in obiskal predsednika vlade Cejlona gospo Sirimavo Ban-daranaike. Nato se je Naser sestal tudi s predsednikom. Sudana generalom Abu-dom. Predsednik tunizijske republike Burgiba se je s svoje strani sestal s predsednikom začasne alžirske vlade Ben Jusefom Ben Hedo. Predsednik Naser je v teku dneva in zvečer obiskal v hotelu »Metropol« predsednika Sukarna, s katerim se je razgovarjal o vprašanjih, ki so na dnevnem redu. Državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič je ob 13. uri priredil koktail v čast zunanjim ministrom in članom delegacij izvenblokovskih držav. Danes je bil predmet živahnih komentarjev posebno med številnimi novinarji, sklep sovjetske vlade o obnovitvi jedrskih poizkusov. Vest, za katero se je zvedelo sinoči pozno zvečer, je prišla nepričakovana in je presenetila novinarje in člane posameznih delegacij. Nihče ni pričakoval takega sklepa sovjetske vlade, ki je vedno zagotavljala, da ne bo storila ničesar, kar bi lahko poslabšalo ozračje hladne vojne, in da ne bo nikdar prva nadaljevala jedrskih poizkusov Odgovorni jugoslovanski krogi so večkrat poudarili, da bi obnovitev jedrskih poizkusov prispevala k zaostritvi hladne vojne in o težke.ii-la rešitev ostalih mednarodnih vprašanj, posebno vprašanja razorožitve. V zvezi s tem stališčem jugoslovanskih krogov, pričakujejo zastopniki tiska v Beogradu z velikim zanimanjem reakcijo jugoslovanske vlade in konfe- iiiniiiiiiiiiMiiiiiiiitiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiii O vzrokih sprememb v alžirski vladi Na silo bodo Alžirci odgovorili s silo - Pogromi francoskih ultrasov v Oranu proti Alžircem Ob 18.49 (po srednjeevropskem času; j* Goulart prispel v Buenos Aires. Poslanec Lopes Almeida, ki pripada laburistični stranki, je prispel z letalom v Buenos Aires, da bi se sestal s predsednikom Goulartom. Almeida je odposlanec skupine poslancev laburistične stranke, ki ima v parlamentu večino, in bo v razgovoru z Goulartom skušal prepričati predsednika, naj bi ostal v Argentini, dokler ne bodo dosegli mirne rešitve sedanje krize. Po vesteh, ki izhajajo iz vojaških krogov okrog maršala Denysa, so enote vojske, letalstva in mornarice baje začele operacije v zvezni državi Rio Grande do Sul. To vest je objavil tudi dnevnik «Jor-nal do Brasil«. Glasnik obrambnega ministrstva pa ie izjavil, da ministrstvo ne ve za nikakršne vojaške operacije v ka- imiiiuniiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiiimiMiiiiiiiiiiiiitiiiiiiHiiiiiiiiiimiiiiiiiifiiiititiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiii Gizenga izvoljen za predsednika «Narodne stranke Patrice Lumumba» Combeja je zadela kap ■ Njegov minister Munongo je organiziral zaroto proti osebju OZN ■ Brzojavka Hrušieva Aduli terem koli kraju dežele. Na ministrstvu za mornarico pa zatrjujejo, da je neka pomorska eskadra zapustila danes zjutraj Rio de Janeiro in da pluje proti jugu. Vrsta radijskih postaj v Južni Braziliji je danes sporočila, da so enote II. armade iz Sao Paola zasedle dve mesti v zvezni državi Rio Grande do Sul. V glavnem mestu zvezne države Rio Grande do Sul so guvernerjevo palačo zavarovali z vojaštvom, medtem ko je general Machado Lopes ki ga je maršal f)enys razrešil funkcije poveljnika tretje armade, poslal v Rio de Janeiro brzojavko, v kateri napoveduje, da bodo takoj aretirali njegovega namestnika generala De Bahio, če bi prišel v Rio Grande do Sul.1'čijo, sporazumno 's poveljni- ba oboroženih sil: »Brazilija se nahaja pred resno notranjo krizo.« V nadaljevanju se zatrjuje, da ima ta kriza »jasen komunistični izvor« in da utegnejo njene posledice biti odločilne za nadaljnji, razvoj Brazilije. Vojaški ministri pa so izdali pr9glas, v katerem ponovno potrjujejo svoje odločno nasprotovanje vrnitvi Goularta v domovino. To svoje nasprotovanje utemeljujejo z namišljeno nevarnostjo, da bi Goulartov prevzem funkcije predsednika republike »predstavljal nedvomno očitno opogumljenje za vse tiste, ki si želijo, da bi dežela zapadla v kaos, anarhijo in državljansko vojno.« Maršal Denys je izdal ukaz, s katerim se demobilizirajo vsi kaplarji in vojaki tretje armade v Rio Grande do Šul. Ukrep zadeva okrog 30 tisoč vojakov. Lionel Brizzola, guverner zvezne države Rio Grande do Sul, je pozval pod . orožje vse prebivalsvto in je po radiu sporočil, da je sprejel prve Rkrepe za splošno mobiliza. Uradna agencija brazilske kom tretje armade Lope-vlade je sinoči objavila na- som. slednje sporočilo gener&lšta-1 Manifest vojaških ministrov, ELISABETHVILLE, 31. — Predstavnik OEN v Katangi 0’Brien je zahteval od predsednika Combeja, naj takoj odstavi svojega notranjega ministra Munonga. Francoski padalski častnik Andre Cre-mer, ki se je zatekel v tabo- KAIRO, 31. — Uradni predstavnik začasne alžirske vlade je danes izjavil časnikarjem, da je Ben Heda nadomestil Ferhata Abasa, ker ta ni uspel v roku enega leta doseči za- dovoljivega sporazuma s Fran-listi. O tem pa seveda novi-|cijo. Predstavnik je dodal, da narrji niso mogli izvedeti nič. so voditelji alžirske revoluci- Malagodi, ki čuti, da se mu majejo tla pod nogami, je napisal za ilustrirani tednik «Og-gi« članek, v katerem se najprej zadržuje na vprašanju Berlina in odnosov med Vzhodom in Zahodom, nato pa pravi, da se od znanne parlamentarne debate v zvezi s socialistično nezaupnico do danes ni zgodilo v Italiji nič, kar bi opravičevalo zahtevo Saragata po novi vladi; sodelovanje socialistov v kakršn koli obliki bi po njegoven mnenju predstavljalo veliki nevarnost prav v tem trenut je dali lani na tajnem sestanku Ferhatu Abasu rok 12 mesecev, da skuša rešiti alžirsko vprašanje pri pogajanjih s Francijo. ((Tedaj je bilo sklenjeno, je dodal predstavnik, da se prekine opozicija proti politiki sprave, ki sta jo vodila zlasti Ben Heda in Lamin Debagin. Vendar pa ni mogla vlada Ferhata Abasa s svojimi metodami uresničjti teženj alžirskega ljudstva, in odni odbor alžirske revo-ie je na svojem nedavnem mku sklenil odgovoriti s na silo in voditi neomaj- ku, ko je potrebna slrnjenosl, no politiko proti Franciji na Zahoda preu olenzivo t>Z v I vseh fronlati; vendar pa bo Berlinu, 1 u ustil vedno odprta vrata za pogajanja, če bo francoska vlada priznala alžirskemu ljudstvu pravico do samoodločbe.« Sinoči je prispel v Alžir francoski minister za alžirske zadeve Joxe, ki je začel posvetovanja s tamkajšnjimi funkcionarji. Zatrjuje se, da namerava ^e. Gaulle začeti akcijo za izvajanje načrta o ustanovitvi alžirske kolabora-ciomstične vlade. Iz Orana poročajo, da so francoski ultrasi uprizorili včeraj in tudi danes pravi lov na domačine. Razdejali so šte. vilne trgovine alžirskih trgovcev, pretepali Alžirce po ulicah in zažgali nekaj alžirskih trgovin IJbih so pet Alžircev, okoli 50 pa s0..i'k ranili. Policija je sporočila, da so aretirali okoli 80 ljudi. Incidenti so se ponovili tudi danes. Trije Alžirci so bili ranjeni med snnnadi Polic-a je demonstrante razganjala g sol?ilnimi bombami. rišče OZN, je danes na tiskovni konferenci izjavil, da mu ie Munongo pred nekaj me-seci dal nalogo, naj izvrši več napadov na sile OZN ter naj umori ali ugrabi namestnika predstavnika OZN v Katangi Tombelaina. Izjavil je tudi, da je v ta namen izbral 24 katanških policajev, ki so u-stanovili skupino «komando. sov« za izvrševanje terorističnih dejanj. 0’Brien je na tiskovni konferenci izjavil, da obstajajo veliki sumi, da je Munongo organiziral zločinska dejanja proti osebju OZN. 0’Brien je izjavil tudi, da je Munongo obtožen, da je organiziral grozodejstva proti 700 ljudjm, ki so nato pribežali v taborišča OZN. Dodal je. da so Combeja pozvali, naj pošlje svojega predstavnika v taborišča OZN, da vidi, kako tavna Munongova policija s prebivalstvom. Com-be bo poslal v taborišče OZN pravosodnega ministra, češ da mora biti prej popolnoma gotov o resničnosti teh obtožb. Medtem pa so sporočili, da je Combeja kmalu po razgovoru s predstavnikom OZN zadela kap in da ne more govoriti, Podrobnosti niso zna-r^i. Včeraj je 0’Brien sporočil, da so sprejeli nove ukrepe za pospešeno deportacijo tujih o-ficirjev in vojakov iz Katan-ge. Dodal je, da je osebje OZN v nevar iosti pred napadi belgijskih ekstremistov. V Stan!eyvillu je šef kabineta podpredsednika vlade Gi-zenge Valentin Lubuma izjavil, da vmešavanje nekaterih funkcionarjev OZN in nekaterih krogov ov'ra sklenitev sporazuma o rešhvi kongoške krize, Gizenga in Adula sta se na nedavnem sestanku spo. razumela o raznih vprašanjih notranje in runanje politise. Nekateri sklepi še niso izpolnjeni. Gjzenga je prosil Adu-lo za obvestilo o izpolnitvi sporazuma, da mora general Lundula prevzeti poveljstvo enotne kongoške vojske, ter sporazuma, da nekateri Gizen-govi pristaši prevzamejo nekaj položajev v obrambnem ministrstvu in v kongoški delegaciji v OZN. Dalje je zahteval Gizenga ukrepe proti Mobutuju ter odstranitev vseh vojakov in oficirjev, kl so proti enotnosti Konga. Gizenga in Adula sta v stalnem stiku in se pogajata o neurejenih vprašanjih. Toda zakulisne spletke funkcionarjev OZN onemogočajo izvajanje nekaterih sklepov kongoskega parlamenta. Gizenga je sporočil, da ne bo sprejemal nobenega dokumenta ali predloga, ki jih bo dobil po predstavnikih OZN. Poudaril je, da ni potreben noben posredovalec, ker je on v neposrednem stiku z Adulo. Včeraj je bil Gizenga na velikem zborovanju v Stan-leyvillu izvoljen za predsednika ((Narodne stranke Patrice Lumumba«, ki se je ustanovi-la z združitvijo dveh že obstoječih političnih gibanj, in sicer «Narodnega kongoskega gibanja«, ki ga je ustanovil Lumumba, ter »Stranke afri-ške solidarnosti«. Iz Moskve poročajo, da je Hruščev poslal predsedniku kongoške vlade Aduli brzojavko, s katero mu sporoča, da bo’ SZ imela še dalje diplomatske odnose s kongoško republiko. V brzojavki želi A-duli mnogo uspeha pri delu za okrepitev neodvisnosti in enotnosti Konga, ki nasprotujejo vrnitvi Goularta v Brazilijo, je povzročil precejšnje razburjenje v kongresu, kjer je v teku debata o morebitni vzpostavitvi parlamentarnega režima v Braziliji. Kljub temu pa so poslanci in senatorji sklenili nadaljevati razpravo brez prekinitve do zaključnega gla sevanja o tem vprašanju. Zvezni kongres je danes ooobril z 289 glasovi proti 14 osnutek za začetek razprave o vzpostavitvi parlamentarnega režima v Braziliji. O tem osnutku bosta poslanska zbornica in senat glasovala na ločenih zasedanjih. Za njegovo odobritev je potrebna dvotretjinska večina. Na skupnem zasedanju pa sta poslanska zbornica in senat proglasili, da »spoštova-r ie ustave zahteva investituro podpredsednika Goularta kot predsednika republike z oblastjo ki mu jo je poverilo ljudstvo«. Poveljnik druge armade general Osvaldo Arauio Motta, je v proglasu na svoje vojake poudaril, da bo obrambni minister Denys pristal na vsakršno rešitev ustavne krize, ki jo bo odobril kongres. Na temelju te izjave smatrajo, da so vojaški ministri omilili svoje nasprotovanje Goulšrtu. Iz Brasiie poročajo, da je kongres odobril poročilo medparlamentarne komisije, ki priporoča odobritev popravka ustave z namenom, da bi vzpostavili parlamentarni sistem. Ta popravek, ki državne poglavarju odvzema njegovo dejansko oblast, so predložili z namenom, da bi podpredsedniku Goulartu olajšali prevzem funkcije predsednika republike. Dnevnik »O Globo«, ki izhaja v Rio de Janeiru, zatr« juje v svoji posebni izdaji, da bo vojska pristala na investituro Goularta v okviru parlamentarnega sistema. Q-menjeni list namreč tolmači tako proglas komandanta II. armade v Sao Paolu, v katerem se zagotavlja, da bo o-biambni minister Denys spoštoval odločitve kongresa. Vlada zvezne države Parana je danes izdala proglas, v katerem se ponovno poudarja njeno nasprotovanje »vsakršnemu državnemu udaru in vsakršni diktaturi«. Vlada hkrati poudarja, da bo spoštovala samo sklepe kongresa. Vojaški krogi v tej zvezni državi so povsem brezbrižni glede ukazov obrambnega ministrstva o demobilizaciji III. armade. Državno cesto, ki veže Sao Paolo, Rio Grande do Sul in Curi-tibo so danes zasedle čete na ukaz poveljnika V. vojaškega področja, ki ima svoj sedež v Curitibi, v zvezni državi Parana. S to zasedbo nameravajo preprečiti morebitni prehod čet in vojaškega materiala iz Sao Paola proti Rio Grande do Sul. Pri stanišče Paranaguo pa so danes zasedle čete III. armade, da bi preprečile pristanek enot zvezne vojne mornarice. Goulart je prispel z letalom iz Buenos Airesa v Montevideo, kjer ga je sprejel urugvajski minister za zunanje zadeve. Ko je odhajal iz Buenos Airesa, je Goulart zakričal novinarjem: «Odhajam v Brazilijo, da prevzamen predsedstvo«. «0 notlcias«, ki izhaja v Rio de Janeiru, je v posebni večerni izdaji objavil vest, da se obrambni minister Denys stil-nja s tem. da Goulart prevzame mesto predsednika republike v parlamentarnem režimu. prišli do zaključka, da je prišel trenutek, ko je treba dati resno opozorilo vojnim hujskačem v Pentagonu«. Takoj po včerajšnjem sporočilu sovjetske vlade je Bela hiša objavila izjavo, v kateri pravi med. drugim, da ta izjava kaže »popolno hinavščino* glede splošne in popolne razorožitve. Izjava obtožuje sovjetsko vlado, da je zaprla pot za sklenitev pogodbe o prepovedi jedrskih poizkusov, ko je letošnjega marca ((povsem menjala stališče glede številnih točk«. Ameriška izjava ponav-lja vse že večkrat izrečene obtožbe in argumente in pravi, da postavlja sovjetski sklep ZDA pred nujnost, da odločijo ukrepe, «ki jih narodni interesi narekujejo«. Zaradi tega je bi] Arthur Dean takoj odpoklican iz Ženeve. Predstavnik Bele hiše ni hotel nič izjaviti, kdaj mislijo ZDA sprejeti sklep o obnovitvi jedrskih poizkusov. Pripomnil je, da ame-riški znanstveniki ocenjujejo sedaj predvsem tehnične piati, ki jih vsebuje sovjetsko sporočilo in ki se tiče izdelovanja bomb z različno jakostjo ter izstrelkov, ki jih bodo prevažali, V zvezi z izjavo Bele hiše je objavila agencija TASS danes komentar, ki pravi med drugim: »Bela hiša je objavila izjavo, s katero skuša sistematično potvoriti dejstvo, da je bila Sovjetska zveza prisiljena odločiti se za obnovitev jedrskih poizkusov. Ta izjava ni nič drugega nego poizkus, da se zvali na SZ odgovornost za sedanjo rapetost na svetu, ki pa je dejansko nastala zaradi vojne psihoze, ki so jo ustvarili v ZDA in zaradi nebrzdane oboroževalne tekme v tej državi.« Izjava očita ameriški izjavi, da molči o povečanih vojaških pripravah NATO, o francoskih atomskih poizkusih in o vojnih grožnjah proti SZ v zvezi z Berlinom, ter ugotavlja, da je SZ prva zahtevala splošno in popolno razorožitev ter prenehanje poizkusov z jedrskim orožjem. »Prav zahodne države pol vodstvom ZDA in Velike Britanije, nadaljuje izjava, so več ko enkrat spodkopale vse napore Sovjetske zveze za sklenitev sporazuma o splošni razorožitvi. Ves svet ve, da so prav ZDA in \ olika Britanija zavrnile resolucijo OZN o prekinitvi atomskih eksplozij in so ve-nome spodbujale Francijo na nadaljevanje atomskih poizkusov ter s tem sabotirale delo jedrske konference v Ženevi.« TASS dodaja, da je Bela hiša objavila te »lažne in hinavske izjave« iz očitnih propagandističnih namenov. V New Yorku je sovjetski delegat v OZN Morozov izjavil, da je bil sovjetski sklep sprejet «V' interesu miru, ker se s tem lahko prepreči Zahodu, da sproži vojno«. Dodal je, da so radioaktivne padavine manj nevarne za človeštvo kakor jedrska vojna. Ni potrebno omeniti, da je sovjetsko sporočilo izzvalo po vsem svetu veliko zaskrbljenost, spričo dejstva, da sta dve glavni velesili — ZDA in SZ — obnovili oboroževalno tekmo, in ker se ta tekma zaostruje prav v trenutku, ko se v Beogradu začenja konferenca voditeljev nevezanih držav in ko se bliža začetek 16. zasedanja glavne skupščine OZN. Naj bodo utemeljevanja na eni in drugi strani kakršna koli, je sleherno nadaljevanje oboroževalne tekme obsojanja vredno in samo zaostruje blokovska nasprotja ter veča nevarnost novih spopadov. Kakor poročajo z Brazzavil-la, je predsednik bivšega francoskega Konga Julu pozval Hruščeva, Kennedyja in voditelje drugih velikih držav, naj skličejo konferenco na najvišji ravni v Brazzavillu. Britanski filozof Russell je izjavil, da «vsi prijatelji miru morajo globoko obžalovati sovjetski sklep o obnovitvi jedrskih poizkusov«. Russell je predsednik «odbora stotih«, ki se zavzema za prepoved jedrskega orožja. Na drugi strani pa se pojavljajo zahteve, naj tudi ZDA obnovijo jedrske poizkuse. Sicer pa se ZDA že pred nedavnim napovedale, da bodo začele podzemeljske jedrske poizkuse. Britanski zunanji minister lord Home je objavil posebno izjavo, s katero pravi, da je sovjetska napoved ((presenetljiva vest«. Izjava dodaja, da je SZ samo zavlačevala pogajanja v Ženevi, zato da medtem pripravi sedaj napovedane načrte. Dodal je, da je Velika Britanija sklenila takoj odpoklicati britanskega predstavnika iz Ženeve. Izjava pravi tudi, da je SZ dolžna na podlagi sklepa OZN začeti z ZDA prihodnji mesec nadaljnje razgovore glede razorožitve in da «noče niti čakati na rezultat teh razgovorov«. V Londonu pravijo politični opazovalci, da namerava sovjetska vlada povzročiti paniko v svetu v trenutku, ko nastaja možnost pogajanj glede Berlina in ko se v Beogradu začenja konferenca nevezanih držav. Voditelj laburistične parlamentarne skupine Brown je pozval britansko vlado, naj se nujno posvetuje z ameriško, zato da ne bi še ti dve državi obnovili jedrskih poizkusov. Dodal je, da je kljub vsemu nujno potrebno, skleniti sporazum o nadzorovani prekinitvi jedrskih poizkusov, čeprav se ta sedaj žut dokaj neizvedljiv, PRIMORSKI DNEVNIK _ 2 1. septembra 1* Vreme včeraj; najvišja temperatura 31.6, najnižja 21.2, ob 19. u-ri 27.7; zračni tlak 1023 rahlo narašča, veter 15 km severovzhodnik, vlage 41 odst., nebo jasno, moije mirro, temperatura morja 23.4 stopinje. Tržaški e vni k Danes, PETEK, 1. septe®6" Mladen .t Sonce vzide ob 5.25 in_z.a;°IllU i a 19 IH® 18.44. Dolžina dneva D-15- -» 1.13- ,, , ob U-A vzide ob 22.41 in zatone --Jutri, SOBOTA, 2. sep« Stefan Po objavi zakona o novih električnih tarifah Za še sedaj ostane pri nas vedno vse po starem Vodstvo Acegata še ni pripravilo novih lestvic, čeprav bi moral zakon stopiti v veljavo danes - Kako bo z davčno obremenitvijo cene električnega toka? Čeprav z današnjim dnem stopijo v vsej italijanski republiki v veljavo nove električne tarife, ki jih je določil pred par dnevi medministrski odbor za cene, je v našem mestu in na našem področju položaj v tem pogledu zelo nejasen. Predvsem je treba poudariti, da so na Tržaškem ozemlju še vedno v veljavi sklepi, ki jih je v tem oziru sprejela bivša ZVU. Z drug? strani menijo tudi, da je za uveljavljanje nove tarife električnih u-slug potreben poseben odlok tukajšnjega generalnega vladnega komisariata. Pomislek je razumljiv, če se upošteva dejstvo, da razni zakonski ukrepi italijanskega parlamenta in rimske vlade pridejo pri nas do veljave šele potem, ko jih generalni komisar dr. Palama-ra razširi na naše področje. Naj bo tako ali drugače, dejstvo je, da se v tem trenutku ne razpravlja o tem vprašanju v mestni ustanovi, ki je naravnost prizadeta, se pravi na Acegatu. Vodstvo podjetja še ni pripravilo novih lestvic, ker pač ne razpolaga še z nobenim uradnim pojasnilom, ki bi začrtalo nove smernice v politiki tarif električne energije pri nas. Javnost pa bi v tem trenutku hotela vedeti nekaj več v zvezi s tem vprašanjem. To je seveda razumljivo, saj je vsakdo več ali manj prizadet. Nikomur ne bo vseeno če bo moral plačati vsaka dva meseca določeno vsoto, višjo ali nižjo. Ali bomo v Trstu in na našem področju plačevali električni tok več ali manj kot prej? Na to vprašanje danes še ne moremo odgovoriti, žal niti približno. Dejstvo je, da se je v Trstu plačeval električni tok, ne vpoštevajoč državne in občinske davke, po 30 lir za kWh. Po novem ukrepu medministrskega odbora za cene bi se morala ta vsota dvigniti na 32 lir. Kaj pa bo z ostalimi dajatvami? Do sedaj je znašal državni davek. 1.10 lir, medtem ko je bil občinski davek zelo višji, saj je dosegal 10 lir. Poleg tega so prištevali k tem zneskom še tako imenovano termično nadceno v znesku 0,50 lir. Tako je kWh stal 41,60 lir. K tem je bilo treba dodati še 1,248 lir na račun Ige, tako da je potrošnik plačal 1 kWh po 42,848 lir. Kaj se bo zgodilo sedaj? Predvsem ]e treba pripomniti, da bi izenačenje pogojev prodaje električne energije v Trstu z italijansko republiko pomenilo, da bi pri nas morali plačevati 3,50 lir za vsak kWh na račun državnega davka namesto 1,10 lir kot do sedaj. Ce bj občinski davek v višini 10 lir ostal na isti ravni, pa če bi tudi istočasno odpravili termično nadceno (kar se zdi da se bo zgodilo), potem bi morali v bližnji bodočnosti plačevati električni tok za razsvetljavo dražje kot doslej. Vendar pa ni mogoče v tem pogledu spregovoriti zadnje besede, ker je sam CIP sporočil, da bo pristojno ministrstvo predložilo parlamentu zakonske osnutke, ki predvidevajo določene spremembe na področju obdavčitve električnega toka. Izvajanja glede električnega toka za razsvetljavo veljavo na splošno tudi glede uporabe e-lektričnega toka za gospodinjske potrebe. Pri tem pa je treba pripomniti, da bo prišlo verjetno do ukinitve takoime-novane nočne tarife. Vsaj to mnenje prevladuje v nekaterih krogih pri Acegatu, čeprav se nam zdi, da ne bi bilo mogoče zagovarjati takega ukrepa s gospodarskega stališča. Znano je namreč, da je nočna tarifa industrijskega toka ugodna ne samo za potrošnika, temveč tudi za lastnike razdeljevalnega omrežja, saj je nočni tok zelo poceni. Elektrarne so namreč v največji meri zainteresirane, da proizvajajo čim večje količine nočnega električnega toka, ker bi šla sicer vodna sila, s katero razpolagajo, v nič. S tem seveda še nismo povedali našim bralcem, ali bodo plačevali električni tok več ali manj kot prej. Iz zgornjih u-gotovitev sledi, da verjetno ne bo velikih sprememb. Težji položaj pa bo morda nastal v Acegatu, kjer bodo morebitne spremembe, ki bodo nastale kot posledica uveljavitve novih tarif, znižale dosedanje prejemke. Pripomniti je treba, da v tem primeru ne bodo mogli več pobirati posebnih prispevkov na račun števcev ter da bodo primorani, da brezplačno zgradijo električne napeljave do - kWh moči 300 m daleč od transformatorskih kabin. Ti prejemki in občutno visoka cena za vsak prodani kWh so omogočili Acegatu, da je kril izgube na drugih področjih, posebno v avtobusnem, filobusnem in tramvajskem prometu. Počastitev spomina bazoviških junakov ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH ŽRTEV javlja, da bo na obletnico, dne 6. septembra ob 17. uri polaganje vencev na njihove grobove pri Sv. Ani V nedeljo dne 10. t. m. ob 15. uri bo na strelišču pri spomeniku pri Bazovici kratka slovesnost s polaganjem vencev na spomenik, medtem ko bosta združena pevska zbora prosvetnih društev iz Bazovice in Padrič zapela nekaj pesmi. flimiiiitimiiiiiitiHHiimiiiiimtaiiaiuHiiHHiiiiHHiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Preiskava o streljanju na Trsteniku Karabinjerji niso še ničesar odkrili Na karabinjerskem povelj- bila niti potrjena niti za- stvu smo se včeraj pozanima' li, če je kaj novega v zvezi s streljanjem na Trsteniku, do katerega je prišlo v ponedeljek zvečer. Zvedeli smo le to, da je preiskava v teku, da doslej še ni bil najden noben 1ulec nabojev in da poveljstvo ne more dati nobenih drugih informacij. Verzija o dogodku, ki smo jo objavili v naši včerajšnji številki, namreč da do prvega streljanja ni prišlo pri napravah RAI, temveč na kraju, ki je od njih oddaljen kakih 400 metrov, ni r RIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL. MONTECCHI 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-638 PoStni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico l-II, — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338 NAROČNINA Mesečna 650 lir — Vnaprej: četrtletna 1800' lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 oin, četre-letno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo trža- škega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljub. ljana, Stritarieva ulica 3-1, tel. 21-982, tekoči račun pri Komun a! n' banki v Ljubljani 600-14/3-375 OGLASI Gane oglasov: Za vsak mm v Širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravm 120, osmrtnice 90 lir. — Mah oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi »e naročajo prt upravi Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja in tiska ZTT, Trst nikana Vsekakor pa smo zadovoljni, da se preiskava nadaljuje, predvsem zaradi tega, ker smo prepričani, da bo resnica prišla prej ali slej na dan Pešci niso varni niti na črtastih prehodih Ali bo v prihodnosti Acegat še lahko kril svoje izdatke s temi dohodki? V tem trenutku se to vprašanje začenja postavljati z vedno večjo ostrino. Slišati je že glasove, da bi bilo potrebno v primeru »izgub« na področju prodaje električnega toka, povečati tarife mestnim prevoznim sredstev. Menimo, da bi bil vsak podoben ukrep na tem področju popolnoma zgrešen. Ne moremo namreč primerjati Trsta, ki preživlja že več let hudo gospodarsko krizo, z mesti, ki so v polnem gospodarskem razmahu in kjer je dovolj dela za vse. V naših pogojih so politične cene določenih javnih uslug še vedno neizogibna nujnost. 31. julija je bilo na našem področju 309.571 prebivalcev Prebivalstvo šestih občin Tržaškega ozemlja je štelo 31. julija 309.571 oseb. V primerjavi s prejšnjim mesecem se je število prebivalstva Tržaškega ozemlja zmanjšalo za 71 enot. Ob istem datumu so zabeležili v tržaški občini 280.871 stalno naseljenih prebivalcev. «»------------------- Nove enosmerne ulice za avlni promet Od pojutrišnjega dne naprej bodo uvedli v ulicah Torre-bianca, Valdirivo in Macchia-velli neke spremembe glede avtomobilskega prometa. Novi predpisi predvidevajo enosmerno vožnjo po Ul. Torre-bianca, in sicer v smeri od Korza Cavour do Ul. Carduc-ci. V isti smeri se ne bo smelo voziti tudi no Ul. Macchia-velli od Korza Cavour do Ul. 30. oktobra. Ul. Valdirivo pa bo enosmerna v smeri od Ul. Carducci do Korza Cavour. Novi predpisi predvidevajo tudi enosmernost vožnje po Ul. S. Lazzaro, in sicer na odseku med ulicama Torrebian-ca in Valdirivo. Po tem odseku bodo avtomobili smeli voziti od Ul. Torrebianca do Ul. Valdirivo. V omenjenih ulicah bodo motorna vozila lahko parkirala tudi na levi strani v smeri vožnje. Podtajnik za turizem v Trstu Obiskal je nekator«* turistične objekte Razgovor s predstavniki turističnih ustanov Včeraj je bil na zasebnem obisku v Trstu podtajnik v ministrstvu za turizem Gabriele Semeraro.. Visokega gosta, ki potuje v spremstvu soproge in osebnega tajnika, sta že v Benetkah pričakala in pozdravila predsednik in ravnatelj tržaške Pokrajinske turistične ustanove odv, Volli ter dr. Rinaldini, ki sta ga spremila do Trsta. 2e med potjo sta tržaška predstavnika obvestila poslanca Semerara o glavnih problemih, ki zadevajo turizem na področju tržaške pokrajine. V Devinu so podtajnika za turizem pozdravili predstavniki ustanov' za javna dela, ki so ga potem spremili na ogled nekaterih objektov, ki jih gradijo pod okriljem SELAD in po načrtih Pokrajinske turistične ustanove. V razgovorih je poslanec Semeraro zagotovil, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da bodo ta dela čimprej končana. Gre predvsem za izgradnjo turistične hiše v Sesljanu ter ceste, ki se gradi proti nabre-žinskemu portiču. Ob 13. uri je Pokrajinska turistična ustanova priredila gostom na čast kosilo, katerega so se udeležili predstavniki tržaških oblasti. Po ko- n....................................................................................................m....m, Po sporočilu vodstva ladjedelnice Felszegy Odločen nastop delavcev preprečil 100 odpustov Podjetje je preklicalo odpuste potem ko so delavci zagrozili s stavko za nedoločen čas * Pogajanja med sindikati in lastniki podjetja Vodstvo ladjedelnice Felsze-gy je predvčerajšnjim nenadoma sporočilo, da bo odpustilo z dela 100 izmed svojih 437 delavcev. Proti takemu ukrepu, ki je vzbudil razburjenje in nezadovoljstvo med vsemi delavci in miljskim prebivalstvom, so takoj odločno nastopili sindikati. Včeraj dopoldne so se delavci zbrali na zborovanju in sklenili, da bodo stavkali za nedoločen čas, če vodstvo podjetja ne bi preklicalo svoj ukrep. Nato so sindikalni zastopniki imeii razgovore z vodstvom podjetja, popoldne pa je bilo spet veliko zborovanje' delavcev ih uradnikov,- Po odločnem nastopu sindikatov in krepkem odgovoru delavcev je vodstvo omenjene ladjedelnice sporočilo, da za sedaj ne bo prišlo do odpustov. O tem bodo sledila še pogajanja prihodnji teden. Delavci so na popoldanskem zborovanju sprejeli na znanje sklep vodstva ladjedelnice in so prekinilo stavko. Poudarili pa so, da se ne bodo ustrašili nadaljnje krepke akcije, če bi bila naslednja pogajanja glede odpustov nezadovoljiva. Odhod delegacije trgovinske zbornice na dunajski velesejem Danes odpotuje na Dunaj kjer bo prisostvovala otvoritvi dunajskega velesejma, delegacija tržaške trgovinske zbornice in vseh ustanov, ki sestavljajo enotni propagandni odbor. Delegaciji načeluje predsednik trgovinske zbornice dr. Caidassi. Tržaški paviljon, ki so ga postavili na razstavnem prostoru, je sestavni del italijanske razstave. Tudi letos so tržaški razstavljavci posebno poudarili pomorske, industrijske, trgovske in turistične zmogljivosti našega mesta. «»-------- V Istrski ulici je sinoči Slavko Švara, ki stanuje na Reški cesti št. 103, povozil z motorjem 62-letno Ivanko Cok por. Znebel iz Ul. Pozzo 2, ki je tam prečkala cesto na določenem prostoru za pešce. Zenska se je pobila in ranila po levi nogi, zaradi česar so jo sprejeli na I. kirurški oddelek in se bo morala zdraviti osem dni. J Na obrežju pred prefekturo pa je 51-letni Giovanni Cicco-gna iz Ul. Ruggero Manna 9 povozil z avtom 68-letno Italo Surich vd. Berti iz Ul. San Sebastiano 6. Zenska si je verjetno zlomila levo nogo in se je pobila ter ranila po desni roki. Sprejeli so jo na opazovalni oddelek, zdraviti pa se bo morala 10 ali 40 dni. Hude posledice nerodnega padca Na ortopedski oddelek so sinoči sprejeli s pridržano prognozo 81-letnega Andreja Del-loreja iz Ul. Navali 13, ki je predvčerajšnjim nerodno padel in si zlomil desno nogo, ker mu je nenadoma postalo slabo. Nezgoda na delu Na delu v pristanišču se je sinoči ponesrečil 57-letni Antonio Lindi iz Ul. Marchesetti 28, a ne hudo, saj bo okreval v dobrem tednu. Pomagal je pri raztovarjanju bombaža, pa je velik zavoj padel in ga obrsnil ter ranil in pobil po desni nogi. Sprejeli so ga na opazovalni oddelek in se bo moral zdraviti osem dn\ seznamov zavarovancev obrtniške bolniške blagajne S 1. septembrom bodo objavili na občinskih oglasnih deskah Tržaškega ozemlja ter na oglasni deski Pokrajinske bolniške blagajne za obrtnike v Ul. Udine 19, seznam članov, ki so bili vpisani ali zbrisani, ali pa so prijavili določene spremembe v razdobju od avgusta 1960 do julija 1961. Seznami bodo ostali na oglasnih deskah do 15. septembra. Pritožbe proti kakršnikoli nepravilnosti v spisku naj prizadeti vložijo pri pokrajinski komisiji na obrt pri trgovinski zbornici v roku 30 dni po objavi seznama. Po preteku tega roka bodo poslali vse postavke glede katerih ne bodo vložene pritožbe na davkarijo. Obrtniki lahko plačajo vse prispevke naenkrat na posebni poštni tekoči račun. Vendar pa. morajo v tej zvezi napraviti prošnjo na vzajemno blagajno, in sicer do 15. septembra. Leteča preproga francoskega turista V teh dneh se kar vrstijo na komisariatih javne varnosti pritožbe raznih turistov in lastnikov motornih vozil. Vse kaže, da imajo avtomobilske miši na piki zlasti tuje turiste, kar je popolnoma ra- zumljivo, saj imajo turisti v avtomobilih, prtljago in razne predmete, ki jih domači avtomobilisti ne puščajo v svojih vozilih. Tokrat je bil na vrsti francoski turist Michel Menof, ki je prijavil policiji, da so neznanci vdrli v avto, ki ga je parkiral v Ul. Geppa, ter odnesli vse, kar so našli. Malopridneži so najprej zagledali krasno preprogo, ki je bila na sedežu. Bistro oko je takoj ocenilo plen in vrata avtomobila so bila kmalu odprla. Avtomobilske miši pa se niso zadovoljile samo s preprogo, malopridneži so odnesli radio tranzistor in kovček, v katerem je imel nesrečni Jurist obleko. silu se je predsednik Pokrajinske turistične ustanove odv. Volli zahvalil podtajniku Se-meraru za njegov obisk v našem mestu ter mu podaril lepo publikacijo o Trstu, delo tržaške slikarke Ganzm-anove. Poslanec Semeraro pa je v odgovoru zagotovil, da se bo zavzel za rešitev raznih vprašanj, ki so mu bila predložena ter je izrazil svoje zadovoljstvo nad delom, ki ga je doslej opravila Pokrajinska turistična ustanova v sodelovanju z drugimi oblastmi. Po kosilu je visoki gost s svojim spremstvom obiskal Miramarski grad, potem pa je odšel na sedež Pokrajinske turistične ustanove, kjer se je zadržal v razgovoru s predsednikom in ravnateljem. Končno so gostje še obiskali katedralo in grad Sv. Justa, kjer jih je sprejel član upravnega sveta Avtonomne turistične in letoviščarske ustanove dr. Gentile v spremstvu ravnatelja dr. Quittana, ki sta poslancu Semeraru obrazložila nekatera vprašanja, ki zadevajo turistični razvoj Trsta. Mačka spravila vespista v bolnišnico 19-letni Armando Pittao iz Križa štev. 3 se je sinoči okrog 23. ure ponesrečil z vespo v Nabrežini. Mladenič je ob tisti uri vozil po Kam-nolomski ulici, ko se mu je nenadoma pojavila pred kolesom mačka. Da bi ne povozil živali, je fant' skušal za-okreniti vozilo. Toda nesreča je hotela, da je zgubil oblast nad vespo in se zaletel v zid. V bolnišnici, kamor so ga prepeljali z Rdečim križem, so mu ugotovili rane in praske po raznih delih telesa in se bo moral zdraviti od 8 do 40 dni. Slovensko gledališče v Trstu Danes v «ARC0BAL£H^ Otvoritev kinematografske sezone 1961’ Jutri, 2. septembra t. I. ob 20.30 priredi na prostem v Nabrežini komedijo BRANISLAVA NUSICA «Drj Režiser: ADR I J AN Scenograf: JOŽE CESAR RUSTJA V nedeljo, 3. sept. t. 1. ob 20 priredi na prostem v Nabrežini opereto v treh dejanjih EMMERICHA KALMANA «ČARDAŠKA KNEGINJA» Dirigent: OSKAR KJUDER Režiser: A D R I J A N Scenograf: JOŽE CESAR RUSTJA KINO IZLET kNOI DONNE« V BENETKE Izlet, ki ga bo priredila 3. t. m. v Benetke za dekleta, prijateljice in čitateljice revija «Noi Donne« je naletel na velik odziv. Zato se obveščajo vse udeleženke, da bo odhod v nedeljo ob 6. uri s Trga Stare mitnice. Na razpolago je samo še nekaj mest. Pohitite! GLASBENA MATICA ---- TRST ----- Sisto Pertegato s Trga Jakoba 3, je prijavil policiji, da so mu neznanci ukradli skuter, ki ga je parkiral ponoči na cesti blizu doma. Giovanni Celentano iz Ul. Chiauchiara 3 se je pritožil, da mu je nekdo ukradel na dvorišču hiše bicikel. Tudi Plaolo Fonda se je pritožil, da so mu neznanci ukradli bicikel pred železničarskim kopališčem. Vpisovanje v šolo Glasbene Matice bo v dneh od 1. do 9. septembra v šolski pisarni, Ul. R. Manna 29, telefon 29779 od do 12. ure dopoldne. Poučujejo se klavir, violina in vsi ostali orkestralni inštrumenti. Pričetek pouka v ponedeljek, ........................................................ m...imunim V torek v Rovinju Zaključek seminarja za italijanske učitelje Seminarja se je udeležilo kakih 40 učiteljev italijanskih osnovnih šol iz puljskega, reškega in koprskega okraja Predvčerajšnjim se je v Rovinju zaključil desetdnevni seminar, -ki so se ga udeležili učitelji italijanskih osnovnih šol iz puljskega, reškega in koprskega okraja. Seminar je bil v rovinjski gimnaziji pod vodstvom prof. Antonia Bor-meja in se ga je udeležilo kakih 40 italijanskih učiteljev. Ob zaključku tečaja so učiteljem razdelili diplome. Slovesnosti so se udeležili številni predstavniki oblasti, med njimi tudi, ravnatelj okrajnega pedagoškega inštituta v Pulju Anton Crnobori, ki je tečajnikom in predavateljem čestital za velik uspeh seminarja. Predavanja na seminarju so bila zelo zanimiva. Najprej je predaval univ. prof. Mirko Deanovič iz Zagreba o »Klasicizmu in srednjem veku v Bo- Mali kit je povzročiI med kopalci Približal se je obrežju in ko je opazil, da ni na pravi poti jo je ubral spet po širokem morju Med kopalci v Grljanu, pri Miramaru in v Barkovljah je včeraj nastal velik preplah. Vsi prestrašeni so bežali iz vode in vpili na pomoč, kakor da bi se bližala velika pošast. Pošast ni bila, pač pa je zašel v naš zaliv mlad kit, ki pa je kmalu spoznal, da ni na pravi poti in je odšel, ne da bi napravil kakšne škode. Najprej so ga zapazili v Grljanu, in sicer za Miramar-skim gradom, kjer je prišel kar do ribiškega portiča. Ribiški čolni, jadrnice in barčice, ki jih je tam vse polno, so se zibale, kakor da bi pihala burja ali da bi bil pod morjem potres. Preplašeni kopalci - in zaskrbljeni ribiči so takoj opozorili pristaniške oblasti, ki so poslale na kraj dva motorna čolna, medtem pa je mladi ki* menjal smer proti Bar- kovljam. Tudi tu je nastal preplah; ko pa se je vsega tega naveličal, jo je ubral spet po širokem morju. Najprej se ga je napil nato pa skočil v morje žanski komediji«. Predavatelj je imel kasneje še eno predavanje, in sicer o ((Istrskih dialektih«, pri čemer se je še posebno zaustavil pri obravnavi dialekta, ki ga govorijo v Rovinju in okolici. Zelo zanimivo predavanje je imela prof. Giorgina Levi iz Turina, ki je govorila o temi «Odporniško gibanje v italijanski sodobni literaturi« ter o »Problemih šole in šolske reforme v Italiji«. Predavanje turinske profesorice je bilo še zlasti zanimivo zaradi tega, ker so učitelji lahko primerjali šolski sistem v Jugoslaviji z onim v italijanski republiki. Prof. Eros Sequi 2 beograjske univerze je predaval »Literaturi in interpretaciji tekstov«, medtem ko je prof. Jernej z zagrebške univerze obravnaval ((Italijansko fonetiko«. Potem je treba omeniti predavanje prof._ Zoriča, ki je govoril o ((Splošni italijanski literaturi«, in sicer od leta 1890 do 1915 ter o «Liriki» v razdobju od leta 1916 do 1943. Svoje predavanje pa je zaključil z razdobjem po zadnji svetovni vojni s posebnim poudarkom na Pratolinija, Vit-torinija, Pavesej-a in Mojavio Končno je bila vrsta še na prof. Domenicu Cernecchi, ki je imel predavanje o temi ((Harmonija in ritem v jeziku«, medtem ko je seminar zaključil prof. Antonio Bor-me iz Rovinja s predavanji ((Italijanski jezik govorjen in pisan v Italiji v današnjih dneh« ter »Dvomi in napake italijanskem jeziku med Kdo ve, kaj mu je padlo v glavo, da je včeraj pozno popoldne 27-letni Sergio Ponga iz Ul. Baiamonti 63 skočil v morje ob koncu kanala. Bil je precej vinjen, pa se je dobro premočil in pri padcu pobil ter ranil po prsnem košu, desni rami in levi nogi ter desni roki. Nekdo ga je potegnil iz nevarnega položaja, nalo pa so ga z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na 1. kirurški oddelek. 7draviti se bo moral dober teden. vsakdanjim delom«. Štiri ure so bile posvečene tudi gledališču, in sicer s posebnim poudarkom na italijansko gledališče ter moderno interpretacijo. Glavno besedo je imel literat Osvaldu Ra mous z Reke, sodelovali pa so tudi člani reškega italijanskega dramskega gledališča Pomen seminarja je bil razviden tudi iz tega, da so raznim predavanjem sledili tudi številni politični in kulturni delavci iz koprskega in puljskega okraja ter višji funkcio narji šolskih oblasti, IIIIIMIIIIIIIKIIIIIHIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMI Nazionale 16.00 »Zlato sedmerih svetnikov«, vvarnercolor. Fenice 16.00 »Macist proti vam-pirju«, technicolor, Gordon Scott, Gianna Maria Canale. Excelsior 16.00 »Tajne poti«, Richard VVidmark, Sonja Zie-mann. Grattacielo 15.00 Otvoritev sezone 1961-62: »Hrabrost in izziv« eastmancolor. Dirk Bogarde, John Mills. Arcobaleno 15.30 »Mongoli*, eastmancolor, Jack Palance, Anita Ekberg. Superdnema 16.00 »Totč in prevara 62», Totb. Alabarda 16.30 »Kralj Tihega o-ceana«, John Wayne, A. Brith. Aurora 16.30 «Vsi norijo na palubi«. Cristallo 16.30 »Kavarna Evropa« technicolor, Elvvis Presley. Garibaldi 16.30 na Prostem 20.15 «Bandiido», technicolor, Robert Mitahum. Capitol 16.30 »Primež«, Claude Dauphine. prepovedano mladini. Impero 16.30 «Komu zvoni«. Italia 16.00 «Salemske device«, Milene Demongeot. Prepovedano mladini. Massimo 16.30 «Sinovl puščave«, Stan Laurel, 01iwer Hardy Moderno 18.00 »Gusarji obale«, technicolor, Lex Barker, Livio Lorenzon. Astoria 17.00 »Rasputin in cesarica«. Astra 16.30 »Italijani v peklu«. Vittorio Veneto 16.00 Revija policijskih filmov: «X 9 - agent Inter-pola«, Peter Van Eyck. Ideale 16.30 «Baron», Jean Gabiti; Marconi 16.30 na prostem 20.00 »Morilec udari za hrbtom«, Do-nald VVollit, Robert Bray. Abbazia 16.00 «Tiste...», K. Fi-cher. C. Holm. Prepovedano mladini. Odeon 16.00 «Možje In plemenitaši«, A. Cifariello, M. Carote-n-u-to. z veliko premiero tAOtifiOJj prihaja M JACK RAlM ANITA EKBflf f ANOREDE^ S^HNieAf^ PREPOVEDANE VSE IZKAZNICE 11. septembra. iiiiiii minimumi ■imiimmmi niniiiu ( ŠOLSKE VESTl ) Na Državnem trgovinskem tehničnem zavodu v Trstu se vrši vpisovanje za šolsko leto 1961-62 vsak dan od 9. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ul. Caravaggio 4, neprekinjeno do vključno 25. septembra 1961. Popravni izpiti za vse razrede se bodo začeli 4 septembra ob 8 url po razporedu, ki je razviden na zavodovi oglasni deski. Ravnateltstr-> Državne nižje Industrijske strokovne šole s slovenskim učmm jezikom v Trstu opozarja prizadete starše, da se vrši vpisovanje učencev tn u-čenk za prihodnje šolsko leto 1961-62 za I. U. in III. razred do vključno 25. septembra t.l. Obenem opozarja učence in u-čenke, ki so bili pripuščeni k popravnim izpitom v jesenskem roku, da se prtčno nižji tečajni in razredni izoiti v ponedeljek 4. septembra t.) ob 8.30. Podroben razpored in urnik posameznih izpitov sta na vpogled na razglasni deski šole. Ravnateljstvo Državnega znan-stvenega liceja sporoča: Vsi popravni izpiti — sprejemni za licej, razredni — v jesenskem roku 1960-1961 se prično dne 4 .septembra 1961 ob 8.30 s pismenim izpitom iz slovenščine. Zrelostni izpiti v jesenskem roku šolskega leta 1960-1961 se prično dne 15. septembra 1961 ob 8.30 s pismenim izpitom iz Italijanščine. * # * Na Državnem znanstvenem liceju s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z znanstvenim učnim na- ljuje do 25. septembra 1961 vsak delavnik od 10, do 12. ure. Za vpis so potrebni naslednji dokumenti: 1. Rojstni list od anagrafskega urada; 2. potrdilo o precepljenju; 3. potrdilo o zdravih očeh; 4. zadnje šolsko spričevalo. Vsa druga pojasnila se dobijo na šolskem tajništvu. , • * • Ravnateljstvo Državne industrijske strokovne šole na Opčinah sporoča, da se popravni izpiti v jesenskem roku pričnejo ponedeljek 4. septembra ob 8.30 zjutraj. Razpored izpitov Je na oglasni deski, * * >8 Ravnateljstvo državnega Indu strijskega tečaja v Nabrežini z oddeljenimi razredi v Sv. Križu javlja, da se vrši vpisovanje u-čencev in učenk za prihodnje šolsko leto 1961-1962 za I., II. m 111. razred do vključno 25. septembra tega leta vsak dan od 10. do 12. ure od 4. septembra t.l. dalje. Obenem opozarja učence In u-čenke, ki so bili pripuščeni k popravnim izpitom v jesenskem roku, da se prično nižji tečajni in razredni izpiti v ponedeljek 4. septembra t.l. ob 8.30 uri na sedežu tečaja v Nabrežini, Razporeu in urnik izpitov sta na vpogled n« oglasni deski tečaja v Nabrežini, * * * Vpisovanje na slovenskem učiteljišču v Trstu se je začelo. Zaključilo se bo 25. septembra. U-radne ure so vsak dan od 10 do 13. Črtom tudi popolne razrede klasičnim učnim načrtom, se vrši vpisovanie za solsko leto 1961-1962 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v UliCj Laz-zaretto vecohlo št. 9 neprekinjeno do 25 septembra 1961 Navodila glede vpisovanja so razvidna na zavodovi oglasni deski. * * • Ravnateljstvo industrijskega strokovnega tečaja v Dolini javlja, da se vrši vpisovanje za prihodnje šolsko leto vsak dan od 9. do 13. ure v tajništvp šole. Za vpis v II. in HI, r. Je čas do 15. septembra. Ob vpisu mora učenec predložiti zadnje šolsko spučevaio in prijavnico, kt jo aobi v šoli, vse druge listine lahko predloži učenec do 30. sep-ten bra. Učenci, ki Imajo popravljalne izpite v septembru, se bodo vpisali takoj po opravljenih Izpitih. * • • Ravnateljstvo nižje trgovske strokovne šole pri Sv. Ivanu obvešča dijake, da se vpisovanje v L, U. in tretji razred nada predvaja danes I. t. m. ob 18. uri in ob 20. on stem Cinemascope Metro barvni tilto’- Igra lju (IL GIOCO DELL’AMORE) - < Igrajo: Debbie Reynolds, Tony Randall in RAZflA OBVESTILA Tržaški filatelistični klub »L. Košir« V nedeljo, 3. septembra t.l., bo v prostorih kluba, Ul. Mon-tecchi 6-1II., prvi sezonski sestanek od 10. do 12. ure. Tisti člani, ki še niso prevzeli vseh zadnjih novitet, naj to store na tem sestanku. IZD®, fl J. Prosvetno drU*1^nl»J* t svobodi« iz ScmLriliKL 24. septembra ob j jega bala« enodh Bled in v Bohinj - , « d° „ 5' f ce). Vpisovanje v , pri Albertu Per‘.vj6U f ju in Sergiju Rad° ......................i....................»...u....... OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 31. avgusta se je v Trstu rodilo 5 otrok, umrlo je 8 oseb. UMRLI SO: 84-letna Maria Čehovin’ vd. Stua, 70-letnt Giovanni Gripparl, 82-letni Antonio Zor-zan, 48-letni Franc Jerkič, 59-letnl Eugenio Caropresi, 29-letna Vittoria Buzzaj por. Zerovnieh, 83-letua Agnese Martelanz vd. Barini, 82-letna Caterina Calllga-ris vd. Miniussl NOČNA SLUŽBA LEKARN Cipolla, Ul. Betpoggio 4; Godina Enea, Ul. Glnnastlca 6; Al-la Maddalena, Istrska ulica 43; Pizzul Cignola, Korzo 14; Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26. MALI OGLASI PODI IZ FURNIRJA po 330 lir kv. m — Les-ve za domačo uporabo iz mehkega In trdega lesa, vseh velikosti, močne Izdelave — se orodajo v Ulici Gam-fclnl št. 3. Vsem prijateljem in znancem, sporočah10'^^1' včeraj ob 9. uri po dolgi in mučni bolezni 84 let preminila MARIJA GRGIČ roj . GOMBAČ Pogreb drage pokojnice bo danes 1. seP tel*1 16. url iz hiše žalosti v Bazovici št. 97. Žalujoči otroci: An g(si> Marija, Željko, Vera snahe, vnuki in ostal0 drei’„> -tl Bazovica, Ljubljana, Zagreb, 1. septem bra iJi* Neutrudna pri delu in tiha mnogo prerano, po kratki in mučni bolezn''.fl „ol>* 52 let zapustila naša draga soproga, mah18 PERTOT MARIJA roj Pogreb nepozabne pokojnice bo dane5 hiše žalosti na domače pokopališče. .p t)A .i Žalujoči: Soprog ' jti»c otroci Vanda, SohJa’ vni) zeta, nevesta Nabrežina, Trst, Koper, 1.9.1961. zsP US' til* Po dolgi in mučni bolezni nas 3e ati vedno naša draga mama, teta in stara i" NEŽA BARIČ Sporočajo žalostno vest družine: p\e$ ^ luga - Skrober - Shwab - Martelanc Ferluga ostalo sorodstvo. Pogreb bo danes, 1.9. ob 17.30 uri na pokopališče. Trst, 1. septembra 1961. bar1 -K°V r Sorski dnevnik — 3 1. septembra 1961 Ob spremembah v alžirski začasni vladi Preteklost in značilnosti j^vega predsednika vlade "Vrhovno vodstvo mora biti neposredno poveza-n° z osvobodilno armado in narodom v deželi...»i “u. v Libiji je sko- rji J1'110*'0" v Libiji °i5 Naclonal" traial° zaseda- ske revownega Sveta alžir' delu ni nrnHJ?' ° nieS°vem konkret« 8 V SVet nobe' ludi “„**?? vest, ker je Ml PrePoved£m novinarjem pra«čen0 „1 ,prlst°P z u-b‘ vsaka i°brazlozitvijo, da bi bila dai= maClja' ki ne t0'ilom iaui,z uradnim spo-Vraznikom r, ° koristila so-ka» &nPreKd. dnavi pa je Ut5dl>0 spo?n-0, ]avljeno tudi "kttiesečnp ° 0 zaključku Ba,«n Sfk • razPrav'janja. tl{nih vaau.1;W ZIj?nih Poli' v°lucije voditelj, ev alžirske re- s^vovali tnV Ses*anku priso-“iki i2 tud> vojaški povelj- »aLšč u , Je’ ki so bili ,edanje. Pozvani na za- Otresal Žfj ^?c'°nalni svet J« v »la anji Položaj voj-Vij0 > in Odnose -»kih in P? neuspešnih se je ’grienskih razgovo- 5tle nanašJ,0 SP°ročil0 ven' , v začasn fa sPremem-rePublike 7 -Vladi alžirske !afasna alžir!!C' je> da j , število a.ylada zmanj- I Polni tn,!Vlllil1 članov in ?ekvne jn n .d°bila značaj 's tudi r. v°jne vlade. To njega n„i . tat - s Položa S evian- je s. - prav se^a- «eniba PO nr Vako da SPre-r-liajo Dra ocenah predlo v P avzaPrav novo e- L“luciia. Sk0°rU- alŽirske re' n Usi Poeaia 8J triletni Po-s francoskim «L °s,ali n de Gaullom hi^ni- Zal °Pcdnoma brez-i>ami ,e tudi revo-d, je et Alžirije oce- viaaU nujno sedanjem tre-> tarad° ustvariti tako Wsti' tako LVečje nčinko-n» m.*, vojaškem kot *°vi ^»ke Rednik začasne ^ je Ben Susev 0,8a»i0v’ PoznVelC naPrednih it ^!'aator ; an kot izvrsten da s« ” Pobornik ide-orajo vsi kadri Rabaha Bitata in Mohameda Kidera, ki zavzemajo položaj državnih ministrov, je v vladi samo še šest članov. Med njimi je samo minister za informacije Mohamed Jazid civilist, aktivist, ki opravlja svoje delo za osvobodilno gibanje izključno v inozemstvu. Vsi ostali člani vlade z novim predsednikom vred so aktivni borci osvobodilnega gbanja. Med njimi je Be-kasem Krim še naprej podpredsednik in minister za notranje zadeve. Minister za oborožitev in za splošne zveze je Abdelhafig Busuf in že omenjeni minister za zunanje zadeve Saad Dahlab. Razen dosedanjega predsednika Ferhata Abasa ni v novi vladi tudi ministrov Ahmeda Francisa in Abdelha-miga Nehrija, pripadnikov nekdanje Abasove organiza- cije »Kunije manifesta« (UD-/ MA), ki se je pridružila o-svobodilnemu gibanju šele v sredini leta 1956. Okrepitev vodstva borbe (v novo vlado so prišli trije člani revolucionarnega sveta) in splošna težnja, da se izvede koncentracija vseh sil za nadaljnjo krepitev g banja po eni strani in mednarodnih vezi po drugi, bo imela velik vpliv na nadaljnji potek borbe alžirskega ljudstva. Sestanek v Kairu, posebno pa v Beogradu, kjer bo osebno sodeloval Ben Keda, bo dal nove dokaze o pripravljenosti Alžircev, da se borijo do popolne neodvisnosti svoje dežele in da so istočasno aktivni borci na mednarodni pozornici za politiko sporazumevanja in ne-vključevanja v bloke. M. B. Osvobojene države Crne celi ne so začele pospešeno razvi jati svoje šolstvo, kar je najboljše jamstvo za njihov hitrejši dvig iz zaostalosti. Na sliki mali Crnčki se mučijo z osnovnim znanjem Tradicionalni festival zabavne glasbe « OPATIJA 61 Od 5. do 7. oktobra 20 pesmi v dvovrstni izvedbi z dvema orkestroma - Adamič letos ne sodeluje » Od 5. do 7. oktobra bo v Opatiji tradicionalni festival zabavnih melodij «Opatija 61». Te dni je bilo zaključeno aranžiranje predloženih kompozicij, v kratkem pa se bo v Zagrebu in v Ljubljani začelo snemanje melodij, ki bodo v prodaji med festivalom samim. Določena sta tudi že orkestra, ki bosta spremljala pevce in sicer: Plesni orkester radio-televi-zije Zagreb z dirigentom Mi-ljenkom Prohaskom in Zabavni orkester radio-televizi-je Ljubljana pod vodstvom Marija Rijavca. Letos bo prvič, da ne bo slovenskega orkestra vodil znani komponist in dirigent Bojan Adamič. Menijo, da je Adamič odklonil sodelovanje, ker ni bila sprejeta njegova sicer dobra zamisel o nastopu zabavnega orkestra brez godal in z nekaterimi novimi zvočnimi elementi. Na letošnjem festivalu v Opatiji bo nastopila cela vrsta znanih pevcev v dvovrstni interpretaciji pesmi. Skladbo »Slutnja« (glasba M. Vanderkar, tekst A. Ruben) bosta peli Šenka Veletanlič in Beti Jurkovič, »Zelje« (glasba in tekst Franjo Hrg) Marijana Deržaj in Beti Jurkovič. «Medigra» (A. Nečak, V. Jakovljevič) Dušan Jak-sič in Vice Vukov, »Deklice« (M. Kerbler, D. Britvič) «Duet Hanni« in Marko Novosel, »Ona je bila najlepša« (M. Šouc, L. Simonič) Krsta Petrovič in Ivo Robič, »Nekje daleč« (L. Vandekar, A. Ruben) Ivo Robič in Krsta Petrovič, «Pot ljubezni« (H. Piliš, B. Stančič) Vice Vukov in Anica Zubovič, «Juliana» (D. Jakšič, O. Zivkovič) Marko Novovel in Dušan Jaksič, «Oči» (A. Vučer, D- Britvič) Gabi Novak in Tereza Keso-vija, »Pred jezovi« (A. Džan- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin,Humu,n,m,l„itil|MI,lll|J||lm,l|,(lmill||t|||||1||||lm||||||||||||||||t|||||| Sovjetski uradni podatki o dosedanjih uspehih Vprimerjavi z letom pred revolucijo nacionalni dohodek za 27-krat večji Industrijska proizvodnja v celoti za 4500 odst. večja, proizvodnja elektrike pa celo za 150-krat večja - Kaj pravijo načrti za prihodnji dve desetletji? ■ Afrika poje in joče NT Črnec sem '‘Vvb“di>ega !. «,v> in aktanja vrni' Ja?ovb°ddnem bl:VKno.delati Slo °ceni 8lbanju. p0 NanVodatv0 3 biti vr-N0> z neposredno S ‘k liudstvob°dilno ar-i« , ,Y državi. pre- *Wi»bil še - ^ 1954 V A>žirunav°dna re’ ^ * VorUi .u v novem- H*4 Jodiln 'ois-^ago d'an «Giba- N ‘n». Aktn?m°kratičnih S n* CečS * sode- % S' fran začetka v H b ^'žiriji C°ikim obla- t C>ne \uZ.aradi nje- Su^ozi 7 aktlvnosti sc iznnasle(lnaprli- toda v ^> 0;‘tJe v drugih ^S,lirike države kon H?.11- !n Azije. ]e mudil na sesta-afri-lne v Kai- i delegacije Š&. -i 1,9 te*, redsed- “ Nhiu^ogrJP^atku iz novi de|e- lirske ]Udstvo meni°o na 5 o^no. v m‘nlstrov. v p. —“ustrov. V '1 V0v MSancl51: P0d: Ben * C A°nd iaka Ahmeda, Radio Trst A Petek, 1. septembra 1961 Nacionalni program 7.30: Jutranja glasba; 11.30: Šopek slovenskih pesmi; 11.45: Vrtiljak, pisani odmevi naših dni; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Glasba po željah; 17.00: Za prijeten uvod igra ansambel Gianni Safred; 17.25: Pesem in ples; 18.15: Umetnost, književnost in prireditve; 18.30: Ernst Krenek: Variacije na ameriško pesem: «1 vvonder as I vvonder«; 18.50: Harfistka Pavla Petrič-Uršič; 19.00: Koncertni Jazz: Orkester Les Brovvn; 19.30: Obletnica tedna; 15.40: Trio Armonia in Duo Mulcays; 20.00: Šport; 20.30: Godalni orkestri; 21.15: Koncert operne glasbe, ki ga vodi Armando La Rosa Parodi; 22.00: Garibaldinski pisatelji: Jože Seražin: »Giuseppe Bandi«, nato Južnoameriški ritmi;. Trst 12.25: Tretja stran; 14.20: Pianistka Russo in Safred; 14.30: Claudio Silveri: Staro poletje v Trstu; 14.45: Italijanski arhiv redkih skladb; 15.00: Wa-gnerjeve opere v Trstu. Koper 7.15: Glasba za dobro Jutro, vmes objave; 7.30: Poročila; 7.35: Glasba za dobro jutro; 13.30: Poročila; 13 40: Eduard KUnecke: »Plesna suita«; 14.00; Operetne melodije; 14.30: Domače aktualnosti; 14 40: Poje zbor RTV Ljubljana; 15.00: Poročila; 15 10: Zabavna glasba, vmes reklame; 15.30: Igra godba na pihala. 6.30: Vreme na ital. morjih; 9.00: Glasbeni sejem; 9.30: Jutranji koncert; 11.00: Clelia Gatti. Erminia Romano in Magda Laszlo; 11.30: Pojo Modu-gno. De Angelis in Umiliani; 12.20: Glasbeni album; 13.30: Glasbeni program; 15.15: Z glasbo na počitnice; 15.55: Vreme na Ital morjih; 16.00: Program za najmlajše; 16.45: Mednarodna univerza; ’ 17.20: Franc rurcel in njegov orkester; 17.45: Klavir v jazzu; 18.30: Sinje potovanje; 19.00: Oddaja za delavce; 19.30: Filmske in gledališke novosti; 20.00: Glasbeni album; 21.00: Simfonični koncert; 23 00: Plesna glasba. II. program 9.00: Jutranje vesti; 10.00: Pevski program; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 14.00: Naši pevci; 15.00: Veliki pevci; 16.00: Program ob štirih; 17.00: Zgodovina naroda skozi pesem; 17.45: «La belle epoque»; 20.30: Opereta od Dunaja do Broad-waya; 21.45: Večerna glasba: 22.15: S tovornikom po polotoku (dokumentarij). III. program 17.00: Na programu VVeber in Liszt, 18.30: Hindemith: Sonata za fagoto in klavir, Con-tilli: Offerta musicale; 19.00: Vittorio Lulli In Diego Vale-ri; 19 30: Dve skladbi Henryja Purcella; 20.00: Vsakovečernl koncert; 21.30: Garcia Lorca: »La calzolaia ammirevole; 22.35: Skladbe Sergeja Prokofjeva: 23.10: Gledališki pregled; 23.40: Na programu Vivaldi. ■ Slovenija 8.05: Glasba ob delu; 8.30: Počitniško popotovanje od strani do strani; 8.45: Stevan Hri-stič: Simfonična fantazija za violino in orkester; 9.00: Od arije do arije; 10.15: Ob obalah Južnih morij; 11.00: Foerster: Sonatina za violino tn klavir; 11.09: Mezzosopranist- ka Dragica Sadnikova; 11.19: Ljubljanski godalni kvartet; 11.40: Otroci pozdravljajo; 12.00: Slovenske narodne; 12.15: Jože Kregar: Kako bomo sadili cvetice-čebuljnic; 12.25: Melodije za opoldne; 13.15: Obvestila in zabavna glasba; 13.30: Veseli planšarji; 13.55: Tenorista Benjamino Gigli in Jussi Bjorling; 14.35: Popevke na tekočem traku; 15.40: Ansambel Srečka Dražila; 16.00: Športni tednik; 16.20: Godalni in vokalni ansambli; 17.15: Koncert za vas; 18.00: Hitri prsti; 18.15: Ljudska glasba arabskih dežel; 18.45: Iz naših kolektivov; 20.00: Zabavni orkester Scholz; 20.15: Zunanje- politični pregled; 20.30: Iz del Antonina Dvoraka; 21.15. Oddaja o morju; 22.15: Razpoloženjska glasba; 22.35: Moderna Plesna glasba; 22 50: Literarni nokturno; 23.05: Debus-sy in Ravel. Ital. televizija 14.30: TV šola; 18.30: Pro- gram za najmlajše; 20.30' TV dnevnik; 21.30: TV igra — Em-lyn Wil!iams: «Zito je zeleno«; 23.50: TV dnevnik. Jug. televizija BEOGRAD — 20.00: TV dnevnik; ZAGREB — 20.15: «Pot prijateljstva« — Celovečerni film. nergije na leto, kar je dvakrat več, kot se danes proizvede na prebivalca v deželi z najbolj razvito elektrifikacijo in sicer na Švedskem, kjer pride 4.500 rxWh električne energije na prebivalca. Lahko bi sedaj govorili o konkretnih načrtih za povečanje proizvodnje električne e-nergije in sicer o ogromnih centralah, ki jih grade na An-gari, na Nureku in drugod po. Sovjetski zvezi. Omeniti bi mogli tudi ogromno atom ko centralo v Nazavoru, ki bo delovala s turbinami od 2 0. 3C0 in celo 500 kW, Toda že gornji podatki, mislimo na dosežene uspehe, zadoščajo. Preidimo sedaj na proizvodnjo jekla in železa. Jeklo je prav tako eden izmed temeljev sodobne civilizacije. In tudi glede tega si more Sovjetska zveza šteti v čast, da je od 1913 do danes napravila edinstveni skok. Leta 1913 so vsi plavži v Sovjetski zvezi dali 4.2 milijona ton jekla. Lansko leto pa so v Sovjetski zvezi izdelali že 65,3 milijona ton jekla. Ko je pred kratkim ameriški minister za delo Arahur Goldberg primerjal ameriško proizvodnjo jekla s sovjetsko, je za drugo polletje lanskega leta izjavil, da je Sovjetska zveza v proizvodnji jekla verjetno dohitela ZDA in da je to nanj napravilo «izreden vtis«. To je povsem razumljivo. Za ZDA upravičeno zatrjujejo, da je njena moč v proizvodnji jekla in pred dvema letoma se je njena proizvodnja povzpela na skoraj 100 milijonov ton, zaradi recesije in nekaterih drugih vzrokov pa je proizvodnja jekla upadla in kaže, da jo Sovjetska zveza že dohiteva, da ji je že tik za petami. Po načrtu KP SZ pa se bo do leta 1980 proizvodnja jekla v SE povečala na 250 milijonov ton, kar pomeni, da bo na vsakega prebivalca SE prišla po 1 tona jekla na leto, kar da bo najvišja v svetu. Glede tega bi sicer morali dodati sledečo pripombo; 1 tona proizvodnega jekla na pre. bivalca je ogromen uspeh, vprašanje pa je, ali, bo do tedaj možno Sovjetski zvezi postaviti na noge tolikšno srednjo in lažjo industrijo, ki bi mogla iz te ogromne količine jekla izdelati ustrezno količino potrošnega blaga, kajti še-le to daje možnost visoke življenjske ravni, ki je za komunistično družbo osnova. Spregovoriti bi morali še o izrednem povečaju produktivnosti dela, ki )e edinstven, saj je od leta 1913 do 1960 pove-čal za 1.140 odst. Toda preidimo kar na uspehe v poljedelstvu, ki se sicer ne morejo kosati z uspehi v industriji, ki pa so vprav zaradi prvotne povsem agrarne dežele, kar je bila carska Rusija, vendarle veliki. Ce proizvodnjo sovjetskega kmetijstva primerjamo s letom 1913, vidimo, da se je leta 1940 povečala na 1*1 odstotkov, do lani na 221 odstotkov, v programu pa je, da naj se do 1970 poveča na 550, do 1980 na 770 odstotkov. Konkretno pa imamo sledeče podatke: V letu 1960 je bilo v Sovjetski zvezi obdelanih 204 milijone ha zemlje, to se pravi skoraj I ha na prebivalca, v zadnjih šestih letih so v Sovjetski zvezi obdelali 47 milijonov no. vih hektarov, ki so dali 3 milijarde pudov več žita kot so ga pridelali prej, V celoti pa se je kmetijski pride’ek v letih 1954-59 večal za 7 odstotkov, dočim se je v ZDA večal za 2.3 odstotke. Sedaj pa še. nekaj podatkov o nacionalnem dohodku in plačah: Od o tobrske revolucije se je nacionalni dohodek v Sovjetski zvezi kl.iub razru. šenju ki ga je terjala revolucija in kljub strahotnim posledicam druce vetovne vojne, povečal za 27-krat. Kar se pa tiče plač, so se te v primerjavi z letom 1913 do lani povečale za 5,8-krat in se bodo do 1970 povečale za 11.6, do 1980 pa za 20.3-krat. Ce konkretne številke primerja- 3 mo z Zahodom, morda ne bo-do tako visoke, toda dejstvo je, aa so to realni povišaj plač ir. ne nominalni hkrati pa je treba k tem realnim do. hodKom, ki se z ameriškimi še ne morejo kosati, dodati še razne posredne dohodke, ki jih ima sovjetski državljan m sicer v zvezi z brezplačnim šolanjem otrok, v zvezi s skrajno nizko stanarino, * * 0 * • 1 t • i o o o 4 -O 0 d 1 brezplačno zdravstveno oskrbo, jaslimi za otroke, raznimi ustanovami za mladino in neštetimi drugimi bonitezami, za katere mora državljan kapitalističnih dežel sproti in stalno segati v žep, dočim jih sovjetski državljan uživa brezplačno. Konkretno poveda-mo: Ce vzamemo v poitev vsa ta dejstva, so se realni dohodki sovjetskega državljana do lanskega leta povečali v primerjavi z dohodki iz leta 1913 za 20-krat. Program KP SZ pa predvideva, da se bodo socialni skladi v prihodnjih 10 letih povečali še za 2-krat in da se bodo realni dohodki sovjetskega človeka do leta 1980 povečali za 3-krat. Gornji podatki veljajo bolj za delavce in mestno prebivalstvo, kajti za sovjetskega kolhoznika in sovhoznika veljajo sledeči podatki: Leta 1960 so dohodki ovjetskega podeželana znašali 700 odst. v primerjavi s 100 dstotki iz 1913. Do 1970 pa se bodo dohodki še 2-krat do 1980 pa kar 4-krat povečali. Da ne gre le za namišljene številke, bomo dodali sledečo številko: V 16 letih po vojni so na sovjetskem podeželju zgradil: 8,4 milijona novih stanovanj. miiiiiiiiiiiii„„ii„i„i„i,i,m,i,,,,,,,,,,,,■„„1111, OVEN (Od 21. 3. do 20. 4.) Ce se boste odločili v pravem trenutku, boste delo z lahkoto opravili. Ce boste zavlačevali, bo šlo vse narobe. Pazite, ker niso vsi prijatelji iskreni. BIK (Od 21. 4. do 20. 5.) Ce se ukvarjate s trgovino, bo da- takta z zelo občutljivo ljublje- «Črnec sem: Črn kakor črnina noči, črn kakor Afrike temni pragozd. Suženj sem bil: Cezarju prag sem pometal, Washingtonu čistil škorej. Težak sem bil: Piramide so rasle pod mojimi rokami, malto sem mešal za zidove Woolwortha. Pevec sem bil: m 0(f Afrike do, Geaigije sem pet’ 'žalostiv*ke*- . * siromak — potel uh. Žrtev sem bil: Rokč so mi sekali v Belgijskem Kongu, se danes me v Tj.isasu linčajo, črnec sem: Črn kakor črnina noči, črn kakor Afrike :.nmi pragozd...* LANGSTO ■ Hi,f" 'IS (C.«** i Tam-lam mojih noči Sonce je sijalo v moji koči in moje žene so bile lepe in vitke kot palme v večerni sapi. Moji otroci so drseli po veliki reki ob globinah smrti in moji čolni so se borili s krokodili. Mesec je materinsko spremljal naše plese, besni in težki ritem tam-tama, tam-tam radostni, tam-tam brezskrbni sredi ognjev svobode. Potem nekega dne: Molk... žarki sonca ko da so ugasnili v moji nesmiselni koči. Moje žene so zmečkale sončna usta na tenkih in grobih ustnicah osvojalcev z jeklenimi očmi in moji otroci so zamenjali krotko goloto za železne in krvave obleke. In vaš glas je obmolknil okovi suženjstva so mi sprostili srce, tam-tami mojih noči, tam-tami mojih očetov. Ti ki se sklanjaš ki jokaš Ti ki boš umiral nekega dne ne da bi vedel zakaj Ti ki se boriš bediš za počitek Drugega Tl ki ne gledaš več z nasmehom v očeh Ti brat moj z obrazom polnim strahu in tesnobe Vstani in krikni: NE! DAVID DIOP (Gana) ♦ <'• * V * 0 1 t o o ♦ ♦ ♦ I ♦ <> ♦ bazov, D. Georgijev) Radoslav Grajič in Vlada Videc, »Nekoč v kdo ve katerem mestu« (A. Vladkovič, S. Markovič) Lola Novakovič in Vice Vukov, «Tišina brez solz« (D. Vidak, V Jakovljevič) Dušan Jakšič in Anica Zubovič, »Sive oči« (D. Du-kič, I. Krimov) Marijana Deržaj in Gabi Novak, »Plavi nocturno« (N. Nardelli) Šenka Veletanlič in Terezija Kesovija, »Ti in jaz« (A. Džanbazov, D. Georgijev) »Duet Hanni« in Blaga Videc, »Hotel bi, da bi me imela rada« (Lj. Kuntarič, J, Ka-štelan) Marko Novosel in Lola Novakovič, «Ti, kateri po-jem verze« (M. Kerbler, V. Rajič) Nada Knježevič in Ivo Robič ter »Po mnogih zimah« (M. Souc, A. Korač) Nada Knježevič in Radoslav DraiJ. Kot 19. skladba bo izvajana diskvalificirana skladba Ivana ustana «Iluzija». Avtorju je namreč uspelo dokazati, oa pesem še nikjer ni bila izvajana in da je pomoto povzročila njegova skladba s podobnim naslovom »Iluzija«. Ker je bila pesem »Iluzije« šele pred dnevi rehabilitirana, še ni določeno, katera pevca jo bosta izvajala. Kako so bile letos pesmi razdeljene med pevce, bo mogoče slišati šele na samem festivalu. Nekateri se sprašujejo, če ne bo morda najbolj popularnega jugoslovanskega pevca Iva Robiča zopet doletela neprijetna dolžnost »reševati« kako slabo pesem, medtem ko bodo pevci povprečne kvalitete izvajali skladbe, za katere se že v naprej ve, da jih bo občinstvo sprejelo? Tak kriterij vsekakor škodi ugledu naj-boljših jugoslovanskih pevce/. Direktur opatijsekga festi. vala Jos.p Stojanovič je glede tega dejal; «Nekako se meni, da je Opatija revija pevcev. Toda tako funkcijo ima beograjski »Zlati mikrofon«. Na opatij-kern festivalu pa mora pevec predvsem služiti pesmi. Tudi če kak pevec ne nastopi v OpaLji, ^o ie ne pomeni, da je bila ' nad njim izrečena kakšna »obsodba«, odnosno da se pa smatra kot kvalitetno neprimernega. Komisija razporeja pesmi tako, da so kompozic je čim boljše oredstavljene. Zato tudi ka' šni dobri pevci ne bodo na topili, če za njihov žaner ne bo primerne pesmi. O kvaliteti izbranih kompozicij bi bilo seveda še prezgodaj govcr.ti. I‘o mnenju direktoija Stojanoviča pa -e na splošno opaziti pri jugoslovanskih skladateljih do-vo-j drznosti pri odkrivanju novega, precej.njo težnjo po eksperimentiranju, tudi za ceno neuspeha. Okro 90 odstotkov predloženih pesmi je bilo strokovno korektno izdelanih. Dejstvo je tudi, da ni več diletantizma, vendar pa bi veljala neka splosna oznaka - »akademska sivina«. Morda so pesmi preveč konservativne glede na izbiranje glasbenih sredstev. Treba bi bilo preiti sedanje klišeje, čeprav je res, da niso slabi. Sicer pa bo o vsem tem mogoče z večjo konkretnostjo govoriti šele po festivalu. «»------- Po tatvini v »National Galleryii našnji dan ploden. Glede čustvenih zadev pa boste doživeli uspeh, ki ste ga dolgo pričakovali. Nervoza. DVOJČKA (Od 21. 5. do 22. 6.) V svojih načrtih bodite dosledni, tudi če se bodo predstojniki temu upirali Na pravi poti ste. Ostre disku s i je v družini. RAK (Od 23. 6. do 22. 7.) Ne dopustite, da bi se poslovni spor spremenil v ekonomsko katastrofo. Iskrenost bo na mestu. Več Goyeva slika in anonimno pismo LONDgN, 31. — iveka an. gle^ka tiskovna agencija ji sprejela anonimno pismo, \ katerem ji neznani avtoi sporoča, da je v posest, slovite Goyeve snke vojvode Vvellingtona, ki je bila p:ed dobrini tednom ukradena v londonski galeriji «i\at.onal Gallery» Anonimni pisec zahteva za »odiup« slike 140 tisoč štcriingov oz. nad 270 milijonov lir za «dobrodelna dela«. Prav tako pravi, da je slika v dobrem stanju in da ima samo dve neznatni praski. Za osebe, ki so si ko ukradle pravi, da n.so nuoe-ni zlikovci, pač pa da je bil njihov edini namen izvabiti denar od ljudi, ki ljub.jo bolj umetnost kot pa človeško dobrotljivost. Polic ja je seveda uvedla preiskvo, če ne gre za navadno potegavščino. „„„„iui„iiuMiiin|i čini pri svojem delu tudi to nevšečnost, da se morajo braniti nadležnih muh in os, katere privlačuje skladkor, s katerim imajo opravka. Tako je tudi 22-letno Neri-no Frandolič iz Doberdoba včeraj okrog poldne, ko je bila zaposlena pri svojem delu pri podjetju Cohama v Gorici, pičila nadležna osa. Pik je pri dekletu povzročit alergično reakcijo in ji skoro paraliziral nogo. Zato so jo odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so jo pridržali na S Univerzitetne igre v Sofiji Sovjetski atlet Valerij Brumel postaj i 2,25 nov svetovni rekord v višjt Tudi v drugih atletskih panogah novi rekordi FISU SOFIJA, 31. — Že prvi dan atletskih tekem v okviru letošnje univerziade je prinesel celo vrsto novih rekordov univerzitetnih iger in celo svetovni rekord v skoku v višino, katerega je zrušil sedanji rekorder, član sovjetske reprezentance, Valerij Brumel. Brumel je že včeraj ome- nil, da bo skušal doseči novo svetovno znamko. Prav tako je danes vladalo za njegov nastop nestrpno pričakovanje. In Brumel ni zatajil. Začel je skakati ko je bila lestvica v višini 2.05. Po u-spešnih skokih že pri prvem poskusu čez 2.11, 2.15 in 2,20, je dal postaviti letvico do višine 2,25 m. Pr; prvih dveh skokih je lestvico podri, pri tretjem, za katerega se je dolgo koncentriral in umiril živce, pa je letel visoko preko postavljene mere in tako izboljšal ne samo svetovni rekord, ki mu je z 2.24 m pripadal od 16. julija letos, temveč tudi rekord univerzitetnih iger. Prejšnji rekord FISU je pripadal Bru- zdravljenju za 6 dni. i mi mil m i iii iiiiiiiiiiiiiiiiiHiimiiiimi um m um mm iiiiiiiiiiHtiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimm Od 9. do 17. t. m. v Turinu Evropsko prvenstvo v hokeju na kotalkah Za prvenstvo so se prijavile reprezentance 12 držav, med katerimi je tudi Jugoslavija BOLOGNA, 31. — Dvanajst reprezentanc, ki so jih razdelili v dve skupini, se bo udeležilo XXVI. evropskega prven. stva v hokeju na kotalkah, ki bo od 9. do 17. septembra v Turinu. Belgija, Francija, Zahodna in Vzhodna Nemčija, Anglija in Portugalska so v A skupini, medtem ko so v B poleg Italije še Jugoslavija, Norveška, Holandska, Španija in Švica. Po izločilnih kolih se bodo v petek 15. t. m. začele finalne borbe in sicer v jutranjih urah za plasma od 7. do 12_. mesta med četrto peto in šesto-plasiranimi ekipami obeh skupin. V popoldanskih urah pa bodo srečanja za zasedbo od 1. do 6. mesta. Tekme, tri dnevno, se bodo nadaljevale v soboto in se zaključile v nedeljo, ko bo tudi zaključna slovesnost. Razpored izločilnih tekem je naslednji: Žvepleno kislino je pila Včeraj, nekaj pred poldnevom, je pripeljala mati svojo dveletno hčerko Marino Sfiligoj iz Ul. Aquileia 67 v civilno bolnišnico v Ul. Vit-torio Veneto, ter zaprosila službujočega zdravnika za po- V SOBOTO 9. ob 21.00: Otvoritvena svečanost Fortugalska-Anglija Španija-Švica Zah. Nemčija-Belgija V NEDELJO 10. ob 21 00: Vzh. Nemčija-Francija Italija-Holandska Norveška-Jugoslavija. V PONEDELJEK 11. ob 15.30: Norveška-švica Belgija-Vzh. Nemčija Anglija-Francija ob 21.00: Holandska-Španija Italija-Jugoslavija Portugalska-Zah. Nemčija V TOREK 12. ob 15.30: Španija-Jugoslavija Vzh. Nem.-Zah. Nem. Italija-Norveška ob 21.00: Portugalska-Francija Švica-Holandska Anglija-Belgija V SREDO 13. ob 15.30: Jugoslavija-Holandska Vzh. Nemčija-Anglija ^ Portugalska-Belgija ob 21.00: Zah. Nemčija-Francija Italija-Švica Šnanija-Norveška V ČETRTEK 14. ob 15.30: Belgija-Francija Švica-Jugosiavija_ Holandska-Norveška ob 21.00: Anglija-Zah. Nemčija Španija-Italija Portugalska-Vzh. Nemčija PLAVANJE PERUGIA, 31. — V občinskem bazenu so se danes končale finalne borbe italijanskega mladinskega društvenega prvenstva v plavanju. Zmaga je pripadla plavalnemu klubu Roma, medtem ko so se na ostala mesta uvrstili Canottie-ri Napoli, Andrea Doria iz Genove, Rari Nantes iz Triden-ta itd. TENIS Od danes do nedelje Itaiija-Francija COMO, 31. — Jutri se bo za- čel teniški dvoboj med Italijo in Francijo, ki bo trajal do nedelje. Italijani ne bodo mogli uporabiti Gardinija ter verjetno niti Merla, ki je nerazpoložen. Po žrebanju bodo srečanja potekala kakor sledi: V petek: Jacobini (It.)-Rena-vand (Fr.); Pirro (It.)-Duxin (Fr.) Maggi-Tacchini (It.): Pillet-Darmond (Fr.). V soboto: Tacchini-Pillet; Maggi-Boudboul; Jauffre’-Con-tet:Borghi-Guercilena ali Mer-lo-Bergamo. V nedeljo: Merlo-Darmon; Borghi - Jauffre’; Renavand -Duxin:Jacobini-Pirro. BOKS TURIN, 31. — Med današnjim boksarskim večerom sta De Piccoli in Amonti oba v težki kategoriji premagala nemška nasprotnika s k.o. De Piccoli je premagal Haffta iz Berlina v dveh minutah, A-monti pa je spravil na tla Nemca Hacka v drugi rundi. melovemu rojaku Stepanovu, ki ga je z 2.12 m postavil daljnega 1957. leta. Brumel je po uspešnem skoku hotel poskusiti še enkrat z višino 2.28, toda zaradi utrujenosti ni uspel. Tudi v drugih disciplinah so atleti dosegli izredne rezultate, Tamara Pressova je izboljšala univerzitetni rekord v metu krogle, Poljak Piat-kowski v metu diska, Kubanec Figuerola pa v teku na 100 m. Prejšnji rekord v tej panogi je pripadal Italijanu Berrutiju in Nemcu Germanu z 10”5, medtem ko je Figuerola v izločilnih skupinah pretekel progo v 10”4. Nova rekorda FISU sta dosegla tudi Rus Ter Ovanes-jan v skoku v daljino s 7,64 (prejšnji — Italijan Bravi 7,46), ter Italijan Morale v teku na 400 m z ovirami. Morale je pretekel progo v 51”5. Sovjetska atletinja Kochaleva pa je s časom 11”1 izenačila univerzitetni rekord v teku na 80 m z ovirami. V deseteroboju je sovjetski atlet Kuznecov po peti panogi v vodstvu s 4.270 točkami, medtem ko je italijanski predstav-nik Piccolo tretji s 3.462. Kuznecov je bij povsod prvi in sicer v teku na 100 m s časom 10”9, v skoku v daljino s 7.29 m, v metu krogle s 13.94 m, v skoku v višino z 1,83 m, ter v teku na 400 m, s časom 49,7. Skoraj v vseh disciplinah so Italijani, razen seveda Moraleja, odpovedali. Zal je manjkal tudi Švara, ki zaradi poškodbe ni niti odpotoval v Sofijo. , Italijani so končno pnsli do dveh kolajn. Obe so si zaslužili v tenisu in sicer zlato v mešanih parih, kjer sta Diedl in Drisaldi odpravila v odločilnem srečanju češki (par, ter bronasto v moških parih, kjer sta Gaudenzi in Grisaldi zmagovito zaključila včeraj prekinjeno tekmo z bolgarsko dvojico. Med posamezniki pa je zmagal Jugoslovan Jovanovič ki je premagal rojaka Piliča. Izidi današnjih tekem so naslednji: MET KROGLE (Ženske) 1. Tamara Press (SZ) 17,12 (nov rekord FISU) 2. Irina Press (SZ) 15,63 3. Anoroth (Rom.) 15,59 MET DISKA (Moški)_ 1. Piatkowski (Pol.) 59,lc (nov rekord FISU) 2. Megsour (SZ) 54,20 3. Maniulescu (Rom.) 52,52 SKOK V VIŠINO 1. Brumel (SZ) 2,25 (nov svet. rekord) 2. Kackarov (SZ) 2,08 3. Czernik (Pol.) 1,99 FINALE TEKMOVANJA S SABLJO 1. Baronyi (Madž.) 7 zmag (zlata kolajna) 2. Assatiani (SZ) 7 (srebrna kolajna) 3. Pesza (Madž.) 7 (bronasta kolajna) ODBOJKA Finalna skupina (Moški) Poljska-Bolgarija 3:2 Romunija-CSSR 3:1 ODBOJKA (Zenske) SZ-Jugoslavija 3:0 Romunija-CSSR 3:0 TOLAŽILNA SKUPINA Italija-Iran 3:0 KOŠARKA (Zenske) Bolgarija-Koreja 82:46 KOŠARKA (Moški) * * * TOKIO, 31. — Mehiški boksar bantam kategorije Jose Medel, ki se poteguje za svetovno krono, je premagal s k. o. v peti rundi Japonca Mitsu-norija Sekija, ki je šesti v svetovni lestvici najboljših boksarjev. Kronološki vrstni red svetovnih rekordov 2,06 W. Marty (ZDA) 28-4-1934 Palo Alto 2,07 C. C. Johnson (ZDA) 12-7-1936 Nev york YorI 2,07 D. D. Albriton (ZDA) 12-7-1936 New 2,09 M. Walker (ZDA) 22-8-1937 Malmoe 2.11 L. Steers (ZDA) 17-6-1941 Los Angel« 2.12 W. F. Davis (ZDA)27-6-1953 Ohio 2.15 C. Dumas (ZDA) 29-6-1956 Los Angel« 2.16 J. Stepanov (SZ) 13-7-1957 Leningrad 2.17 John Thomas (ZDA) 3 svojil prvo mesto (203 točke), p:ed Ljubljano (189) in Novim mestom (180). Taborniki so tekmovali v orientacijskem teku, postavljanju šotorov in v signalizaciji. Novo mesto le stotinka točke- jj; razvrstitvi tekmuj dvedkov in čebel' | Koper pred Geu . mestom, Kranjem lj*n°- _-he ! Za izredne nsP^,rnii njem letu je Ta*0^ za Slovenije P' odeli]*:, okfw Podoben usDeh kot moške so dosegle tudi ženske ekipe. Pri A ekipah so bile prve Koprčanke pred Kranjčankami in Ljubljančankami, pri B ekipah so spet zmagale Koprčanke pred Ljubljano m Ncvim mestom, medtem ko je pri C ekipah zmagala Ljubljana pred Koprom in Novim mestom. V končni razvrstitvi so osvojile Koprčanke 176 točk in osvojile drugo mesto, medtem ko ie bila prva Ljubljana. V skupni oceni celotnega mnogoboja je Koper osvojil 384 točk, Ljubljana 375, Novo mesto 329, Kianj 300 in Nova Gorica 140 točk. Madžarska-Italija 77:57 Poljska-Izrael 77:64 TENIS Posamezniki Jovanovič (Jug.)-Pilič (Jug.) 6:2, 2:6, 10:8, 3:6, 6:0 Mešani pari — Finale Riedl-Drisaldi (It.)-Horčicko-va-Sofarik (CSSR) 6:2, 6:4 VATERPOLO Finalna skupina SZ-Madžarska 4:4 Razen moških in ženskih ekip so tekmovali tudi medvedki in čebelice in sicer v premagovanju ovir, kurjenju ognjev, postavljanju šotorov in orientacijskem teku. Koprski okraj je bil tudi v tej disciplini nadmočen in osvojil obe prvi mesti. Medvedki so si nabrali 77 točk, cbugo mesto je osvojilo Celje (66) in tretje Novo mesto (65). Čebelice pa so osvojile 74 točk, drugo je bilo Celje (66,66), tretje mesto pa so osvojile Novomeščan-ke (66,65). V tej disciplini je bila zelo zagrizena borba za drugo mesto, saj je odločala nikom koprskega sko snemalno kal* * * Košarkarji ce so zabeležili delu tekmovanja py. žk. ligi že drug s() P ro zmago. Tok*3 gali Šoštanj *aIlir5K»« gu.šču z 62:49. I a je trenutno n» i m osemnajst' , c stu medtem ko i®* na Ilirija 22 t0^')e "v cia je prvo f* (J zelo ostra horba „ 1)0 ji drugo mesto. j-e jed*", Bistrica ohrani * tjia ležaj, se bo u jjgo- vensko-hrvatsko *** C* Ji V nedeljo se Z rokomet*°zaStoP,: bliško Primorsko bo -Ijjifc, moški ligi Ajdov5 ski pa Piran ■* v8i j . 1 • i-rv tfl I ekipe se že -j i»' skrbno priprav ds se letos ne * otK krčevito boriti z prejšnja leta v je ugodnem položaj p y ska ekipa K°Pra'dij|t di odhoda na 5 jgr5* j nekaj najboljši* si Sredi septemfV«; čelo tudi koprsk* K kometno prvens ^pf*. li rokomet v jeto kraju iz leta v - t Kiaju \l ictc* , preduje tako 'kakor' glede ®ntv0 letošnje PrV $ bitelje tega sP.r i*° i bitelje tega =* y zelo privlačno, pjie kurenci bo jpi*! med katerim'_ Piran, Koper 1 8 1* jf možnosti. Nj'1* rf* rfl križajo račune . ske ekipe, zla jS^e vinarsko-industr eKJp Kopra. V žetisK‘ prl' stopilo 6 ekip .p,;, nakimi možno5 ALOJZ RAVBAR V viharju PODLEŽ «Ti torej! Zakaj? čemu?* je kriknil Igor in naperil puško vanj. Mož je dolgo molčal; nazadnje je povesil glavo in izdavil: «Nemci so mi obljudili sto mark za vsakega partizana...* «Tako?» mu je skočil v besedo Igor. «In koliko si jih že pobil? «Ta je prvi...* Igor ga je ošinil z ledenim pogledom in kakor v dopolnilo siknil; «... m zadnji.* Medtem ko je Vid stražil kmeta, sta Igor in Ivan za bajto izkopala jamo. Vanjo sta položila Borisa in ga zagrebla. Nato so odšli. S seboj so vzeli kmeta, da bi mu sodilo vojaško sodišče. Ko so šli skozi temno hosto, je kmet iznenada planil v goščavo in pričel bežati. Trojica se je pognala za njim, ga pozivala, naj se ustavi in streljala za njim, a ji je kljub temu utekel. Nekaj časa se je skrival, potem pa je prodal bajto in zemljo in se preselil drugam, da bi se tako izognil plačilu za svoj zločin. V tujem kraju je kupil bajto in nekaj zemlje in tam živel kot prej: malo delal, v ostalem času pa se še dalje ukvarjal s sumljivimi posli. Njegova bajta je stala na samem, skoraj pol ure hoda od najbližje ,vasi. Okoličani so mu vzde- li ime Kajžar, ki ga je imel prejšnji gospodar. Nekega dne je skupina partizanov na čelu s komandirjem Sandijem nosila tri hudo ranjene tovariše v oddaljeno bolnišnico. Spotoma jih je zalotil tako silen snežni metež, da so nekje izgubili smer. Nato so ure in ure blodili po neznanih gmajnah, dokler niso naleteli na sa -motno hišo. Tedaj je komandir sklenil, da bodo o-stali tukaj, dokler se metež ne unese. Na smrt izmučeni nosači so se opotekali čez prag, na katerem je stal Kajžai in jih prijazno vabil: «Le noter, tovariši, le noter!* Poprijel je nosila, na kar terih je ležal eden od ranjencev, in pomagal odnesti v hišo. Nato je nanosil slame, na katero so položili ranjence. Ko so izčrpani in pre-mraženi nosači polegli po topli peči in okrog nje, je Sandi vprašal Kajžarja: «Kje pa pravzaprav smo?* ♦Dobre pol ure hoda od Loke.* Sandi je osupnil. Torej so samo pol ure hoda oddaljeni od najbližje domobranske postojanke! Hotel je še nekaj vprašati, a ga je prehitel Kajžar, rekoč: ♦Nekaj malega za pod zob vam bom prinesel, tovariši, ker vem, da ste lačni.* In je odšel. Zdaj si je Sandi podrobneje ogledal sobo. Pri tem mu je pogled obstal na nasprotni steni, od katere je bi! mestoma okrušen omet, vmes pa so bile luknje, ki so jih očitno naredile svinčenke. Ko se je Kajžar vrnil z velikim hlebom, kruha, s peharjem krhljev in steklenico žganja, ga je vprašal Sandi: ♦Ali niso to sledovi krogel?* «Da,» je odvrnil Kajžar. ♦Ondan so beli napadli tukaj sedem partizanov...* Sandi je zastrmel vanj. Vedel je namreč, da so pred desetimi dnevi beli napadli v neki hiši blizu Loke sedem partizanov. To se je torej zgodilo prav tukaj! «Kako pa je pravzaprav bilo?* je napeto vprašal. ♦Strašno je bilo, tovariš, strašno, ti rečem. Zgodilo pa se je takole: Sedem tovarišev se je med hajko zateklo sem. Ker so bili lačni sem jih nasitil, nato pa so se nekaj časa zadržali tukaj. Vtem so nepričakovano prišli beli iz Loke, obkolili hišo in jih napadli. Tovariši so se borili kakor levi; toda padali so drug za drugim. Ko sta nazadnje ostala samo še dva in še ta ranjena in brez municije, so beli vdrli v hišo in ju ujeli. Nato sem moral z njima pokopati mrtve tovariše tamle za hišo. Potem sem moral tudi jaz z belimi v Loko. O-na dva tovariša so drugi dan ustrelili, mene pa so pretepli in me hoteli tudi ustreliti, češ da sem rdeč in da že dolgo podpiram partizane. Nazadnje pa so me izpustili in mi zagrozili, da me bodo zagotovo u-strelili, če bodo zvedeli, da še dalje sodelujem s partizani. Jaz pa, kakor vidite, tovariši, se ne bojim njihove grožnje in še naprej pomagam partizanom kakorkoli morem.* Kdo ve, ali je vse to res, je podvomil Sandi. Ta dvom pa je izhajal iz dejstva, da je zvedel, da so ga partizani osumili, da je on izdal one partizane in da je že prej izdal nekaj ljudi belim. Morda pa je to sumničenje neutemeljeno, se je skušal prepričati Sandi. Včasih se koga osumi nečesa samo zato, ker se je to ali ono dogodilo v nekih nejasnih okoliščinah. In tako so morebiti osumili tudi tega človeka, da je izdal one partizane, ker so bili po naključju napadeni v njegovi hiši in ker mu beli niso storili nič drugega, ko da so ga pretepli, kakor trdi. Zdaj se je Kajžar vrnil s tremi skodelicami toplega mleka za ranjence. Pokleknil je k tistemu, ki je bil najhuje ranjen, mu brižno privzdignil glavo in mu nastavil skodelico k ustom Ranjenec je požirkoma pil mleko in s hva- ležnim pogledom zrl v dobrotnika. Ne, saj ni mogoče, si je dopovedoval Sandi, ni mogoče, da bi ta človek bil izdajalec. Vse njegovo vedenje, zlasti pa njegova skoraj očetovska skrb za ranjence zavrača sleherni sum, da bi ne bil pošten človek. Kaj pa če vendarle imajo prav tisti, ki menijo, da ni naš? se je nato vprašal. Kaj pa če v resnici ni takšen, kakršnega se dela? Kaj... Razmišljanje mu je pretrgal Kajžar, ki mu je ta hip prožil steklenico, polno arnike v žganju, in rekel: ♦Na, tovariš, vzemi tole s seboj, prej ali slej vam bo gotovo prišlo prav.* Sandi je molče segel po zdravilu in spet pomislil: Ne, tak človek ne more biti naš nasprotnik. — Toda ko j zatem se mu je vsililo vprašanje: Kaj pa če kljub temu je? To ugibanje ga je pričelo mučiti do neznosnosti. Najbolje bi bilo, da bi čimprej šli naprej, si je rekel in pogledal skozi okno. Burja je ponehavala in sneg je naletaval le še v redkih kosmičih. ♦Tovariši, treba bo dalje,* je resel. «Saj se vam ne mudi,* se je vmešal Kajžar. ♦Počakajte še malo, jaz pa vam bom medtem skuhal čaja, pa orehov vam prinesem.* Sandi se je zagledal v vrata, za katerimi je izginil Kajžar. Zdaj se mu je njegovo gostoljubje zazdelo nekam sumljivo. Sklenil je, da ga bo odslej zasledoval na vsakem koraku. Odšel je iz sobe in mu tihoma sledil po lesenih stopnicah na podstrešje. Na vrhu stopnic je obstal in zastrmel v nenavaden prizor: Kajžar je pravkar vzel iz velike kletke enega izmed treh golobov in mu privezal okrog vratu motvoz z majčkenim tulcem; potem je stopil k strešni lini, jo odprl in... «Stoj!» je iznenada zavpil Sandi, ki je zaslutil za kaj gre, in z naperjeno brzostrelko planil h Kajžar-ju; toda ta je že izpustil goloba skozi lino. Sandi je pomeril v goloba, ki je za- krožil nad str eg*/ lil dolg rafal- ^ s« že bil na teh1’ ne proti L°^' ^ tla. Sandi se J ,j m0 okamenel s podstrešja loba, ki se obeh kril, bre'e^ metaval P° -< ma mu je vzel ven I1C njem je bil® “ le 24 , 3 majo lahek Tukaj je 24 ^ sijo s seboj n S zostrelke, Stražar sto)1 Pridite takoj-Sandiju Je * sapa. Poteh1 ^ ji besa škrtnill p ^ ozrl po tov&r j p iz sebe Prlte ♦Kaj to vprašal ue*5^ p «Takoj va jji5 s odvrnil je * podstrešje. pogledom %-^.j Slednjič *»5 pJV drugem k°nvfviA se je m» d te*’